Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih živalskih kužnih bolezni, stran 3535.

Na podlagi sedme in devete alinee

1. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka
2. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano N A V O D I L O o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih živalskih kužnih bolezni
3. člen To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje naslednjih živalskih kužnih bolezni: goveja kuga (Pestis bovina (Rinderpest)), kuga drobnice (Pestis pecorum), vezikularna bolezen prašičev (Morbus vesicularis suum), bolezen modrikastega jezika (Febris catarrhalis uvium (Blue tongue)), osepnice ovac in koz (Variola ovina et caprina), vezikularni stomatitis (Stomatitis vesicularis), nalezljiva ohromelost prašičev (Encephalomyelitis enzootica suum), vozličasti dermatitis (Dermatitis nodosa) in mrzlica doline Rift (Hepatitis infectiosa enzootica bovum et ovium). Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za posamezno bolezen so navedeni v prilogi I tega navodila.
4. člen Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, pomenijo: – Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali; – Vektor bolezni je divji vretenčar ali nevretenčar, ki lahko mehansko oziroma biološko prenaša ali širi povzročitelja določene bolezni; – Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi; – Inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agentu do pojava kliničnih znakov; – Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti; – Državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni iz tega navodila, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo; – Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem je potrebno vse živali na gospodarstvu, ki so dovzetne za bolezen, usmrtiti na kraju samem. Poginule in usmrčene živali se odpelje v kafilerijo ali pa, če je mogoče, sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja.
5. člen Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila katera od bolezni iz tega navodila, dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum, in o vsakem sumu nemudoma obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), Veterinarski zavod Slovenije in Veterinarski inštitut Slovenije. VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.
6. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB: – poslati trupla poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo; – opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer, in s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni; – zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali. Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu v skladu z navodili DSNB: – odrediti zaporo žarišča okužbe; – izvesti popis vseh živali na gospodarstvu; živali, dovzetnih za bolezen; bolnih ali sumljivih na okužbo ter poginulih živali. Popis živali mora redno ažurirati in vanj vključevati novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni; – odrediti osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo vektorjev bolezni; – odrediti prepoved prometa in gibanja živali iz in na sumljivo gospodarstvo, – odrediti prepoved prometa in gibanja: – oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen, in prevoznih sredstev na ali iz gospodarstva; – mesa ali živalskih trupel, krme, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, gnojnice in vseh ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese; – odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu; – izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila; – izvesti oziroma odrediti ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko v skladu z navodili DSNB uvedejo tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena. Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.
7. člen Prisotnost katerekoli bolezni iz tega navodila uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni iz tega navodila zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootioloških poizvedovanj.
8. člen Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz
9. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti: – prepoved prometa na ali iz gospodarstva z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese; – takojšnje neškodljivo uničenje vseh za bolezen dovzetnih živali; – odrediti neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojevke, gnojnice, stelje, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen; – dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (v nadaljnjem besedilu: DDD) vseh objektov, okolice, prevoznih sredstev in vse opreme, ki je bila v stiku z okuženimi ali sumljivimi živalmi. Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko odredi tudi za druga gospodarstva, za katera se sumi, da so okužena.
10. člen Veterinarski inšpektor mora z odločbo določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj 3 km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 10 km. Pri tem mora upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor. Velikost okuženega in ogroženega območja se lahko tudi spremeni, pri tem pa se mora upoštevati: – geografski položaj in ekološke faktorje; – meteorološke pogoje; – prisotnost, razširjenost in tip vektorjev bolezni; – rezultate epizootiološkega poizvedovanja; – rezultate laboratorijskih preiskav in – uvedene ukrepe.
11. člen Na okuženem območju veterinarski inšpektor: – prepove dogone, trge, sejme, razstave, tekmovanje ali druga zbiranja živali; – odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev z živalmi, dovzetnimi za bolezen; – odredi izvedbo rednih pregledov gospodarstev, klinične preglede živali in če je potrebno, tudi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave; – prepove gibanje in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen; – lahko dovoli prevoz živali brez ustavljanja; – dovoli, da se živali, dovzetne za bolezen, iz gospodarstva odpremlja v klavnico za veterinarsko-sanitarni zakol, če je ta klavnica znotraj okuženega območja, ali pa pod strogim nadzorom v klavnico na ogroženem območju, če je strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije po pregledu živali ugotovil, da pri njih ni suma na okužbo. Strokovnega veterinarskega delavca na klavnici mora obvestiti, da prihajajo takšne živali. Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za določeno bolezen, po tem, ko so bile živali neškodljivo uničene in je bila opravljena DDD. Če se bolezen prenaša z vektorji bolezni, se lahko čas veljave ukrepov temu primerno podaljša. Po prenehanju veljavnosti ukrepov na okuženem območju se uvedejo ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju.
12. člen Na ogroženem območju veterinarski inšpektor: – prepove dogone, trge, sejme, razstave, tekmovanje ali druga zbiranja živali; – odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev z živalmi, dovzetnimi za bolezen; – prepove gibanje in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen, razen za odpremo na pašo ali v hleve; – lahko dovoli prevoz živali brez ustavljanja; – lahko izjemoma dovoli prevoz živali, dovzetnih za bolezen, znotraj ogroženega območja; – prepove promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen, izven ogroženega območja; – dovoli, da se živali, dovzetne za bolezen, pod strogim nadzorom odpremijo v naprej določeno klavnico za veterinarsko-sanitarni zakol izven ogroženega območja, če je strokovni veterinarski delavec pooblaščene veterinarske organizacije po pregledu živali ugotovil, da pri njih ni suma na okužbo. Strokovnega veterinarskega delavca na klavnici mora obvestiti, da prihajajo takšne živali. Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za določeno bolezen, po tem, ko so bile živali neškodljivo uničene in je bila opravljena končna DDD. Če se bolezen prenaša z vektorji bolezni, se lahko čas veljave ukrepov temu primerno podaljša.
13. člen Zaradi odstopanja od splošnih ukrepov se lahko za posamezne bolezni iz tega navodila določijo tudi posebni ukrepi. Posebni ukrepi za vezikularno bolezen prašičev so določeni v prilogi III tega navodila.
14. člen Vsi stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
15. člen Z dnem uveljavitve tega navodila, preneha veljati navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika Febris catarrhalis ovium – Blue tongue (Uradni list RS, št. 71/96).
16. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-01-2/99 Ljubljana, dne
17. aprila
18. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj l. r. Priloga I: Lista bolezni, za katere veljajo določbe tega navodila Priloga II: Epizootiološko poizvedovanje Priloga III Posebni ukrepi v primeru izbruha vezikularne bolezni prašičev (v nadaljnjem besedilu: bolezen) I. Opis bolezni Vezikularna bolezen prašičev je klinično zelo podobna slinavki in parkljevki. Pojavljajo se vezikule na rilcu, ustih, jeziku in koronarnem robu parklja. Intenzivnost bolezni zelo niha in lahko prizadene čredo prašičev, ne da bi se klinično manifestirala. Virus preživi dolgo časa tudi zunaj organizma, v svežem mesu. Je zelo odporen na normalne dezinficiense in obstane v ph od 2,5 do 12, zato sta posebno pomembna čiščenje in dezinfekcija. II. Inkubacijska doba Za potrebe tega navodila se šteje maksimalna inkubacijska doba za vezikularno bolezen prašičev 28 dni. III. Potrditev bolezni Glede na
19. člen tega navodila, se mora bolezen potrditi: - na gospodarstvih, kjer se virus bolezni izolira iz živali ali iz okolja; - na gospodarstvih, kjer so živali serološko pozitivne, pri tem pa kažejo klinične znake, značilne za bolezen; - na gospodarstvih, kjer kažejo živali klinične znake, značilne za bolezen ali so serološko pozitivne, pri tem pa so neposredno epizootiološko vezane na že potrjen izbruh bolezni; - v drugih čredah, kjer so serološko pozitivne živali. VURS mora, preden potrdi bolezen, odrediti odvzem materiala za nadaljnje preiskave, predvsem ponovno vzorčenje in ponovno testiranje v intervalu najmanj 28 dni. Ukrepi iz
20. člena tega navodila veljajo, dokler preiskave niso zaključene. Če dodatne preiskave ne potrdijo bolezni, čeprav so živali še vedno serološko pozitivne, mora veterinarski inšpektor zagotoviti, da se testirane živali izločijo in neškodljivo uničijo ali pa zakoljejo v klavnici, ki jo določi. IV. Diagnostični laboratorij Vse vzorce se pošlje v diagnostični laboratorij: Veterinarski inštitut Slovenije Gerbičeva 60 1000 Ljubljana V. Okuženo območje Okuženo območje se določi, kot je določeno v
21. členu tega navodila. V primeru izbruha bolezni, se lahko ukrepi iz
22. člena tega navodila, ki veljajo za okuženo območje, nadomestijo z naslednjimi: - vsa gospodarstva na okuženem območju, ki imajo živali, dovzetne za bolezen, se morajo popisati; - redno se morajo nadzirati gospodarstva z živalmi, dovzetnimi za bolezen; izvajati se morajo klinični pregledi teh živali; če je potrebno, tudi jemati vzorce za laboratorijske preiskave; zapisniki vseh obiskov in rezultatov se morajo hraniti v evidenci; pogostnost obiskov se določi na podlagi resnosti epizootije; - prepovedati gibanje in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen, po javnih in zasebnih poteh, razen po servisnih poteh okuženega gospodarstva; veterinarski inšpektor lahko izjemoma dovoli promet po cestah in železnici, brez ustavljanja; - izjemoma se lahko dovoli dovoz živali za veterinarsko-sanitarni zakol na okuženo območje v klavnico, ki je na okuženem območju; - vsa prevozna sredstva in oprema, ki se na okuženem območju uporablja za prevoz prašičev ali drugih živali in oprema ter material, ki je lahko okužen (krma, gnoj, gnojnica in podobno), ne smejo zapustiti gospodarstva, ki je na okuženem območju, okuženega območja oziroma klavnice, ne da bi bili očiščeni in dezinficirani v skladu s predpisanimi pravili. Ta pravila morajo zagotoviti, da nobeno prevozno sredstvo in oprema, ki se na okuženem območju uporablja za prevoz prašičev ali drugih živali, in oprema ter material, ki je lahko okužen (krma, gnoj, gnojnica in podobno), ne zapustijo območja brez poprejšnjega veterinarskega inšpekcijskega pregleda; - prašiči ne smejo zapustiti gospodarstva v roku 28 dni po zaključku preliminarnega čiščenja in dezinfekcije okuženih gospodarstev. Po 28 dneh se lahko izda dovoljenje za premik prašičev naravnost v klavnico, ki jo določi veterinarski inšpektor in je locirana na okuženem ali ogroženem območju. Pri tem mora biti zagotovljeno: - da je bil opravljen pregled vseh prašičev na gospodarstvu; - da je bil opravljen klinični pregled vseh prašičev, ki se odpremljajo v klavnico; - da je vsak prašič označen z ušesno številko oziroma na kak drug odobren način; - da se prašiči odpremljajo v klavnico s prevoznimi sredstvi, ki jih zapečati veterinarski inšpektor. Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za določeno bolezen, po tem, ko so bile živali uničene in je bila opravljena DDD. Če se bolezen prenaša z vektorji bolezni, se lahko čas veljave ukrepov temu primerno podaljša. Po preteku veljave ukrepov na okuženem območju, se uvedejo ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju. VI. Ogroženo območje Ogroženo območje se določi, kot je določeno v
23. členu tega navodila. V primeru izbruha bolezni, se lahko ukrepi iz
24. člena tega navodila, ki veljajo za ogroženo območje, nadomestijo z naslednjimi: - popisati je treba vsa gospodarstva z živalmi, dovzetnimi za bolezen; - promet s prašiči, razen naravnost v klavnico, se dovoli na ogroženem področju pod pogojem, da v 28 dneh pred tem ni bil na gospodarstvo pripeljan noben prašič. Skrbnik živali mora voditi evidenco vseh premikov prašičev iz ali na gospodarstvo; - veterinarski inšpektor lahko dovoli promet s prašiči iz ogroženega območja, pod pogojem, da: - je bil opravljen pregled vseh prašičev na gospodarstvu največ 48 ur pred začetkom premikanja, - je bil opravljen klinični pregled prašičev, namenjenih za promet, največ 48 ur pred začetkom premikanja, in so bili rezultati tega pregleda negativni, - je bilo opravljeno serološko testiranje prašičev, namenjenih za promet, največ 14 dni pred začetkom premikanja, rezultati tega testiranja pa so bili negativni. Pri prašičih, namenjenih za zakol, se serološko testiranje lahko opravi iz krvnih vzorcev, vzetih v klavnici. Te vzorce lahko vzame veterinarski strokovni delavec pooblaščene veterinarske organizacije. Če so rezultati tega testiranja pozitivni na prisotnost bolezni, se morajo izvesti ukrepi iz VII. točke te priloge; - so bili vsi prašiči označeni z ušesno številko ali na kakšen drug odobren način; - se vsa prevozna sredstva in oprema, ki se uporablja pri prevozu prašičev, očisti in dezinficira po vsakem transportu; - vsa prevozna sredstva in oprema, ki se je uporabljala pri prevozu prašičev ali drugih živali ter material, ki je lahko okužen in se uporablja na ogroženem območju, ne sme zapustiti ogroženega območja brez predhodnega čiščenja in dezinfekcije v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja. Ukrepi na ogroženem območju morajo ostati v veljavi vsaj dokler niso izvedeni vsi ukrepi v skladu s tem navodilom, ki veljajo na okuženem in ogroženem območju. VII. Splošni skupni ukrepi V primeru pojava bolezni se lahko predpišejo tudi naslednji splošni skupni ukrepi: - v primeru, ko je prisotnost bolezni uradno potrjena, in glede na določbe
25. in
26. člena tega navodila, mora veterinarski inšpektor zagotoviti, da se meso prašičev, ki so bili zaklani v času med možnim vnosom bolezni na gospodarstvo in uvedbo ukrepov na gospodarstvu, lahko izsledi in uniči pod uradnim nadzorom na način, ki preprečuje širjenje virusa te bolezni; - ko veterinarski strokovni delavec pooblaščene veterinarske organizacije upravičeno posumi, da so prašiči na gospodarstvu lahko okuženi zaradi gibanja ljudi, živali, prevoznih sredstev ali česarkoli drugega, mora prepovedati promet in gibanje vseh prašičev na tem gospodarstvu, vsaj dokler: - se ne opravi klinični pregled vseh prašičev na gospodarstvu, katerega rezultati so negativni; - se ne opravi serološki pregled prašičev na gospodarstvu, katerega rezultati na protitelesa te bolezni so negativni. Zgoraj navedeni pregledi se lahko opravijo šele po 28 dneh od dneva možnega vnosa okužbe na gospodarstvo; - v primeru potrditve bolezni na klavnici, mora veterinarski inšpektor odrediti: - takojšnji zakol vseh prašičev v klavnici; - uničenje trupov in odpadkov okuženih in kontaminiranih živali pod uradnim nadzorom na način, s katerim se prepreči nadaljnje širjenje bolezni; - čiščenje in dezinfekcijo objektov in opreme, vključno s prevoznimi sredstvi, ki se mora izvesti pod nadzorom veterinarskega strokovnega delavca pooblaščene veterinarske organizacije, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja; - epidemiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II. tega navodila; - prepoved nadaljnjega klanja v klavnici vsaj 24 ur po končnem čiščenju in dezinfekciji v skladu s tretjo alineo tega odstavka. Kazalo Na vrh