Na podlagi 24. člena statuta Občine Dobrovnik je Občinski svet občine Dobrovnik na seji dne 20. 5. 1999 sprejel P O S L O V N I K Občinskega sveta občine Dobrovnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje vseh delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi in delovnem področju delovnih teles, lahko pa se uredijo tudi s poslovniki o delu delovnih teles. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v skladu s statutom občine. 4. člen Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali javnost izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja varstva osebnih podatkov, zadev, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma uradna, vojaška ali državna tajnost. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat letno. 6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. 7. člen Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerem je na spodnji krožnici ime občinskega organa: OBČINSKI SVET. Svet uporablja pečat na vabilih za sklic sej, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. Pečat sveta hrani in je odgovoren za njegovo uporabo tajnik občine. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 8. člen Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 9. člen Prvo sejo sveta vodi župan. Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan ali vsak član sveta. Svet glasuje najprej o predlogu župana, če pa ta predlog ni dobil potrebnega števila glasov, pa se glasuje o vsakem posameznem predlogu po vrstnem redu, kot so bili predlogi podani. Glasovanje se nadaljuje dokler niso izmed članov izvoljeni trije člani komisije. Ko so trije predlogi izglasovani, svet o ostalih predlogih ne glasuje in jih ne obravnava. Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitev o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. 10. člen Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije po tem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 11. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in dotedanjemu županu pa preneha. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katerih so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. 12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svojo stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 13. člen Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. Član občinskega sveta ima pravico: – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (v obliki amandmajev) teh predlogov; – predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike; – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta. Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 14. člen Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje nepoklicne funkcije. Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, materialno in kazensko odgovoren. 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh in več kandidatnih list, imajo le pravice, ki pripadajo posameznemu svetniku. 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta 16. člen Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Član občinskega sveta ima pravico ob posebni zahtevi, da se mu odgovori oziroma posredovana pojasnila dostavijo tudi v pisni obliki. Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanja ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 17. člen Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in zastavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. Pri obravnavi pobud in vprašanj morata biti na seji obvezno navzoča župan in tajnik občine. Če sta župan in tajnik občine zadržana, določita kdo ju nadomešča in odgovarja na vprašanja in pobude. Kolikor oseba, ki ju nadomešča ni določena, se prenesejo pobude in vprašanja na naslednjo redno sejo občinskega sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun pooblaščenec odgovori na naslednji redni seji. Župan ali tajnik občine oziroma njun pooblaščenec lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno pa morata odgovoriti tudi na pobude in vprašanja, za katere vlagatelj le-teh tako zahteva. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 18. člen Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svojo pobudo oziroma vprašanje, lahko zahteva dodatna pojasnila. Če tudi s temi dodatnimi pojasnili ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve redne naslednje seje. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 19. člen Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najkasneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to storiti takoj, ko je to mogoče. Članu sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. Če se član delovnega telesa ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 20. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine. V. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 21. člen Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan. Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 22. člen Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Z vabilom se praviloma pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsednikom drugih organov, če so vabljeni na sejo in tajniku občine. 23. člen Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta, na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje najprej ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov za sklic, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem aktom. V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloči. Če seja ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisno obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V takem primeru lahko predlagatelj tudi vodi sejo. 24. člen Na sejo sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. 25. člen Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem aktom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. Svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta akt. 26. člen Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem tekstu: predsedujoči). Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. 27. člen Seje sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. Predstavnike sredstev javnega obveščanja se na sejo povabi z vabilom, kateremu je lahko priloženo tudi gradivo. Občanom, ki se želijo udeležiti seje, imajo pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom sveta za to sejo. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor za spremljanje dela sveta ter pri tem ne moti dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če občani, ki spremljajo sejo ali predstavniki javnega obveščanja motijo delo sveta, jih predsedujoči najprej opozori, če pa tudi po opozorilu ne nehajo motiti dela sveta, se jih odstrani iz prostora. Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. 2. Potek seje 28. člen Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 29. člen Po potrditvi dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 30. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloči o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda seje sveta. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda seje v celoti. 31. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 32. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če s tem aktom ni določeno drugače. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Po tem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev mnenja župana in predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po 10 minut. Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kot so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana sveta lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 10 minut. Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika lahko traja največ 3 minute. Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči povpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo največ po 3 minute. 33. člen Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu lahko predsedujoči odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 34. člen Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Za tem poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napake ali napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. 35. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene le-to o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o tej točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebi po posvetovanju ali posvetovanjih, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 36. člen Seje občinskega sveta se praviloma ne sklicujejo pred 13. uro in morajo biti načrtovane tako, da ne trajajo več kot štiri ure. Predsedujoči odredi 15 minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največkrat dvakrat. Če kdo izmed upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, o takem predlogu odloči svet in odredi odmor ali nadaljevanje seje ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. 37. člen Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk sprejetega dnevnega reda. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet sejo konča. 3. Vzdrževanje reda na seji 38. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči tega ne dovoli. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Na red lahko opomni govornika ali mu seže v besedo le predsedujoči. 39. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: – opomin, – odvzem besede, – odstranitev s seje ali z dela seje. 40. člen Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega akta in je bil na isti seji že dvakrat opominjan na spoštovanje reda in določb tega akta. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta ali govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako, da onemogoča delo sveta. Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem poteka seja. 41. člen Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v katerem poteka seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem ali obnašanjem kakor koli onemogoča nemoten potek seje. Če je red na seji hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi, ki kakor koli nimajo potrebe po neposredni navzočnosti na sami seji. 42. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, sejo prekine. 4. Odločanje 43. člen Svet veljavno odloča če je na seji navzočih večina članov sveta. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. 44. člen Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem. 45. člen Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi ali posamezni odločitvi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. 46. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta akt ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 47. člen Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane rešitve. 48. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. Poimensko glasujejo člani sveta,če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj 1/4 vseh članov sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju o abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“, ali “NE GLASUJEM“. 49. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje vodi, nadzira in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči, ostala dva člana pa določi svet na predlog predsedujočega. Vsa administrativno-tehnična opravila opravlja v zvezi s tajnim glasovanjem tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Vse glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga pri svojem delu uporablja občinski svet. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. Komisija vroči overjene glasovnice članom občinskega sveta in si sprotno označuje člane sveta, ki so glasovnico sprejeli. Samo glasovanje poteka na prostoru, ki je predviden za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in pravilno opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi strani. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali “PROTI“. Sama glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Glasovnica za imenovanja vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če pa je kandidatov več, se jih razporedi na glasovnici po abecednem vrstnem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici potrebno imenovati. Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 50. člen Po končanem glasovanju, komisija ugotovi izid glasovanja. Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic, – število oddanih glasovnic, – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, – število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju o kandidatu število glasov, ki jih je dobil posamezen kandidat, – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 51. člen Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja in ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloča svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izidu glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 5. Zapisnik seje občinskega sveta 52. člen O vsaki seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidu glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je potrebno priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če je pripomba oziroma pripombe sprejete, se vpišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Po sprejemu in izdelavi, se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili navzoči na seji in se na krajevno običajen način lahko objavi. Zapisnik seje, ki je bila zaprta za javnost oziroma tisti del zapisnika, ki je bil napisan na delu seje, ki je bila zaprta za javnost, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne pošilja ter objavlja. Člane sveta s tem delom ali zapisnikom seznani pred potrjevanjem predsedujoči. 53. člen Celotni potek seje sveta se snema na magnetofonski trak. Tako posneti trak se hrani še leto dni po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila posneta. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. Član sveta ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. Član sveta lahko zahteva, da se del posnetka decidirano zapiše. Svojo zahtevo, v kateri navede del seje, za katero zahteva decidiran prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu v roku 3 dni po končani seji. O takšni zahtevi odloči župan, ki pri utemeljenem razlogu naroči prepis. 54. člen Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. 55. člen Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradiva, ki se hranijo v arhivu ali pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odobri tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original pisne zahteve, odredbo oziroma sklep o dovolitvi ali zavrnitvi dovoljenja za vpogled, se hrani pri gradivu, ki je bilo oziroma naj bi bilo pregledano. V primeru, da član sveta pisno zahteva pregled dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o odobritvi vpogleda župan v skladu z zakonom in aktom sveta. 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet 56. člen Strokovno in administrativno delo za svet in delovna telesa sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni z sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. Za zapisnik sveta in njegovih delovnih teles skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. 7. Delovna telesa občinskega sveta 57. člen Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja šteje pet članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zlasti: – svetu predlaga kandidate za delovna telesa sveta in druge organe, ki jih imenuje svet, – svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi z kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, obravnava predloge v zvezi s plačami in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, ki jih pripravi uprava na podlagi zakona ali drugega predpisa, – obravnava vsa druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje imenuje svet na prvi seji takoj po volitvah, ko se konstituira in ugotovi, kdo je izvoljen za župana. 58. člen Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem aktom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v s statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. 59. člen Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori, komisije in sveti:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.