Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Kamnik na 5. seji dne 19. 5. 1999 sprejel S T A T U T Občine Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE 1. člen Občina Kamnik je temeljna samoupravna lokalna skupnost. 2. člen Občina Kamnik obsega območja naslednjih naselij: Bela, Bela Peč, Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Gradišče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podbreg, Podgorje, Podhruška, Podjelša, Podlom, Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik-del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga, Žubejevo, Županje Njive. 3. člen Občani Občine Kamnik so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine. 4. člen Občina varuje koristi občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država. 5. člen Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. 6. člen Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Občina Kamnik se lahko povezuje v pokrajino. 7. člen Občina je pravna oseba, ki jo v pravnem prometu predstavlja in zastopa župan. Sedež Občine Kamnik je v Kamniku, Glavni trg 24. 8. člen Občina Kamnik ima pečat v obliki kroga, ki ima v sredi grb Občine Kamnik, ob krožnici napis “Občina Kamnik” in pod grbom napis “Kamnik”. Organi občine in občinska uprava imajo pečat, v katerem je poleg vsebine iz prvega odstavka tega člena, ob krožnici pod napisom “Občina Kamnik”, še napis z nazivom organa. Občina ima grb, zastavo in občinski praznik. Grb ima obliko ovalnega ščita, na katerem je med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot ženska in pol kot kača s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa prvi mesečev krajec. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava je belo-modra z grbom na sredini. Belo polje je zgoraj in je po velikosti enako modremu. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Uporabo grba in zastave ureja odlok. Občina Kamnik ima praznik občine. Določi ga občinski svet z odlokom, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov. 9. člen Občina lahko za posebne zasluge podeljuje priznanja. Vrsto priznanj in način podeljevanja uredi občinski svet z odlokom. 10. člen V Občini Kamnik se ustanovijo krajevne skupnosti, ki obsegajo območja naslednjih naselij, delov naselij oziroma ulic: 1. Krajevna skupnost Črna: Črna pri Kamniku, Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Potok v Črni, Smrečje v Črni, Zavrh pri Črnivcu, Žaga. 2. Krajevna skupnost Duplica: Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Črnivška ulica, Dobajeva ulica, Domžalska cesta, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jamova ulica, Jelovškova ulica, Klavčičeva, Ljubljanska cesta (hišne št. od 14/A do 86), Mengeška ulica, Meninska ulica, Prvomajska ulica, Rudniška ulica, Slatnarjeva ulica, Šipkova ulica, Ulica Matije Blejca. 3. Krajevna skupnost Godič: Brezje nad Kamnikom, Godič, Kršič, Vodice nad Kamnikom. 4. Krajevna skupnost Kamnik-center: Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Kolodvorska ulica, Košiše (hišne št. 1–14 in 22–29), Levstikova ulica, Maistrova ulica, Medvedova ulica, Muzejska pot, Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg svobode, Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot. 5. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica: Bistričica, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kregarjevo, Okroglo, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Velika planina, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zgornje Stranje, Županje njive. 6. Krajevna skupnost Mekinje: Jeranovo, Mekinje, Podjelša, Zduša. 7. Krajevna skupnost Motnik: Bela (hišne št. 10–11, 13–18 in 28–31), Motnik, Zajasovnik, Zgornji Motnik. 8. Krajevna skupnost Nevlje: Briše, Hrib pri Kamniku, Nevlje, Oševek, Poreber, Soteska, Tučna, Vir pri Nevljah, Vrhpolje pri Kamniku. 9. Krajevna skupnost Novi trg: Bevkova ulica, Lobodova ulica, Na bregu, Na jasi, Novi trg, Palovška cesta, Perkova ulica, Perovo, Pot na Dobravo, Pot v Rudnik, Prisojna pot. 10. Krajevna skupnost Perovo: Bakovnik (hišne št. 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 2, 3, 11, 12 in 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot, Zikova ulica. 11. Krajevna skupnost Podgorje: Podgorje. 12. Krajevna skupnost Pšajnovica: Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec, Pšajnovica, Veliki Rakitovec. 13. Krajevna skupnost Sela: Bela peč, Markovo, Poljana, Rožično, Sela pri Kamniku, Sovinja peč, Studenca, Trobelno, Znojile, Žubejevo. 14. Krajevna skupnost Srednja vas: Loke v Tuhinju, Pirševo, Podhruška, Potok, Snovik, Srednja vas pri Kamniku, Vaseno. 15. Krajevna skupnost Šmarca: Šmarca. 16. Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju: Buč, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sidol, Stebljevek, Šmartno v Tuhinju. 17. Krajevna skupnost Špitalič: Bela (hišne št. 1–9, 12 in 19–27), Okrog pri Motniku, Špitalič. 18. Krajevna skupnost Tuhinj: Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črni vrh v Tuhinju, Golice, Laze v Tuhinju, Liplje, Mali hrib, Stara Sela, Veliki hrib, Zgornji Tuhinj. 19. Krajevna skupnost Tunjice: Košiše (hišne št. od 15 do 21), Laniše, Tunjice, Tunjiška Mlaka. 20. Krajevna skupnost Volčji potok: Rudnik pri Radomljah, Volčji potok. 21. Krajevna skupnost Vranja peč: Spodnje Palovče, Trebelno pri Palovčah, Velika Lašna, Vranja peč, Zgornje Palovče. 22. Krajevna skupnost Zaprice: Aškerčeva ulica, Čopova pot, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jenkova ulica, Jurčičeva ulica, Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Koželjeva ulica, Kranjska cesta, Ljubljanska cesta (hišne št. 1/A, 1/B, 1/C, 1/Č, 3/A, 3/B, 3/C, 4, 5, 6, 7, 7/A, 8, 9 in 10), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Parapatova ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Rozmanova ulica, Svetčeva pot, Trdinova ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica F.M. Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica kamniško-zasavskega odreda, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Vavpotičeva ulica, Vegova ulica, Vremšakova ulica, Župančičeva ulica. II. NALOGE OBČINE 11. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: – sprejema statut in druge splošne akte občine, – sprejema proračun in zaključni račun občine, – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti; 2. upravlja občinsko premoženje tako, da: – ureja načine in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja; 3. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, – z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov; 4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, – spremlja ponudbo in povpraševanje po stanovanjih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov; 5. skrbi za lokalne javne službe tako, da: – ustanavlja lokalne javne službe, – sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; 6. zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: – ustanavlja vzgojno-izobraževalne, zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, – v skladu z zakoni in finančnimi možnostmi omogoči izvajanje nadstandardnih programov, – sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev; 7. pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – spremlja stanje na tem področju, – pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami; 8. pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, – zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine; 9. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini; 10. upravlja, gradi in vzdržuje: – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine; 11. skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih nesreč in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: – organizira reševalno pomoč ob požarih, – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi nesrečami; 12. ureja javni red tako, da: – sprejema ustrezne splošne akte, – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, – organizira občinsko redarstvo, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti; 13. v okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, – določanje namembnosti urbanega prostora, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, – evidenco občinskih premoženj in drugega premoženja, – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, – mrliško ogledno službo in – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 12. člen Občina pod pogoji, ki jih določa zakon, predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve: – davek od premoženja; – davek na dediščine in darila; – davek na dobitke od iger na srečo; – davek na promet nepremičnin; – takse iz svoje pristojnosti; – in druge davke določene z zakonom. III. ORGANI OBČINE 1. Skupne določbe 13. člen Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Organi občine se volijo za štiri leta. 14. člen Delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. 15. člen Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. 2. Občinski svet 16. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet ima naslednje pristojnosti: – sprejema statut občine; – sprejema poslovnik za svoje delo; – sprejema odloke in druge občinske akte; – sprejema premoženjsko, delitveno bilanco občine; – določa lastne vire financiranja; – določa višino najemnin in zakupnin za objekte in zemljišča, ki so v lasti občine; – določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; – določa obseg in višino mestne rente; – daje soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij; – določa obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov občine; – odloča o uvedbi občinskega samoprispevka; – odloča o finančnem zadolževanju občine pod pogoji, določenimi z zakoni; – daje pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v pristojnosti občinskega sveta; – sprejema občinski proračun in zaključni račun; – na predlog župana imenuje in razrešuje največ dva podžupana; – na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave; – potrjuje mandate članom občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja; – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta; – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote; – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote; – določa način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb; – odloča o povezovanju občine v pokrajino; – potrjuje začasne nujne ukrepe; – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta; – razpisuje referendum; – daje pobude za sklic zborov občanov; – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine; – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega nepremičnega premoženja; – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter gospodarske javne službe ter sprejema koncesijske akte; – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino; – imenuje in razrešuje člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona; – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet; – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba; – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 17. člen Občinski svet ima devetindvajset članov. Člani občinskega sveta se volijo na štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi. Če župan v predpisanem času ne skliče seje, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvajajo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. 18. člen Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. Občinski svet se voli po veljavnem zakonu. Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. 19. člen Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo nadzornega odbora ali najmanj četrtine članov občinskega sveta. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta najmanj štirikrat letno. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti predložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo in ga uskladi z vodji svetniških skupin. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči občinski svet. Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti točka dnevnega reda rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu ali direktorju občinske uprave. 20. člen Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko sklene, da se pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda seje občinskega sveta javnost izključi. 21. člen Člani nadzornega odbora, občinskih komisij in odborov ter direktor občinske uprave se imajo pravico udeleževati sej občinskega sveta. Delavci občinske uprave, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave, so se dolžni udeleževati sej občinskega sveta pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda. Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta. 22. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina prisotnih članov sveta. 3. Delovna telesa občinskega sveta 23. člen Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. 24. člen Občinski svet ustanovi komisije in odbore z odlokom, v katerem določi sestavo, naloge, pristojnosti in način njihovega dela. Občinski svet imenuje člane delovnih teles izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. 25. člen Predsednik in člani delovnega telesa so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu oziroma najmanj četrtine članov občinskega sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnih teles, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnih teles, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. 4. Župan 26. člen Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 27. člen Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan predvsem: – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog pri izvrševanju občinskega proračuna, – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v skladu z višino, ki jo določi občinski svet, – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave občine za te naloge, – imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, – opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. 28. člen Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 29. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, – sprejme načrt zaščite in reševanja, – vodi zaščito, reševanje in pomoč, – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, – predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 30. člen Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se določi, kateri podžupan bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti nadomešča tisti podžupan, ki ga pooblasti župan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta naloge iz pristojnosti župana. 31. člen Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 32. člen Županu in podžupanu preneha mandat: – če izgubi volilno pravico, – če postane nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, – če odstopi, – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. Razlogi prenehanja mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. 33. člen Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka 32. člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve alinee do vključno pete alinee prvega odstavka 32. člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku 32. člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. 5. Nadzorni odbor 34. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 35. člen Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 36. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Namestnik predsednika nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. 37. člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, izvajanje proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge odbore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. 38. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve in ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. 39. člen Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge. 40. člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi pristranosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. 41. člen Delo nadzornega odbora je javno. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 42. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. 6. Neposredne oblike odločanja občanov 43. člen Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendumi in ljudska iniciativa.
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.