← Slovenija

Sklep o zavrženju pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. člena odloka o razglasitvi športnih objektov občinskega pomena št. 01505-3/99 z dne 3.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Športne unije Slovenije, Ljubljana, ki jo zastopa Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani, na seji dne

  1. maja 1999 s k l e n i l o: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti
  2. člena odloka o razglasitvi športnih objektov občinskega pomena št. 01505-3/99 z dne
  3. 1999 (Uradni list RS, št. 17/99) Občinskega sveta občine Bled se zavrže. O b r a z l o ž i t e v
  4. V izreku navedeni odlok (v nadaljevanju: odlok) je izdan na podlagi
  5. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 – v nadaljevanju: ZSpo). Pobudnica ocenjuje, da
  6. člen ZSpo urejuje lastninjenje športnih objektov in površin v družbeni lastnini, zato na tej zakonski podlagi občina ne more postati lastnik športnega objekta ali površine, na katerem že obstoji lastninska pravica. Navaja, da odlok v
  7. členu mimo zakonskega pooblastila posega tudi v nepremičnine, na katerih naj bi že bila lastninska pravica športnih organizacij. To naj bi se zgodilo v njenem primeru glede nepremičnin, pripisanih pri vložni številki 342 k.o. Bled, in sicer parcelne številke 356/1 igrišče, 357/1 stavbišče, 356/3 travnik, 356/4 športno igrišče. Ta odlok v
  8. členu določa objekte in površine občinskega pomena, v
  9. členu pa, da postanejo javni objekti iz
  10. člena odloka z dnem njegove uveljavitve last Občine Bled. Pobudnica je predložila tudi zemljiškoknjižni izpisek Okrajnega sodišča v Radovljici št. 1687/99 z dne
  11. 1999, iz katerega izhaja, da so pri vložni številki 342 k.o. Bled pripisane že navedene parcelne številke, v listu B pa je vknjiženo lastništvo Športne unije Slovenije, Ljubljana, Tabor 14 (pobudnice).
  12. Pobudnica meni, da ji
  13. člen odloka odvzema lastninsko pravico in zato predstavlja zaplembo. To naj bi bilo sporno tudi z vidika
  14. člena prvega Protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kolikor se člen 2 odloka nanaša na prenos lastnine pri nepremičninah vložne številke 342 k. o. Bled, naj bi bil v neskladju s prvim odstavkom
  15. in
  16. člena ustave in s prvim odstavkom
  17. člena ZSpo. Pobudnica je predlagala tudi zadržanje izvrševanja odloka po
  18. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS).
  19. Na podlagi prvega odstavka
  20. člena ustave in
  21. člena ZUstS odloča ustavno sodišče med drugim o ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil. Odlok je v svojem
  22. členu posamičen akt in ne predpis. Določba, s katero občinski svet na podlagi določb ZSpo določi objekte in površine občinskega pomena, namreč le identificira konkretne nepremičnine, ki naj bi za tako določitev izpolnjevale zakonsko določene kriterije, in samo to je njena vsebina. Izpodbijana določba zadeva posamična razmerja med lokalno skupnostjo ter dosedanjimi upravljalci v tej določbi specificiranih nepremičnin, pri čemer temelji na uporabi prava (ZSpo) in ga ne ustvarja na novo. To pa so značilnosti posamičnega akta. Ostale določbe odloka sledijo zakonskim, ker pa pobudnica smiselno izpodbija le
  23. člen odloka, se v oceno pravne narave ostalih določb odloka ni bilo treba spuščati.
  24. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov ni mogoče izpodbijati s pobudo. Oceno njihove ustavnosti je ob izpolnjenosti predpostavk iz
  25. do
  26. člena ZUstS mogoče zahtevati z ustavno pritožbo. Zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, pa se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek
  27. člena zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 – v nadaljevanju: ZUS). V upravnem sporu odloča na prvi stopnji upravno sodišče, kolikor ni z zakonom drugače določeno (
  28. člen ZUS). Pobudniki zato lahko izpodbijajo določbo
  29. člena odloka s tožbo pri upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek
  30. člena ZUS). V izreku navedeno pobudo je bilo tako treba zaradi nepristojnosti ustavnega sodišča zavreči.
  31. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi
  32. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. Št. U-I-82/99 Ljubljana, dne
  33. maja
  34. Namestnik predsednika dr. Lojze Ude l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.