← Slovenija

Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD), stran 7825.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

  1. člena in prvega odstavka
  2. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) Razglašam zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji
  3. julija
  4. Št. 001-22-117/99 Ljubljana, dne
  5. julija
  6. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O UREJANJU STATUSA DRŽAVLJANOV DRUGIH DRŽAV NASLEDNIC NEKDANJE SFRJ V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZUSDDD)
  7. člen Državljanu druge države naslednice nekdanje SFRJ (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki je na dan
  8. decembra 1990 imel na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi, oziroma tujcu, ki je na dan
  9. junija 1991 prebival v Republiki Sloveniji in od tega dne dalje v njej tudi dejansko neprekinjeno živi, se, ne glede na določila zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 – odločba US in 14/99 – odločba US) izda dovoljenje za stalno prebivanje, če izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu.
  10. člen Prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje se vloži v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona pri upravni enoti, na območju katere tujec prebiva. Tujec, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po
  11. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91, 38/92, odločba US, 61/92 in 13/94), pa mu je bila izdana negativna odločba, lahko vloži prošnjo iz prejšnjega odstavka v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe, če postane odločba dokončna po uveljavitvi tega zakona. O prošnjah iz prejšnjih odstavkov tega člena odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
  12. člen Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda tistemu, ki: – je bil po
  13. juniju 1991 večkrat kaznovan za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, ali – je bil po
  14. juniju 1991 obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen najmanj enega leta, ali – je bil po
  15. juniju 1991 obsojen na zaporne kazni, katerih skupna dolžina presega tri leta, ali – je bil po
  16. juniju 1991 obsojen za kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 39/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka
  17. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede na to, kje je bilo to dejanje storjeno, ali – je bil obsojen za kaznivo dejanje iz triintridesetega, štiriintridesetega ali petintridesetega poglavja kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94 in 70/94).
  18. člen Na podlagi dejstev in okoliščin ugotovljenih v postopku, lahko ministrstvo izda odločbo brez poprejšnjega zaslišanja stranke, če oceni, da zaslišanje stranke ne bi spremenilo stanja stvari.
  19. člen Če postopka ni mogoče končati brez sodelovanja stranke, se njen molk šteje za umik prošnje, če, kljub v opozorilu ministrstva postavljenem roku, ne opravi dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje postopka.
  20. člen Ministrstvo tujcu, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po zakonu o tujcih, pa o njegovi prošnji še ni bilo dokončno odločeno, izda dovoljenje za stalno prebivanje po tem zakonu, če je to zanj ugodnejše.
  21. člen Zaradi zagotovitve podatkov o tujcih ter o izdanih odločbah in sklepih vodi ministrstvo evidenci o: – prejetih prošnjah, – izdanih dovoljenjih za stalno prebivanje, odločbah in sklepih. Evidenco o prejetih prošnjah vodijo tudi upravne enote. Evidence vsebujejo naslednje osebne in druge podatke:
  22. priimek in ime;
  23. EMŠO;
  24. priimek pred sklenitvijo zakonske zveze;
  25. spol;
  26. rojstni datum (dan, mesec, leto);
  27. rojstni kraj (država, kraj);
  28. državljanstvo;
  29. poklic;
  30. kraj, ulico in hišno številko stalnega ali začasnega prebivališča oziroma kraja prebivanja v Republiki Sloveniji na dan
  31. decembra 1990 oziroma
  32. junija 1991;
  33. kraj, ulico in hišno številko sedanjega prebivališča ali kraja prebivanja;
  34. datum prihoda na območje Republike Slovenije;
  35. dokazila o dejanskem neprekinjenem prebivanju;
  36. vrsto in številko dokumenta o istovetnosti, datum izdaje, njegova veljavnost in organ, ki ga je izdal;
  37. datum vložitve prošnje in izdaje potrdila;
  38. datum in številko izdaje odločbe ali sklepa in datum vročitve. Evidence iz tega člena se povezujejo z evidencami, določenimi z zakonom o tujcih. Za druga vprašanja, ki se nanašajo na varstvo, uporabo, posredovanje in hrambo osebnih podatkov, se smiselno uporabljajo določbe zakona o tujcih.
  39. člen Ta zakon začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 213-04/99-28/3 Ljubljana, dne
  40. julija
  41. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.