← Slovenija

Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov Občine Laško, stran 8420.

Občinski svet občine Laško je na podlagi

  1. in
  2. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) ter
  3. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 34/95) na
  4. seji dne
  6. 1999 sprejel O D L O K o razglasitvi kulturnih spomenikov Občine Laško I. SPLOŠNA DOLOČBA
  7. člen Občina Laško s tem odlokom, z namenom, da se ohrani celovitost, izvirnost in historična pričevalnost, razglaša za kulturne spomenike naslednje objekte:
  8. župnijsko cerkev sv. Martina v Laškem,
  9. župnišče v Laškem, Aškerčev trg 3,
  10. podružnično cerkev sv. Kolomana v Lokavcu in
  11. kamnito slopno znamenje v Panečah. II. OPIS IN VALORIZACIJA
  12. člen
  13. Župnijska cerkev sv. Martina v Laškem stoji na trgu, na severnem delu mesta. Cerkev je dobila svojo podobo v različnih časovnih obdobjih in predstavlja primer t. i. “raščene“ arhitekture. Začetki stavbne zgodovine segajo še v predromansko dobo, medtem ko romanska osnova cerkve sega v
  14. polovico
  15. stoletja. Romanska cerkev, ki je ohranjena v svojem jedru še danes, je obsegala pravokotno, ravno krito ladjo in kor nad katerim se je dvigal zvonik. V gotiki je bil cerkvi prizidan dolgi kor (prezbiterij) ter zvezdasto obokani stranski ladji. V
  16. pol.
  17. stol. sta bili cerkvi prizidani kapeli. Prezidave je cerkev doživljala tudi v
  18. stol., leta 1935 –37 sta bila dozidana oratorij in današnja zakristija. Os cerkve poudarja poznoromanski polkrožno zaključeni portal z gotsko profilacijo. Na severni steni so ohranjene sledi baročne arhitekturne poslikave. Zvonik oklepajo vogalne lizene, na severni steni zvonika se je ohranilo poznogotsko kolo. Prezbiterij obstopajo štirje oporniki s pultastimi strešicami. Cerkev hrani bogato opremo; več renesančnih nagrobnikov (župnika S. Grabschopfa – o. l. 1550, P. Montagnane – o. l. 1576/79 ter družine Stich – 1578). Veliki oltar je datiran o. l. 1760, stranska oltarja v glavni ladji pa sta pripisana domačemu baročnemu kiparju Gregorju Božiču, njegov je tudi kip Marije v “ zlatem oltarju“ v stranski ladji

(1666). Stranska oltarja v kapelah sta delo Mihaela Pogačnika. V oltarjih so slike J. A. Straussa, Franca Ksaverija Nagerija in J. C. Vogla. Delo istega mojstra so tudi iluzionistične freske v kapelah.
  1. Župnišče v Laškem, ki leži v cerkvenem kompleksu, severno ob župnijski cerkvi sv. Martina, ima tlorisno zasnovo nepravilnega pravokotnika s štirimi nadstropnimi trakti, ki oklepajo notranje dvorišče. Srednjo os zahodnega pročelja poudarja polkrožni stolp s stožčasto streho. Zunanji fasadni plašči so brez členitve, predirajo jih številne odprtine iz različnih časovnih obdobij, vse od nanovo odkritih romanskih okenc v vzhodnem traktu, do velikih oken
  2. stoletja v zahodnem in delu južnega trakta. Notranje fasadne plašče obtekajo arkadni hodniki iz prve pol.
  3. stol. s kvadratastimi slopi in segmentnimi loki. Župnišče vsebuje številne in raznolike, umetnostnozgodovinske dragocene arhitekturne sestavine in elemente. Nekaj jih je bilo odkritih in prezentiranih med prenovitvenimi posegi in na novo osvetljujejo pestro gradbeno zgodovino stavbe. Kletni in pritlični prostori so v celoti obokani z banjami, ki imajo grebenaste sosvodnice. V nadstropju so poleg obokov še leseni, v nekaj prostorih prezentirani stropovi. Številni so portali iz peščenjaka: šilastolični dokumentirajo obdobja gotike, polkrožni s posnetimi robovi pozne gotike, iz obdobja renesanse je zastopan okrasno klesan rustificiran portal na severni fasadi ter več tipičnih portalov s profiliranimi ravnimi prekladami, na katerih so vklesane letnice, v notranjščini stavbe. V vzhodnem traktu sta prezentirani dve gotski okenski sediliji. Pestri so prezentirani ostanki fasadnih in notranjih poslikav. Najstarejši pripadajo romanskim okencem in sicer v obliki slikanega križa in iniciale, ki zaznamujeta ostenji okenc na južni strani trakta. Iz obdobja srednjega veka je fragmentarno ohranjenih več figuralnih fresk, ki so bile najdene na fasadah in v notranjih prostorih. Najceloviteje je ohranjena poslikava v severozahodnem vogalnem prostoru, ki ga nekateri zgodovinarji povezujejo s templarsko kapiteljsko dvorano. Časovno nedoločljiv a zanimiv je slikan “grb“ z motivom lilije v notranjščini zahodnega trakta. Župnišče se v virih prvič omenja šele 1570, ko je na njem vršil obširna gradbena dela tedanji župnik Polidor de Montagnana, vendar je jedro stavbe, – današnji vzhodni trakt, zgrajeno sočasno s cerkvijo že v
  4. stoletju. V srednjem veku je župnišče že imelo štiritraktno zasnovo, kasnejše adaptacije v 17.,
  5. in
  6. stoletju pa so njegovo podobo dopolnile in zaokrožile. Župnišče je imelo na severni strani parkovno urejeno vrtno parcelo, ki je danes delno ohranjena. Župnišče, ki predstavlja eno ključnih arhitektur zavarovanega cerkvenega kompleksa, ima pomembno umetnostnozgodovinsko vrednost, ne le zaradi številnih pomembnih arhitekturnih sestavin, temveč tudi zato, ker gre za edini profani objekt iz obdobja romantike pri nas. Uvrščamo jo med kulturne spomenike.
  7. Podružnična cerkev sv. Kolomana v Lokavcu stoji na strmem griču in je pravilno orientirana. Sestavljajo jo pravokotna ladja, ožji, enako visok triosminsko zaključen prezbiterij in prizmatičen zvonik na severu. Fasada je enostavna, portal pokončen in polkrožno zaključen, ob robovih so vidne sledi rdeče bordure. Stavbni vogali so bili barvno bordirani. Na južni steni prezbiterija je ostanek freske sv. Krištofa iz
  8. pol.
  9. stoletja. Zvonik ima v opečni barvi poslikane vogale konkavno – konveksnih oblik. Ladja ima raven strop, prezbiterij je rebrasto obokan, zakristijo pokriva banja s sosvodnicami. Oltarji so bili izdelani v
  10. stoletju. Cerkev je v osnovi poznogotska stavba iz začetka
  11. stoletja. V prvi tretjini
  12. stol. so ji prizidali zvonik, leta 1860 pa odstranili vežo.
  13. Kamnito slopno znamenje v Panečah stoji v neposredni bližini domačije Kajtnatovih, Paneče 22, ob cesti, ki vodi skozi vas Paneče. Domnevno baročno znamenje pravokotne oblike z nekoliko poudarjenim delilnim zidcem. V zgornjem delu pod strešico so vidne štiri pravokotne odprtine, v spodnjem pa polkrožno zaključena niša. Znamenje je sodeč po ostanku lesenega okvirja in kosih škrilja prekrivala piramidasta, s škriljem krita strešica. III. LEGA IN OBSEG SPOMENIKOV
  14. člen
  15. Župnijska cerkev sv. Martina v Laškem, stoji na Aškerčevem trgu, na severnem delu mesta. Spomenik leži na parcelni št.: 142/1, z. k. vl. št. 80 k.o. LAŠKO Lastnik: Rimokatoliško župnijstvo Laško.
  16. Župnišče v Laškem, Aškerčev trg 3, leži v cerkvenem kompleksu, severno ob župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem. Spomenik leži na parcelni št.: 142/1, z. k. vl. št.
  17. k.o. LAŠKO Lastnik: Rimokatoliško župnijstvo Laško.
  18. Podružnična cerkev sv. Kolomana v Lokavcu stoji na strmem griču v vasi Lokavec in je pravilno orientirana. Spomenik leži na parcelni št.: 18, z. k. vl. št.
  19. k.o. LOKAVEC Lastnik: Rimokatoliško župnijstvo Lože, Rimske Toplice.
  20. Kamnito slopno znamenje v Panečah stoji v neposredni bližini domačije Kajtnatovih v Panečah 22, ob cesti, ki vodi skozi vas Paneče. Spomenik leži na parcelni št.: 140, z. k. vl. št.
  21. k.o. PANEČE Lastnik: Kajtna Milan in Kajtna Marija (vsak do 1/2), Paneče 22, Jurklošter. IV. VARSTVENI REŽIM IN RAZVOJNE USMERITVE
  22. člen Župnijska cerkev sv. Martina v Laškem Za spomenik, cerkev sv. Martina v Laškem (cerkev z opremo in neposredno okolico) velja varstveni režim I. stopnje, ki določa ohranjenje in varovanje spomenika v njegovi izvirnosti, historični pričevalnosti in neokrnjenosti. Kakršenkoli poseg je možen le na osnovi konservatorskega programa za celovito prezentacijo spomenika, ki ga pripravi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Župnišče ob župni cerkvi sv. Martina v Laškem Za stavbo in ostanek vrtne parcele velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje njene celovitosti, izvirnosti, historične pričevalnosti in likovno-arhitekturne vrednosti. Posegi so možni le s sodelovanjem spomeniškovarstvene službe. Na stavbi že vrsto let poteka, na osnovi konservatorskega programa, celovita prenova. Ostanek vrtne parcele na severu ter zemljišča na zahodu bo potrebo obravnavati kot nedeljivi sestavni del stavbe in celotnega cerkvenega kompleksa. Podružnična cerkev sv. Kolomana v Lokavcu Za spomenik velja varstveni režim I. stopnje, ki določa ohranjanje in varovanje spomenika v njegovi izvirnosti, historični pričevalnosti in neokrnjenosti. Kakršenkoli poseg je možen le na osnovi konservatorskega programa za celovito prezentacijo spomenika, ki ga pripravi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Kamnito slopno znamenje v Panečah Za spomenik velja varstveni režim II. stopnje, ki določa ohranjenje in varovanje spomenika v njegovi izvirnosti, historični pričevalnosti in neokrnjenosti. Kakršenkoli poseg je možen le na osnovi strokovnih ozhodišč, ki jih pripravi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. V. NADZOR
  23. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja javni zavod za varstvo dediščine.
  24. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat za področje kulturne dediščine. VI. KAZENSKA DOLOČBA
  25. člen Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe zakona o varstvu kulturne dediščine in zakon o prekrških. VII. KONČNI DOLOČBI
  26. člen Razglasitev kulturnih spomenikov po tem odloku se vpiše v zemljiško knjigo.
  27. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 66 –1/99 Laško, dne
  28. junija
  29. Župan Občine Laško Jože Rajh l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.