K O L E K T I V N A P O G O D B A med delavci in družbami drobnega gospodarstva A) OBLIGACIJSKI DEL STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE 1. člen To kolektivno pogodbo skleneta Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje drobnega gospodarstva in Sindikat obrtnih delavcev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni stranki). VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE 2. člen Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki so člani Gospodarske zbornice – Združenja drobnega gospodarstva, ki trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije in so razvrščeni v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD: 18.210 – proizvodnja delovnih oblačil; 18.220 – proizvodnja drugih vrhnjih oblačil; 19.200 – proizvodnja usnjene galanterije, sedlarskih in jermenskih izdelkov; 19.300 – proizvodnja obutve; 20.300 – stavbno mizarstvo; 20.400 – proizvodnja lesene embalaže; 20.510 – proizvodnja drugih izdelkov iz lesa; 20.520 – proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja; 25.120 – obnavljanje in projektiranje gum za vozila; 25.130 – proizvodnja drugih izdelkov iz gume, 25.210 – proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas, 25.220 – proizvodnja embalaže iz plastičnih mas; 25.230 – proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo; 25.240 – proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas; 28.110 – proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov; 28.120 – proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva; 28.210 – proizvodnja kovinskih rezervoarjev, cistern, kontejnerjev; 28.520 – splošna mehanična dela; 28.630 – proizvodnja ključavnic, okovja; 28.720 – proizvodnja embalaže iz lahkih kovin; 28.730 – proizvodnja izdelkov iz žice; 28.740 – proizvodnja vijačnega materiala, vezi, verig, vzmeti; 28.750 – proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, d. n.; 29.240 – proizvodnja drugih naprav za splošno rabo, d. n.; 31.500 – proizvodnja opreme za razsvetljavo in električnih svetilk; 31.620 – proizvodnja druge električne opreme, d. n.; 33.100 – proizvodnja medicinske in kirurške opreme in ortopedskih pripomočkov; 36.110 – proizvodnja sedežnega pohištva; 36.120 – proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore, razen sedežnega; 36.130 – proizvodnja kuhinjskega pohištva, razen sedežnega; 36.140 – proizvodnja drugega pohištva; 36.220 – proizvodnja nakita in podobnih izdelkov; 36.300 – proizvodnja glasbenih instrumentov; 36.400 – proizvodnja športnih izdelkov; 36.500 – proizvodnja igralnih pripomočkov in igrač; 36.610 – proizvodnja bižuterije; 36.620 – proizvodnja metel in krtač; 36.630 – proizvodnja drugih izdelkov, d. n.; 50.200 – vzdrževanje in popravila motornih vozil; 50.404 – vzdrževanje in popravila motornih koles; 52.710 – popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov; 52.720 – popravilo električnih gospodinjskih aparatov; 52.730 – popravilo ur, nakita; 52.740 – druga popravila, d. n.; 71.100 – dajanje avtomobilov v najem; 71.210 – dajanje drugih kopenskih vozil v najem; 71.220 – dajanje vodnih plovil v najem; 71.230 – dajanje zračnih plovil v najem; 71.310 – dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem; 71.320 – dajanje gradbenih strojev in opreme v najem; 71.330 – dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem; 71.340 – dajanje drugih strojev in opreme v najem, d. n.; 71.401 – izposojanje športne opreme; 71.402 – dejavnost videotek; 71.403 – izposojanje drugih izdelkov široke porabe; 72.500 – vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev ter računalniških naprav; 74.300 – tehnično preizkušanje in analiziranje; 74.600 – poizvedovalne dejavnosti in varovanje; 74.700 – čiščenje stavb; 74.810 – fotografska dejavnost; 74.820 – pakiranje; 74.832 – fotokopiranje in drugo razmnoževanje; 74.833 – druga splošna tajniška opravila; 74.842 – oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 80.410 – dejavnost vozniških šol; 80.421 – dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol; 80.422 – drugo izobraževanje; 85.130 – zobozdravstvena dejavnost; 85.141 – samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki; 85.142 – alternativne oblike zdravljenja; 85.325 – dejavnost invalidskih podjetij; 92.310 – umetniško ustvarjanje in poustvarjanje; 92.330 – dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov; 92.340 – druge razvedrilne dejavnosti, d. n.; 93.010 – dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic; 93.021 – dejavnost frizerskih salonov; 93.022 – dejavnost kozmetičnih salonov; 93.023 – dejavnost pedikerskih salonov; 93.040 – druge storitve za nego telesa; 93.050 – druge storitvene dejavnosti, d. n. Izraz “družba” v tej kolektivni pogodbi pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah. Ta kolektivna pogodba velja tudi za družbe drobnega gospodarstva, ki med trajanjem te kolektivne pogodbe postanejo člani Gospodarske zbornice – Združenja drobnega gospodarstva in ki opravljajo gospodarske dejavnosti iz prejšnjega odstavka ali druge gospodarske dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti. Seznam članic Gospodarske zbornice – Združenja drobnega gospodarstva je priloga te kolektivne pogodbe (CD-rom). 3. člen Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja. Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju. ČASOVNA VELJAVNOST 4. člen Ta pogodba začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 2002, razen tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi, ki velja do 31. 12. 2000. Če se do izteka veljavnosti tarifne priloge ne sklene nova tarifna priloga, se veljavnost tarifne priloge podaljša za eno leto. Ta kolektivna pogodba se uporablja od 1. januarja 2000. SPREMEMBE OZIROMA DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE 5. člen Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev. Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh. 6. člen Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek pomirjevanja. 7. člen Stranki te kolektivne pogodbe bosta najkasneje v 30 dneh po sklenitvi sprememb in dopolnitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti začeli skupna posvetovanja za sklenitev morebitnih sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe. SKLENITEV NOVE KOLEKTIVNE POGODBE 8. člen Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od pogodbenih strank najmanj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe. Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka dolžna v 30 dneh opredeliti do te pobude. 9. člen Če druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi. ODPOVED KOLEKTIVNE POGODBE 10. člen Kolektivno pogodbo lahko odpove katerakoli stranka s trimesečnim odpovednim rokom. Odpoved kolektivne pogodbe mora biti obrazložena. Po odpovedi kolektivne pogodbe se obe stranki medsebojno posvetujeta. Stranka kolektivne pogodbe ne more odpovedati kolektivne pogodbe, če ni predhodno začela postopka za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe v skladu z določbami 5. in 6. člena te kolektivne pogodbe. Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe te pogodbe, pod pogojem, da potekajo pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe. 11. člen Če kolektivna pogodba pred potekom roka, za katerega je bila sklenjena, ni bila pravočasno odpovedana, se vsakokrat podaljša še za dve koledarski leti. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV 12. člen Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta pravni in interesni spor, ki izvirata iz te pogodbe. 13. člen Stranki v sporu imenujeta vsaka po enega člana komisije za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika kot tretjega člana iz vrst uglednih, znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. Komisija za pomirjevanje se imenuje za vsak spor posebej. 14. člen Postopek pomirjevanja se začne najkasneje v 30 dneh od nastanka spora, oziroma v 30 dneh, odkar je stranka zanj izvedela. Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno, kakor tudi če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani komisije za pomirjevanje ne imenujejo predsednika komisije v nadaljnjih 30 dneh po izteku roka iz prvega odstavka tega člena. Vsak sporazum, ki ga stranki v sporu dosežeta, mora biti pisen in obvezuje obe stranki. Pisni sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča tiste njene določbe, za katere se stranki sporazumeta. Pisni sporazum se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba. ARBITRAŽNI POSTOPEK 15. člen Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. Arbitražni svet je stalen organ. Vsaka pogodbena stranka imenuje enega člana arbitražnega sveta. Predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov za delovno pravo. Stranki kolektivne pogodbe imenujeta arbitražni svet v treh mesecih po uveljavitvi kolektivne pogodbe. 16. člen Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in izvršljiva ter se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba. KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE 17. člen Stranki kolektivne pogodbe v 30 dneh po uveljavitvi kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za njeno razlago, v katero po enega člana imenujeta pogodbeni stranki, predsednika pa imenujeta sporazumno. 18. člen Komisija za razlago kolektivne pogodbe sprejema razlage in priporočila. Razlage objavita stranki kolektivne pogodbe na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba. 19. člen Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalce in delavce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe. Priporočilo komisije za razlago kolektivne pogodbe je strokovni predlog strankama za ureditev določenega vprašanja. B) NORMATIVNI DEL I. DELOVNOPRAVNI DEL POMEN IZRAZOV V TEJ KOLEKTIVNI POGODBI 20. člen Za pomen izrazov, ki se uporabljajo v tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo določbe 5. oziroma drugega ustreznega člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. RAZVRSTITEV DEL 21. člen Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest: I. tarifni razred (enostavna dela) Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola II. tarifni razred (manj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji III. tarifni razred (srednje zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva do dve leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja IV. tarifni razred (zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj dve leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja V. tarifni razred (bolj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba, ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju IX. tarifni razred (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela) Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikata pri delodajalcu. 22. člen Stranki te kolektivne pogodbe pripravita predlog tipičnih del oziroma nalog oziroma tipičnih poklicev oziroma delovnih mest ter predlog njihove razvrstitve v plačilne razrede znotraj posameznega tarifnega razreda. Tipična dela oziroma naloge oziroma tipični poklici oziroma tipična delovna mesta z razvrstitvijo v plačilne razrede so priloga II k tej kolektivni pogodbi, ko jih sprejmeta pogodbeni strani po enakem postopku kot to kolektivno pogodbo. OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA IN IZBIRA KANDIDATA 23. člen O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča delodajalec s sklepom. 24. člen Delodajalec je dolžan objaviti vsako prosto delovno mesto. V objavi mora biti navedeno: – naziv ali kratek opis dela, – čas, za katerega se sklepa delovno razmerje, – pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, – rok, v katerem se mora prijaviti kandidat, – morebitno poskusno delo, – trajanje poskusnega dela, – rok, v katerem bo kandidat obveščen o izbiri. 25. člen Delodajalec odloči o izbiri med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane splošne in posebne pogoje, v 15 dneh po preteku roka za prijavo. V roku iz prejšnjega odstavka mora delodajalec izbranim kandidatom vročiti sklep o izbiri, neizbrane kandidate pa obvestiti o izbiri. Kandidat, ki ni bil izbran, ima v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri pravico do ugovora. V ugovornem roku ima pravico do vpogleda v dokazila, ki so bila zbrana v zvezi z izpolnjevanjem zahtevanih pogojev za objavljeno delovno mesto. Izbrani kandidat nastopi delo po dokončnosti sklepa o izbiri z dnem, ko je sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma z dnem, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi. 26. člen Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa. POGODBA O ZAPOSLITVI 27. člen S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja: – sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja, – delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno, – poskusno delo (če se zahteva), – pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom), – kraj opravljanja dela, – delovni čas, letni dopust, – ukrepe za posebno varstvo delavcev, – izobraževanje, – osnovno plačo in dodatke, – način ugotavljanja delovne uspešnosti, – način spremembe pogodbe o zaposlitvi, – konkurenčno klavzulo, – druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca. Če delodajalec nima akta o sistemizaciji, je priloga pogodbe o zaposlitvi opis opravil oziroma delovnih nalog, za katera delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov družbe, ki določajo njegove pravice in obveznosti. NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA 28. člen Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi sklepa o izbiri kandidat sklene pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Če delavec iz neupravičenih razlogov določenega dne ne nastopi dela, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja. SPREMEMBA POGODBE O ZAPOSLITVI 29. člen Dokončen sklep delodajalca nadomesti spremembo pogodbe o zaposlitvi. KONKURENČNA PREPOVED 30. člen Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov ali ustanavljati podjetja z dejavnostjo, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja še dve leti po prenehanju delovnega razmerja, če je delavcu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. V pogodbi o zaposlitvi se določi višina denarne odmene, ki jo je dolžan v korist delavca izplačati delodajalec, za namen spoštovanja te prepovedi. Če delavec krši določbo prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se mu lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Če je delavec kršil prepoved v roku iz drugega odstavka tega člena, je odškodninsko odgovoren delodajalcu, ki lahko uveljavlja odškodnino v znesku 12 povprečnih mesečnih plač delavca za preteklo leto. S pogodbo o zaposlitvi se natančneje določijo dela in naloge, ki jih delavec ne sme opravljati v času delovnega razmerja ter po prenehanju delovnega razmerja. 31. člen Seznam delovnih mest, za katera se lahko določi konkurenčna prepoved v pogodbi o zaposlitvi, določi delodajalec z aktom. DELOVNO RAZMERJE ZA DOLOČEN ČAS 32. člen Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, morata biti v pogodbi o zaposlitvi določena: – razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, – čas trajanja pogodbe za določen čas. Delovno razmerje za določen čas se lahko poleg primerov, ki jih določa zakon, sklene še v naslednjih primerih: – pri prevzemu delavcev, če je poslovna pogodba sklenjena za določen čas, – pri zaposlitvi delavcev za izvedbo pogodbe z naročniki za določen čas. PREHODNI PREIZKUS DELAVČEVE USPOSOBLJENOSTI 33. člen Delodajalec lahko odloči, da bo pred izbiro kandidatov izveden postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidatov. Delodajalec imenuje strokovno komisijo, organizacijo ali pooblaščeno osebo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke. Kandidat, ki se takega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri. POSKUSNO DELO 34. člen Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bodo kandidati opravili poskusno delo. Dolžina poskusnega dela za posamezno delovno mesto traja: – za dela od I. do III. tarifnega razreda največ en mesec, – za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca, – za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece, – za dela od VI. do IX. tarifnega razreda največ šest mesecev. Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi, oziroma zunanjih sodelavcev tričlansko strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec. Najmanj 5 delovnih dni pred potekom poskusne dobe delavca je strokovna komisija ali pooblaščeni delavec dolžan izdelati oceno delavčeve usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme direktor družbe sklep, s katerim določi dan prenehanja delovnega razmerja. Zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja je v 15 dneh dopusten ugovor. Delavcu v takem primeru preneha delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas pisno izjavi, da ne želi več delati, s čimer mu delovno razmerje preneha z dnem podane izjave. 35. člen Pooblaščeni delavec iz prejšnjega člena te pogodbe spremlja poskusno delo delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, razvrščena v I. do V. tarifni razred. Strokovna komisija iz prejšnjega člena te pogodbe spremlja poskusno delo delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, razvrščena v VI. do IX. tarifni razred. PRIPRAVNIŠTVO 36. člen Poleg določil o pripravništvu iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti se določijo še naslednje obveznosti delodajalca: – delavcu pripravniku se določi mentor, ki mora imeti vsaj enako stopnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik, in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik pripravlja; – med trajanjem pripravniške dobe delavca se imenuje tričlanska strokovna komisija, pri kateri bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj tako strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik, in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Mentor in člani strokovne komisije se imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ali zunanjih sodelavcev. Strokovni izpit obsega pisni oziroma praktični del, ki ga določi strokovna komisija, in ustni izpit. Če pripravnik pripravniškega izpita drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko izpita ni opravil. Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita. RAZPOREJANJE DELAVCEV NA ENAKO ZAHTEVNO DELO 37. člen Delodajalec lahko zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela trajno ali začasno razporedi delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim. RAZPOREDITEV DELAVCA V IZJEMNIH PRIMERIH 38. člen Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroči popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter ob nenadni krajši odsotnosti drugega delavca in ob okvari delovnih naprav. Delavec prejme v vseh primerih razporeditve iz prejšnjega odstavka tega člena enako plačo, kot bi jo prejemal za delo na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša. RAZPOREJANJE DELAVCA IZ KRAJA V KRAJ 39. člen Delodajalec lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km oziroma ne več kot 3 ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer je delavec opravljal delo pred razporeditvijo, in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Iz kraja v kraj ne more biti razporejen: – delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev, – delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let, – delavec, če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja (ustrezno zdravstveno mnenje pridobi delodajalec), – delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana. Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo, če delodajalec zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredne pogoje bivanja ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok. RAZPOREDITEV K DRUGEMU DELODAJALCU 40. člen Delavec je lahko proti svoji volji trajno ali za določen čas razporejen k drugemu delodajalcu v naslednjih primerih: – če se ugotovi, da je presežek delavcev, – če mu delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa svojega dela ne sme opravljati zaradi bolezni oziroma invalidnosti, – če gre za izpolnitev poslovnega sodelovanja med dvema družbama, in pod naslednjimi pogoji za prevzem: – če delovno mesto pri drugem delodajalcu ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, – če delovno mesto pri novem delodajalcu ustreza delavčevemu zdravstvenemu stanju, – če delovno mesto ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, razen v primeru razporeditve začasnega presežka delavcev, ki je lahko razporejen tudi na delovno mesto, ki zahteva nižjo strokovno usposobljenost in ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti. 41. člen Delavci so lahko razporejeni k drugemu delodajalcu na podlagi pisnega sporazuma o prevzemu delavcev, ki ga skleneta družbi na podlagi predhodnega pisnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli. Pogoji, pod katerimi je lahko delavec prevzet na delo k drugemu delodajalcu, so: – da delodajalec ukine določeno dejavnost ali vrsto del določene dejavnosti ali ukine določeno organizacijsko enoto in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila, – da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu, – da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu. RAZPOREJANJE DELAVCA INVALIDA IN DELAVCA Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO 42. člen Delodajalec je dolžan razporediti delavca na drugo ustrezno delo, če pristojna služba medicine dela, prometa in športa ugotovi, da dela ne sme več opravljati, ker bi lahko prišlo do poškodbe pri delu ali do poslabšanja delavčevega zdravstvenega stanja. Na podlagi mnenja pristojne službe medicine dela, prometa in športa mora delodajalec delavca začasno ali trajno razporediti na drugo ustrezno delo ali pa mu zagotoviti delo pri drugem delodajalcu. Delovnega invalida, pri katerem je invalidnost nastala v času delovnega razmerja pri delodajalcu, je delodajalec dolžan v 15 dneh razporediti v skladu z dokončnim sklepom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje k drugemu ustreznemu delu s polnim ali krajšim delovnim časom. Če delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, mora delavcu zagotoviti delo pri drugem delodajalcu. Dokler delodajalec delavcu po prejšnjih dveh odstavkih tega člena ne zagotovi ustreznega dela, mu izplačuje nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo. DELO NA DOMU 43. člen V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegovega soglasja ni mogoče razporediti na delo na domu. Delo na domu se lahko organizira pod naslednjimi pogoji: – če gre za taka dela in naloge, ki jih ni potrebno opravljati v prostorih delodajalca, – če delavec razpolaga s primernimi poslovnimi ali drugimi prostori, – če je zagotovljeno varstvo pri delu, – če je zagotovljeno sprotno obveščanje delavcev, ki opravljajo delo na domu. Ob razporeditvi delavca na delo na domu je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo in varno delovno okolje ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu. Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in družbo se uredijo s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije. DOLOČANJE PRESEŽNIH DELAVCEV 44. člen Delodajalec lahko določi delavce, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno, le v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami. Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je možno medsebojno razporejati v skladu za zakonom. KRITERIJI ZA IZBIRO DELAVCEV, KATERIH DELO JE POSTALO NEPOTREBNO 45. člen Delodajalec ugotavlja presežne delavce: – v okviru družbe, – v okviru zaokrožene (zaključene) dejavnosti, – v okviru profitnih centrov, če so dislocirani oziroma ni mogoče uporabiti kriterijev za razporejanje delavcev iz kraja v kraj brez njihovega soglasja. 46. člen Pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno, se upošteva kot temeljni kriterij delovna uspešnost delavca, ostali kriteriji, ki se uporabijo kot izločilni, pa so: – strokovna izobrazba delavca oziroma strokovna usposobljenost za delo, – delovne izkušnje delavca pri enakih ali sorodnih delih, – delovna doba delavca pri delodajalcu, – zdravstveno stanje delavca, – socialne razmere delavca. Če se delovna uspešnost delavcev pri delodajalcu ne ugotavlja oziroma se v zadnjih šestih mesecih pred sprejemom programa presežnih delavcev ni ugotavljala, se kriterij delovne uspešnosti ne uporabi za določitev presežnih delavcev. V tem primeru se kot temeljni kriterij uporabi strokovna izobrazba oziroma strokovna usposobljenost delavca za delo. Pri določitvi presežnih delavcev se izločilni kriteriji uporabijo na naslednji način: – strokovna izobrazba oziroma strokovna usposobljenost delavca za delo se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, delovno mesto pa obdrži tisti delavec, ki ima ustrezno (zahtevano) strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost za delo; – delovne izkušnje delavca pri enakih ali sorodnih delih se uporabijo v primeru enake delovne uspešnosti in enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, delovno mesto pa obdrži tisti, ki ima daljše delovne izkušnje pri enakih ali sorodnih delih; – delovna doba delavca pri delodajalcu se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo in enakih delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih, delovno mesto pa obdrži tisti, ki ima daljšo delovno dobo pri delodajalcu; – zdravstveno stanje delavca se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, enakih delovnih izkušenj pri enakih letih delovne dobe pri delodajalcu, prednost pri ohranitvi zaposlitve pa imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma tisti, ki so zboleli za poklicno boleznijo, največjo prednost pa imajo delavci, ki so bili poškodovani pri delu oziroma zboleli za poklicno boleznijo pri delodajalcu; – socialne razmere delavca se uporabijo v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, enakih delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih, enake delovne dobe pri delodajalcu in enakega zdravstvenega stanja delavca, prednost pri ohranitvi zaposlitve pa imajo delavci s šibkejšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število ožjih družinskih članov, ki jih delavec preživlja, zaposlenost ožjih družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti, npr. kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb ipd. 47. člen Delodajalec lahko podrobneje določi kriterije za določitev presežnih delavcev iz prejšnjega člena ali pa jih določi drugače v skladu z 10. točko 17. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Če delodajalec ni določil kriterijev za določitev presežnih delavcev, se upoštevajo kriteriji, kot to določa ta kolektivna pogodba. 48. člen Delodajalec je dolžan delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja. 49. člen Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten. 50. člen Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. POMIRJANJE V POSTOPKU UGOTAVLJANJA PRESEŽNIH DELAVCEV 51. člen Če delodajalec sprejme program reševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata pri delodajalcu, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program reševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja. Če sindikat pri delodajalcu v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen. Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo. Komisija za pomirjanje je sestavljena in deluje v skladu z določbami te kolektivne pogodbe. DELOVNI ČAS 52. člen Polni delovni čas znaša 40 ur tedensko. O razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu odloča njegov poslovodni organ, ki mora letno razporeditev delovnega časa določiti z letnim delovnim koledarjem najkasneje do začetka koledarskega oziroma poslovnega leta. Pri tem upošteva potrebe delovnega procesa ter z zakoni in kolektivnimi pogodbami zagotovljene odmore in počitke delavcev. V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa mora delodajalec upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 40 ur. Delavcem (invalidom druge kategorije, delavcem v času medicinske rehabilitacije), ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se trajanje dnevnega delovnega časa v primeru prerazporeditve delovnega časa ne sme podaljšati. ODREDITEV DELA PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA 53. člen Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih. DELOVNI ČAS KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA 54. člen Delodajalec lahko v skladu s potrebami delovnega procesa, ko ni potrebe po zaposlitvi novih delavcev s polnim delovnim časom, sklepa pogodbe o zaposlitvi z novimi delavci, ki jih zaposluje, s krajšim delovnim časom od polnega. 55. člen Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega oziroma če začne delati s krajšim delovnim časom, ker tako terjajo koristi predšolskega otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem. Če eden izmed staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela s polovičnim delovnim časom, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem. ODMOR MED DELOM 56. člen Delodajalec ne sme delavcu določiti izrabe odmora med delom na začetku ali na koncu delovnega časa. Za polni delovni čas se določi odmor med delom praviloma v enkratnem trajanju (30 minut). Trajanje odmora med delom se določi v sorazmerju s časom, prebitim na delu. DELJENI DELOVNI ČAS 57. člen V primeru deljenega polnega delovnega časa, ki ga določi delodajalec, ima delavec pravico do enega vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta čas se ne šteje za delovni čas. MERILA ZA NOČNO DELO 58. člen Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji: – daljši letni dopust, – zagotovljen počitek, – periodični zdravstveni pregledi. 59. člen Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prejšnjega člena, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih: – ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela, – ko je mogoče nočno delo opraviti z moškimi, – če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano. 60. člen Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela. V primeru kršitev iz 58. in 59. člena te pogodbe lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela. PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA Z NADOMESTILOM PLAČE 61. člen Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem dni v letu zaradi: – lastne poroke 3 delovne dni, – rojstva otroka 2 delovna dneva, – poroke otroka 2 delovna dneva, – smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev 3 delovne dni, – smrti bratov, sester, starih staršev 1 delovni dan, – selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca 3 delovne dni, – selitve delavca oziroma družine 2 delovna dneva, – elementarnih nesreč do 3 delovne dni. Odsotnost iz prvega odstavka tega člena je možno izrabiti samo ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Nadomestilo plače za primere iz prvega odstavka tega člena izplača delodajalec. 62. člen Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja: – državljanskih dolžnosti, – odziva na vabilo s sodišča ali drugega državnega organa, – opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti. Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca, če delodajalec ne odloči drugače. PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA BREZ NADOMESTILA PLAČE 63. člen Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih: – neodložljivih osebnih opravkov, – zasebnega potovanja, – nege družinskega člana, ki ni medicinsko utemeljena, – popravila hiše oziroma stanovanja, – zdravljenja na lastne stroške. Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena delovno razmerje ne preneha, vse pravice in obveznosti delavca pa v tem času mirujejo, razen pravice do socialnega zavarovanja. Glede plačila prispevkov se delavec in delodajalec dogovorita pred nastopom odsotnosti. 64. člen Delavec mora pisno zaprositi delodajalca za odobritev odsotnosti z dela brez nadomestila plače najmanj sedem delovnih dni pred nameravano odsotnostjo. Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo. LETNI DOPUST 65. člen Delavec ima pravico do letnega dopusta v trajanju najmanj 20 delovnih dni letno, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. 66. člen Delodajalec zagotavlja delavcu izrabo letnega dopusta po šestih mesecih nepretrganega dela. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta sorazmerno s časom, prebitim na delu. 67. člen Delodajalec upošteva, da delavec ni prekinil dela, če so mu mirovale pravice in obveznosti (služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni do 6 mesecev ipd.) ter se mu zato sešteva delovna doba pred prekinitvijo dela in po njej. 68. člen Osnove za določanje dolžine letnega dopusta so: – zahtevnost dela, – delovna doba delavca, – delovna uspešnost, – socialne in zdravstvene razmere, – pogoji dela, – delovne razmere. 69. člen Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih iz prejšnjega člena, povečan za 7 delovnih dni. 70. člen Na podlagi zahtevnosti dela, pripada delavcu: – za delo I. in II. tarifnega razreda 17 delovnih dni, – za delo III. in IV. tarifnega razreda 18 delovnih dni, – za delo V. in VI. tarifnega razreda 19 delovnih dni, – za delo VII. do IX. tarifnega razreda 20 delovnih dni. 71. člen Na podlagi delovne dobe pripada delavcu dodatno število delovnih dni letnega dopusta: – od 1 do vključno 5 let delovne dobe 1 delovni dan, – od 5 do vključno 10 let delovne dobe 2 delovna dneva, – od 10 do vključno 15 let delovne dobe 3 delovne dni, – od 15 do vključno 20 let delovne dobe 4 delovne dni, – nad 20 let delovne dobe 5 delovnih dni. 72. člen Na podlagi preseganja v naprej določenih delovnih rezultatov pripada delavcu od 1 do 3 dodatne delovne dni letnega dopusta. 73. člen Na podlagi socialnih in zdravstvenih razmer pripada delavcu dodatno število delovnih dni letnega dopusta: – delavcu z do dvema predšolskima otrokoma 1 delovni dan, – delavcu z več kot dvema predšolskima otrokoma 2 delovna dneva, – delavcu samohranilcu z do dvema otrokoma do 15 let starosti 1 delovni dan, – delavcu samohranilcu z več kot dvema otrokoma do 15 let starosti 2 delovna dneva, – delavcu s trajno zmanjšano delovno zmožnostjo iz zdravstvenih razlogov 1 delovni dan, – delavcu, ne glede na starost, ki mu je priznana 60-odstotna telesna okvara, delovnemu invalidu, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa, ter delavcu, ki neguje in varuje težje telesno, zmerno težko in težko duševno prizadeto osebo 3 delovne dni, – delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti za vsaki dve leti starosti nad 50 let 1 delovni dan. 74. člen Na podlagi težjih pogojev dela na delovnem mestu, kjer delavec dela, pripada delavcu dodatno število delovnih dni dopusta: – za delo v zaprtih prostorih, brez naravne svetlobe, delo v vlagi, pari, dimu, hrupu, sevanju, kemikalijah, povečani nevarnosti poškodb in poklicnih obolenj, za težko fizično delo in delo v prisilni drži in drugih podobnih težjih pogojih dela od 1 do 3 delovne dni, – če dela več kot 9 mesecev v letu, za katero se odmerja letni dopust, 6 delovnih dni na teden 3 delovne dni, – če dela več kot 5 mesecev v letu, za katero se odmerja letni dopust, 6 delovnih dni na teden 2 delovna dneva. Kriterije za določitev dodatnega letnega dopusta na podlagi prve alinee prvega odstavka tega člena določi delodajalec. Dodatni delovni dnevi dopusta zaradi dela 6 dni na teden se ugotavljajo na podlagi letnega razporeda delovnega časa. 75. člen Delavcu oziroma delavki, ki ima v pogodbi o zaposlitvi oziroma s sklepom o prerazporeditvi delovnega časa opredeljeno nočno delo oziroma delo v izmeni, pripada povečano število delovnih dni letnega dopusta: – delo v dveh izmenah 1 delovni dan, – delo v treh ali več izmenah 2 delovna dneva, – delo delavk v treh ali več izmenah 3 delovne dneve. 76. člen Delodajalec pri določanju letnega dopusta upošteva delavčevo skupno delovno dobo oziroma starost delavca ali otroka v letu, za katero se odmerja letni dopust. Delodajalec je dolžan delavcu vročiti odločbo o številu delovnih dni letnega dopusta najkasneje do 28. februarja v letu, za katero se odmerja letni dopust. 77. člen Letni dopust delavec izrabi praviloma v letu, za katero se odmerja, skladno s planom izrabe letnega dopusta, ki ga delodajalec sprejme najkasneje do 31. marca. Spremembe plana izrabe letnega dopusta so mogoče le v utemeljenih primerih s soglasjem delodajalca. Delavci, ki delajo v tujini, lahko v dogovoru z delodajalcem v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta. 78. člen Delodajalec omogoča delavcu izrabo enega dneva letnega dopusta na dan, ki ga delavec sam določi, če o tem obvesti delodajalca najmanj dva dni prej. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko delavec izrabi brez predhodnega obvestila en dan letnega dopusta zaradi: – nesreče, ki je neposredno prizadela delavca, – smrti ožjega družinskega člana, – odvzema prostosti delavcu v trajanju enega dne. 79. člen Delavec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela, zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otrok ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je bila njegova izraba prekinjena, lahko izrabi celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih opravičene odsotnosti z dela, se mu ta čas ne šteje v letni dopust. 80. člen Če delavec ne more izrabiti celotnega ali dela letnega dopusta iz razlogov na strani delodajalca, mu pripada odškodnina za neizrabljeni letni dopust najmanj v višini nadomestila plače, ki bi ga prejel, če bi izrabil neizrabljeni letni dopust. OBLIKA MOTIVACIJE DELAVCEV 81. člen O obliki motivacije delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec. Oblike motivacije delavca so zlasti: – prednost pri strokovnem izpopolnjevanju, – sodelovanje na strokovnih posvetih, usposabljanjih in drugih oblikah funkcionalnega usposabljanja, – nagradna odsotnost z dela, – udeležba pri povečanem dobičku. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV 82. člen Disciplinska organa pri delodajalcu sta poslovodni organ in disciplinska komisija. Disciplinsko komisijo imenuje poslovodni organ oziroma drugi pristojni organ, če tako določa splošni akt delodajalca. Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi odloča o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče ali se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, poslovodni organ. Postopek, v katerem poslovodni organ odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu. O pritožbi zoper odločitev disciplinskega organa odloča organ, določen s splošnim aktom delodajalca. Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o pritožbi odloča poslovodni organ. 83. člen Če akt delodajalca ne določa kršitev delovnih obveznosti, se upoštevajo kršitve, ki jih določa ta kolektivna pogodba. Kršitve delovne obveznosti so:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.