← Slovenija

Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 10/13 Brezovec, stran 1918.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) ter
  2. člena statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Medvode na
  3. seji dne
  5. 2000 sprejel O D L O K o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 10/13 Brezovec I. SPLOŠNE DOLOČBE
  6. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja ŠS 10/13 Brezovec, ki ga je izdelala Arhitektura d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana v mesecu juliju 1999, pod št. 7/99 PG.
  7. člen Zazidalni načrt vsebuje: – besedilo odloka, – obrazložitev odloka, – soglasja pristojnih organov in organizacij, – grafične priloge: – kopija katastrskega načrta M 1: 2880, – izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana M 1: 5000, – pregledna karta s širšim območjem M 1: 2500, – zazidalna situacija M 1: 1000, – prometne ureditve M 1: 1000, – zbirni načrt komunalnih naprav M 1: 1000, – urejanje zelenih površin M 1: 1000, – regulacija in parcelacija M 1: 1000, – etapnost izvajanja M 1:
  9. člen Zazidalni načrt obsega: – mejo območja, – funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve, – usmeritve za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov, – idejne rešitve prometne ureditve, – idejne rešitve komunalne in energetske ureditve, – idejne rešitve urejanja zelenih površin, – etapnost izvajanja zazidalnega načrta in začasna namembnost zemljišč, – obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta. II. MEJA OBMOČJA
  10. člen Zazidalni načrt obsega del parcele št. 1023/1 v k.o. Smlednik. Meja izhaja iz skrajne vzhodne točke območja ter poteka proti severu po meji s parcelo št. 1007/1 do parcele št. 1011, kjer se obrne proti zahodu in kasneje jugozahodu ter poteka po meji parcel št. 1023/38, 1012, 1023/40, 1023/41, ob parceli št. 1211 ter se pod parcelo št. 1023/47 obrne proti jugozahodu in do stika s parcelo št. 1023/53 teče znotraj parcele št. 1023/1, nato pa po robu parcele št. 1023/53 in se zaključi v izhodiščni točki. III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
  11. člen Območje zazidalnega načrta je namenjeno gradnji 59 stanovanjskih hiš in večnamenskega objekta za oskrbno-servisno dejavnost naselja. Območje bo prometno, komunalno in energetsko popolnoma opremljeno. Celotno območje mora biti urejeno brez arhitekturnih ovir v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99). IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
  12. člen Urbanistična zasnova določa predvsem: – regulacijske elemente, – lego in velikost parcel, – merila in pogoje komunalnega urejanja, – lego in velikost objektov, – merila in pogoje prometnega urejanja, – merila in pogoje urejanja zelenih površin.
  13. člen Določeni so naslednji regulacijski elementi: – regulacijske linije (RL) potekajo po robu pločnikov in zelenic ob internih dovoznih cestah, – gradbene linije (GL) potekajo 8 m od osi internih dovoznih cest. Odstopanja od gradbene linije niso dopustna, – v geološko in topografsko izjemnih situacijah je mogoča prilagoditev objektov terenu.
  14. člen Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja mora biti enotno. Vsi objekti so locirani pravokotno na interne dovozne poti in oblikujejo enotno strešno krajino. Vse parcele so dostopne z osnovnega cestnega omrežja.
  15. člen Merila in pogoji za urejanje večnamenskega oskrbno servisnega objekta:
  16. Objekt je namenjen osnovni oskrbi za novo prebivalstvo.
  17. Zasnova objekta mora upoštevati možnost etapne gradnje.
  18. Maksimalna tlorisna velikost objekta je 25,00 m x 55,00 m. Dopustna so odstopanja za do +/- 5,0 m.
  19. Etažnost objekta je K+p+(M).
  20. Oblikovanje: – fasada: omet bele ali svetle pastelne barve, poenoteno stavbno pohištvo, steklo, – streha: temne barve.
  21. Objekt bo zidan ali montažen.
  22. člen Merila in pogoji za urejanje stanovanjskih objektov: Zazidalni načrt določa 59 gradbenih parcel za gradnjo prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš. Določeni so trije informativni tipi objektov, ki jih je mogoče postaviti na katerokoli individualno gradbeno parcelo. Posamezni tipi se medsebojno ločijo le po velikosti, medtem ko je njihov odnos do uličnega prostora v vseh treh variantah enakovreden: A) Tip P1:
  23. Razporeditev gradbenih mas objekta je dopustna v okviru maksimalnega tlorisnega gabarita 16,80 m x 15,30 m. Dopustna so odstopanja za do +/- 3,00 m.
  24. Etažnost objekta je K+p+ (M).
  25. Višina slemena je 7,80 m do 8,40 m, višina kapi je 2,75 m nad urejenim terenom. Dopustna so odstopanja do +/- 0,50 m, oziroma večja, ki so v skladu s tolerancami horizontalnih gabaritov.
  26. Višinska kota pritličja je 0,15 m nad nivojem urejenega terena. B) Tip P2:
  27. Razporeditev gradbenih mas objekta je dopustna v okviru maksimalnega tlorisnega gabarita 16,80 m x 19,00 m. Dopustna so odstopanja za do +/- 3,00 m.
  28. Etažnost objekta je K+p+(M).
  29. Višina slemena je 7,80 m do 8,40 m, višina kapi je 2,75 m nad urejenim terenom. Dopustna so odstopanja do +/- 0,50 m, oziroma večja, ki so v skladu s tolerancami horizontalnih gabaritov.
  30. Višinska kota pritličja je 0,15 m nad nivojem urejenega terena. C) Tip P3:
  31. Razporeditev gradbenih mas objekta je dopustna v okviru maksimalnega tlorisnega gabarita 16,80 m x 23,40 m. Dopustna so odstopanja za do +/- 3,00 m.
  32. Etažnost objekta je K+p+(M).
  33. Višina slemena je 7,80 m do 8,40 m, višina kapi je 2,75 m nad urejenim terenom. Dopustna so odstopanja do +/- 0,50 m, oziroma večja, ki so v skladu s tolerancami horizontalnih gabaritov.
  34. Višinska kota pritličja je 0,15 m nad nivojem urejenega terena.
  35. člen Skupna merila in pogoji za urejanje in oblikovanje stanovanjskih objektov:
  36. Klet bo betonska, pritličje bo deloma zidano, deloma zastekljeno.
  37. Streha bo dvokapna v obliki črke L (T), sleme osrednjega dela objekta orientirano po dolžini objekta pravokotno na dovozne ceste, naklon strešin 45°, kritina temne barve. Streha nad objektom in vhodnim delom s parkiriščem mora biti enotno oblikovana.
  38. Zasnova objektov dopušča notranje spremembe tlorisov in dodelave ter izbiro materialov.
  39. člen V sklopu parcel je možnost postavitve vrtnih ut, bazenov in podobnih vrtnih objektov, skladno z občinskim odlokom o graditvi pomožnih objektov. Ograje so na parcelnih mejah. So žičnate izvedbe, višine do 1,50 m z obojestransko gosto zazelenitvijo (žive meje). Ob dovoznih cestah je zaradi prometne preglednosti dovoljena višina zelenih ograj (živih mej) največ do višine 1,20 m. V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
  40. člen Območje zazidalnega načrta se prometno navezuje na lokalno cesto Smlednik–Pirniče. Prometno omrežje območja sestavljajo glavna napajalna cesta

(1), ki ima priključek na lokalno cesto pravokotno in v niveleti z lokalno cesto Smlednik-Pirniče. Od priključka z lokalno cesto Smlednik–Pirniče vodi glavna napajalna cesta preko gozdnega jezika do območja zazidalnega načrta kjer poteka po njegovem južnem robu ter se nanjo pravokotno priključuje pet internih dovoznih poti (2, 3, 4, 5, 6) v obliki posameznih krakov, ki segajo v globino zazidalnega območja. Kraki (4, 5, 6) so povezani s prečnimi povezovalnimi cestami ter tvorijo dve krožni zanki. Na celotnem cestnem omrežju je omogočen dvosmerni promet. Normalni prečni profil glavne napajalne ceste 1 je: – vozni pas 2 x 2,75 m = 5,50 m, – pas za vzdolžno parkiranje = 2,00 m, – enostranski hodnik = 1,60 m. Normalni prečni profil internih dovoznih cest 2, 3, 4, 5, 6 je: – vozni pas 2 x 2,50 m = 5,00 m, – obojestranski hodnik = 1,20 m + 1,20 m = 2,40 m, – enostranski hodnik = 1,20 m. Dovozi do objektov so široki 6,0 m in se izvedejo s poglobljenim robnikom. Ob dovozih je predvideno manipulativno dvorišče utrjeno s travnatimi ploščami. Vse prometne in parkirne površine morajo biti utrjene z ustreznim tlakom ali asfaltirane.
  1. člen Površine za mirujoči promet so urejene: – ob glavni napajalni cesti z vzdolžnim parkiranjem, – ob uvozu na območje večnamenskega oskrbno-servisnega objekta je 40 parkirnih mest, – na vsaki gradbeni parceli so po 3 parkirna mesta ter garaža.
  2. člen Peš površine so predvidene ob glavni napajalni cesti na južni strani zazidalnega območja in ob cestah znotraj zazidalnega območja (dvostranski in enostranski hodnik) ter v območju parkovnih ureditev. Minimalna širina hodnikov in peš poti je 1,20 m. Hodniki morajo biti z dvignjenim robnikom ločeni od motornega prometa. Peš površine morajo biti utrjene z ustreznim tlakom ali asfaltirane. Ob lokalni cesti Smlednik–Pirniče je možno urediti avtobusno postajališče. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir. V prečni smeri je naselje povezano z interno peš potjo, ki povezuje javne zelene površine. VI. KOMUNALNE IN ENERGETSKE UREDITVE
  3. člen Vsi objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.
  4. člen Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu (hodnik, parkirišče, zelenica) tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje objektov. Zaradi ustreznejših rešitev in racionalnejšega etapnega izvajanja zazidalnega načrta so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja. Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno in z upoštevanjem etapnosti urejanja zazidalnega območja.
  5. člen Merila in pogoji za oskrbo z vodo: Na obravnavanem območju ni javnega vodovodnega omrežja. V končni fazi je predvidena izgradnja 59 stanovanjskih enodružinskih objektov ter večnamenskega oskrbno servisnega objekta. Naselje se bo oskrbovalo iz vodovodnega sistema med Zavrhom in Pirničam in bo priključeno na vodni vir v Zavrhu. Do zazidalnega kompleksa je potrebno zgraditi napajalni cevovod. Na vodovodnem cevovodu bo urejena ustrezna hidrantna mreža za zagotavljanje požarne varnosti. Predvidena je vgradnja nadzemnih hidrantov na razdalji 80 m. Vodovodni cevovod bo potekal na območju soseske v območju predvidenih voznih površin. Lokacije hišnih priključkov se prilagodijo lokacijam posameznih objektov. Potek trase vodovoda in lokacije hidrantov so razvidne iz situacije 1:
  7. člen Merila in pogoji za odvajanje sanitarnih odpadnih in meteornih vod: Predvidena je izgradnja ločenega kanalskega sistema. Izgradnja kanalizacije bo potekala skladno z napredovanjem gradnje predvidenih objektov. Zaradi konfiguracije terena sta predvidena dva ločena sistema odvoda meteornih in sanitarnih vod. Sanitarna kanalizacija bo odvajala sanitarno vodo iz posameznih objektov, meteorna kanalizacija pa vodo s streh in voznih površin. Prvi del obsega vzhodni in osrednji del soseske. Odtok sanitarnih odpadnih voda bo gravitiral proti mehansko-biološki ČN. Končna zmogljivost ČN bo 300 PE. Parametri iztoka čistilne naprave bodo v skladu z
  8. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja – Uradni list RS, št. 35/96 ter z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav Uradni list RS, št. 35/96 in 90/
  9. Parametri delovanja čistilne naprave se bodo spremljali v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje Uradni list RS, št. 35/
  10. Mulj se odvaža na komunalno deponijo. Predvidena je taka tehnologija in tehnična izvedba čistilne naprave, da podzemnega izcejanja ne bo. Iztok iz čistilne naprave kot tudi očiščene meteorne vode bo izveden na lokaciji pod sotočjem potoka Mlake in neimenovanega potoka ob severni meji naselja. Potok Mlake je pritok Gračenice, ta pa Gameljščice tj. levega pritoka Save. Lokacija ČN bo predvidoma severno od oskrbno servisnega objekta (za plinsko postajo). Ob ČN je predviden tudi lovilec olj in maščob, preko katerega bo urejen odvod meteornih voda iz vzhodnega in osrednjega dela naselja. Gradnja ČN bo potekala v fazah, skladno z napredovanjem pozidave. V prvi fazi se izvede ČN z zmogljivostjo 100 PE, ki se postopoma dograjuje do končnih 300 PE. Potek obeh vodov je v območju voznih površin. Drugi del sistema obsega zahodni del soseske. Meteorna kanalizacija v obeh področjih je med seboj ločena zaradi terenskih karakteristik. Odvod vode iz meteorne kanalizacije je preko lovilca olj in maščob speljan v odvodnik, ki poteka v smeri sever–jug med osrednjim in zahodnim delom soseske. Sanitarna kanalizacija zahodnega dela soseske se prečrpava do gravitacijskega sanitarnega omrežja osrednjega in vzhodnega dela, naprej pa odteka po omrežju prvega dela do lokacije čistilne naprave. Črpališča, lovilci olj in maščob in čistilna naprava bodo objekti, vkopani v teren, možna je tudi nadtalna izvedba. Odločitev o načinu izvedbe se poda v nadaljnji fazi izdelave projektov. Kanalizacijsko omrežje bo potekalo v območju voznih površin. Dimenzije meteornega kanala bodo predvidoma DN 300 mm, na južnem delu soseske (osrednji del) pa DN 400 mm. Sanitarni kanal bo na vseh odsekih DN 250 mm. Lokacije posameznih hišnih priključkov na meteorno in sanitarno kanalizacijo se določi ob gradnji posameznega objekta. Potek kanalizacije in lokacije objektov so razvidni iz situacije 1:
  12. člen Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo: Za območje ŠS 10/13 bo predvidena montažna transformatorska postaja kabelskega tipa 20/10/0,4 kV, ki bo napajana iz srednjenapetostnega omrežja iz smeri Smlednik (območje Elektro Gorenjska). Trenutno obratuje SN omrežje še na 10 kV, v bodočnosti pa bo prešlo na napetost 20 kV, kar je treba pri izgradnji omrežja upoštevati. Iz transformatorske postaje bodo potekali nizkonapetostni napajalni kabli (0,4 kV) do objektov. Kabli bodo potekali v zemlji ob cestah.
  13. člen Merila in pogoji za oskrbo s plinom: V objektih bo plin uporabljen za ogrevanje in pripravo tople vode s plinskimi kombiniranimi grelniki vode moči do 30 kW in za kuhanje s plinskimi štedilniki moči 10 kW. Ker na tem območju še ni plinovodnega omrežja zemeljskega plina, bo za oskrbo s plinom potrebna začasna plinska postaja UNP tlorisa ca. 6 x 8 m. Locirana bo ob parkirnih prostorih pri predvidenem oskrbno-servisnem objektu. Pri tem je potrebno upoštevati ustrezne varnostne odmike. Uporabljen bo en sistem s tremi plinohrami velikosti po 5 m3 z električnim izparilnikom zmogljivosti do 120 kg UNP. Od plinske postaje bo potekal razvod plina iz PE cevi delno v pločniku delno v cesti s kritjem 1 m. V cesti ob južnem robu naselja bo predvideni plinovod iz cevi PE 110 x 6,6 z odcepi dimenzije PE 63 x 5,8 po posameznih ulicah v naselju. Do posameznega objekta bo plinski priključek iz cevi PE 32 x 2,9 in bo zaključen s krogelno pipo DN 25 – glavno plinsko požarno pipo v omarici v fasadi objekta. Začasna plinska postaja bo zgrajena v I. fazi. Gradnja plinovodnega omrežja bo potekala etapno sočasno z gradnjo objektov in ostalo infrastrukturo. Sočasno z izgradnjo zadnje etape sekundarnih plinovodov se zgradi tudi primarni plinovod do Spodnjih Pirnič. Po povezavi primarnega plinovoda na plinovodno omrežje v upravljanju JP Energetike Ljubljana, d.o.o. se vsi zgrajeni plinovodi obvezno brezplačno prenesejo v osnovna sredstva JP Energetika Ljubljana, d.o.o. Pri projektiranju plinske napeljave je potrebno upoštevati veljavne predpise tako za UNP (utekočinjeni naftni plin) kot za zemeljski plin. Velikost plinohrama Fi 1,25m x 4,4m.
  14. člen Javna razsvetljava: Javna razsvetljava bo urejena na vseh javnih prometnih in peš površinah. Napajanje bo izvedeno preko prižigališča iz predvidene transformatorske postaje. Svetilke javne razsvetljave bodo ob robu pločnika na razdalji 20 do 30 m. Števec električne energije bo skupen za javno razsvetljavo, vodovod, čistilno napravo in skladišče plina.
  15. člen Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja: Obstoječe tk omrežje ne zadošča potrebam predvidene pozidave. Za izgradnjo tk omrežja je potrebno izdelati projekt v katerem bo obdelano omrežje same pozidave kot tudi povezava na centralo Smlednik. Omrežje bo izvedeno zemeljsko skozi ustrezne cevi, ter je lahko skupno s CATV. Trase ostalih komunalnih naprav bodo odmaknjene od tk tras v skladu s predpisi.
  16. člen Ob osnovnem cestnem omrežju so predvidena odjemna mesta za komunalne odpadke na vsaki gradbeni parceli posebej. Prostor, kjer bodo nameščene posode mora biti utrjen, pokrit in ograjen, zagotovljeno mora biti redno čiščenje.
  17. člen Obravnavano stanovanjsko-trgovsko-poslovno območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom tabele 1 uredbe A) (Uradni list RS, št. 45/95). Na obravnavanem območju niso potrebni protihrupni ukrepi. VII. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
  18. člen V območju zazidalnega načrta so površine erozijskih grap, vključno z obstoječo vegetacijo, izključene iz pozidave. Grape bodo v skupnem lastništvu naselja ter imajo funkcijo skupnih zelenih površin, namenjenih rekreaciji prebivalcev ter otroškemu robinzonskemu igrišču. Zelene površine v naselju so s peš potmi povezane z zelenimi (gozdnimi) površinami izven meja zazidalnega načrta. V naselju so ohranjene posamezne kakovostne skupine mešanih listavcev. Vse proste površine v naselju bodo zasajene z avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja. Posegi v teren morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Oporni zidovi bodo ozelenjeni Meje med posameznimi parcelami bodo izvedene z živimi mejami. Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih, je z gradnjo prizadete gozdne površine, ki so izven območja zazidalnega načrta, po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacíja novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov ipd., z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanacija naj bo natančno opredeljena s sanacíjskimi oziroma zasaditvenimi načrti. Gospodarjenje z gozdom na zemljiščih zunaj območja zazidalnega načrta, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti tudi neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo. Ohraniti je potrebno stare ali zgraditi nove nadomestne vlake, gozdne ceste, prostore za skladiščenje lesa ipd.; načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih naj poteka v sodelovanju s pooblaščenimi delavci Zavoda za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana. VIII. ETAPNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
  19. člen Zazidalni načrt bo mogoče izvajati v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna etapa mora biti izvedena kot celota, z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
  20. člen Zemljišča predvidena za kasnejše urejanje obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja. IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
  21. člen Obveznosti investitorjev in izvajalcev so predvsem: – zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov, – zagotoviti ustrezno komunalno in energetsko oskrbo, – urediti pripadajoče javne in nejavne zelene površine sočasno z dograditvijo objektov, prometne, komunalne in energetske infrastrukture, – izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v območju zazidalnega načrta in v okolici, – nov gozdni rob ob meji zazidalnega načrta se mora izoblikovati s krčitvijo gozda na razdalji najvišjih dreves in z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst, v skladu s pogoji pristojne gozdarske službe. X. KONČNE DOLOČBE
  22. člen Zazidalni načrt iz
  23. člena odloka je stalno na vpogled pri Občini Medvode, Upravni enoti Ljubljana, izpostava Šiška in na Arhitektura, d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana.
  24. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
  25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-26/00 Medvode, dne
  26. februarja
  27. Župan Občine Medvode Stanislav Žagar l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.