← Slovenija

Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2000 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med

Na podlagi 5. in 7. člena uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo (Uradni list RS, št. 105/99) izdaja Vlada Republike Slovenije O D L O K o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 2000 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Definicije Za namene tega odloka:

  1. a)“izdelava“ pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
  2. b)“material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
  3. c)“izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
  4. d)“blago“ pomeni materiale in izdelke;
  5. e)“carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena splošnega sporazuma o carinah in trgovini (sporazum WTO o carinski vrednosti);
  6. f)“cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v Sloveniji ali v Estoniji, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
  7. g)“vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Sloveniji ali v Estoniji;
  8. h)“vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku
  9. g)in se uporablja mutatis mutandis;
  10. i)“dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v Sloveniji ali Estoniji;
  11. j)“poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tem odloku navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;
  12. k)“uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
  13. l)“pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
  14. m)“ozemlje“ vključuje teritorialne vode. II. ODDELEK DEFINICIJA POJMA “IZDELKI S POREKLOM“ 2. člen Splošne zahteve 1. Za namene izvajanja uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo (v nadaljevanju: sporazuma) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije:
  15. a)izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji, v smislu 5. člena tega odloka;
  16. b)izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji, v smislu 6. člena tega odloka. 2. Za namene izvajanja sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Estonije:
  17. a)izdelki, v celoti pridobljeni v Estoniji, v smislu 5. člena tega odloka;
  18. b)izdelki, pridobljeni v Estoniji, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Estoniji, v smislu 6. člena tega odloka. 3. člen Kumulacija v Sloveniji 1. Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Estonije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)

(1)ali Turčije, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku. 4. člen Kumulacija v Estoniji 1. Ne glede na določbe drugega odstavka 2. člena tega odloka izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Estonije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Estonije, Slovenije, Evropske skupnosti, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Romunije, Litve, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Turčije, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Estonijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Estoniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega odloka. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Estoniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu tega odloka, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Estonije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Estoniji. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Estoniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku. 5. člen V celoti pridobljeni izdelki 1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v Estonijii:
  1. a)mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
  2. b)tam pridelani rastlinski izdelki;
  3. c)tam povržene in vzrejene žive živali;
  4. d)izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
  5. e)izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
  6. f)izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda Slovenije ali Estonije;
  7. g)izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku
  8. f)tega odstavka;
  9. h)tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
  10. i)odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
  11. j)izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;
  12. k)blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih
  13. a)do
  14. j)tega odstavka. 2. Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v pododstavkih 1
  15. f)in
  16. g)prvega odstavka tega člena se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
  17. a)ki so registrirana ali se vodijo v Sloveniji ali v Estoniji;
  18. b)ki plujejo pod zastavo Slovenije ali Estonije;
  19. c)ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali Estonije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani Slovenije ali Estonije in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
  20. d)katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali Estonije; in
  21. e)katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani Slovenije ali Estonije. 6. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki 1. Za namene 2. člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu odloku, ki je sestavni del tega odloka. Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi. 2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
  22. a)da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
  23. b)da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka. Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema. 3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih določa 7. člen tega odloka. 7. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave 1. Ne glede na določbe 2. točke se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena tega odloka:
  24. a)postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
  25. b)preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
  26. c)
  27. i)spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
  28. ii)preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
  29. d)pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
  30. e)preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem odloku, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Estonije;
  31. f)enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
  32. g)kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih
  33. a)do
  34. f)tega odstavka;
  35. h)zakol živali. 2. Pri ugotavljanju ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v Sloveniji ali v Estoniji. 8. člen Enota kvalifikacije 1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema. Iz tega sledi:
  36. a)kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
  37. b)kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega odloka vsak izdelek obravnavati posebej. 2. Če je v skladu s splošnim pravilom št. 5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla. 9. člen Dodatki, nadomestni deli in orodje Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila. 10. člen Garniture Garniture se v skladu s splošnim pravilom št. 3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna. 11. člen Nevtralni elementi Da bi določili ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
  38. a)energija in gorivo;
  39. b)naprave in oprema;
  40. c)stroji in orodje;
  41. d)blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka. III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA 12. člen Načelo teritorialnosti 1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku tega odloka, v Sloveniji ali Estoniji izpolnjeni neprekinjeno. 2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka, se blago s poreklom, izvoženo iz Slovenije ali Estonije v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže: (
  42. a)da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in (
  43. b)da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju. 3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven Slovenije ali Estonije na materialih, izvoženih iz Slovenije ali Estonije in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da: (
  44. a)so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v Sloveniji ali Estoniji ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu tega odloka in (
  45. b)se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
  46. i)je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in
  47. ii)skupna dodana vrednost, pridobljena izven Slovenije ali Estonije ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom. 4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku tega odloka, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven Slovenije ali Estonije. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II k temu odloku za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven Slovenije ali Estonije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka. 5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale izven Slovenije ali Estonije, vključno vrednosti tam vključenih materialov. 6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II k temu odloku in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena tega odloka. 7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema. 8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven Slovenije ali Estonije, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki. 13. člen Neposredni prevoz 1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega odloka in se prevažajo neposredno med Slovenijo in Estonijo ali čez ozemlja drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju. Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Slovenije ali Estonije. 2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
  48. a)en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita ali
  49. b)potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki: (
  50. i)vsebuje natančen opis izdelkov, (
  51. ii)navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev in (iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
  52. c)če teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo. 14. člen Razstave 1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega odloka in so po razstavi prodani z namenom uvoza v Slovenijo ali v Estonijo, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
  53. a)je izvoznik te izdelke poslal iz Slovenije ali iz Estonije v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;
  54. b)je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v Sloveniji ali v Estoniji;
  55. c)so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in
  56. d)izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi. 2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z določbami V. oddelka tega odloka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni. 3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom. IV. ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE 15. člen Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine 1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Slovenije ali iz Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka tega odloka, se v Sloveniji ali v Estoniji ne morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila carine. 2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti, carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v Sloveniji ali v Estoniji, izrecno ali z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če tam ostanejo za domačo porabo. 3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, bo na zahtevo carinskih organov pripravljen kadarkoli predložiti katerekoli ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take materiale, dejansko plačane. 4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 8. člena tega odloka, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 9. člena tega odloka in za izdelke v garniturah v smislu 10. člena tega odloka, če so taki predmeti brez porekla. 5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za materiale, za katere velja sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami sporazuma. 6. Ne glede na prvi odstavek lahko Slovenija ali Estonija uporabljata sistem povračila carine ali oprostitve plačila carinskih dajatev ali dajatev z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za materiale, uporabljene pri proizvodnji izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:
  57. a)za izdelke, ki sodijo v 25. do 49. poglavje ter 64. do 97. poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 5-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v Sloveniji ali v Estoniji;
  58. b)za izdelke, ki sodijo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 10-odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki velja v Sloveniji ali v Estoniji. Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2000 in se lahko ob soglasju ponovno pregledajo. V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU 16. člen Splošne zahteve 1. Za izdelke s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Estonijo ter za izdelke s poreklom iz Estonije pri uvozu v Slovenijo veljajo ugodnosti sporazuma ob predložitvi bodisi:
  59. a)potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III k temu odloku, ki je sestavni del tega odloka ali
  60. b)v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena tega odloka, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV k temu odloku, ki je sestavni del tega odloka, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju: izjava na računu). 2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega odloka v primerih, kot jih določa 26. člen tega odloka, veljajo ugodnosti sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih dokumentov. 17. člen Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost. 2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III k temu odloku. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen sporazum, ali v francoščini ali nemščini in v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo. 3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka. 4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi Slovenije ali Estonije, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka ter izpolnjujejo druge zahteve tega odloka. 5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega odloka. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije. 6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki 11 potrdila. 7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen. 18. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1 1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena tega odloka se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša: (
  61. a)če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali (
  62. b)če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto. 2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1 in navesti razloge za svojo zahtevo. 3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu. 4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo vsebovati eno od naslednjih navedb: “ISSUED RETROSPECTIVELY“, “IZDANO NAKNADNO“, “TAGANTJÄRELE VÄLJAANTUD“ 5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ potrdila o prometu blaga EUR.1. 19. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1 1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo. 2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od naslednjih besed: “DUPLICATE“, “DVOJNIK“, “DUBLIKATAS“. 3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1. 4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom. 20. člen Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v Sloveniji ali v Estoniji je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Slovenije ali Estonije. Nadomestno potrdilo(
  63. a)o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki. 21. člen Pogoji za izjavo na računu 1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (
  64. b)prvega odstavka 16. člena tega odloka, lahko da: (
  65. a)pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena tega odloka ali (
  66. b)katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 evrov. 2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije ali Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka in ki izpolnjujejo druge zahteve tega odloka. 3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega odloka. 4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV k temu odloku, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej Prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami. 5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22. člena tega odloka ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal. 6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom v državi izvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša. 22. člen Pooblaščeni izvoznik 1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za izpolnitev drugih zahtev tega odloka. 2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni. 3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu. 4. Carinski organi spremljajo kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila. 5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo. 23. člen Veljavnost dokazila o poreklu 1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom države uvoznice. 2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma. 3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom. 24. člen Predložitev dokazila o poreklu Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje sporazuma. 25. člen Uvoz po delih Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka (
  67. a)drugega odstavka splošnega pravila Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu. 26. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu 1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega odloka, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži tistemu dokumentu. 2. Občasni uvozi, pri katerih gre za le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje. 3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov, če gre za majhne pakete, ali 1200 evrov, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov. 27. člen Spremljajoči dokumenti Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena tega odloka in tretjem odstavku 21. člena tega odloka, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Estonije ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka in izpolnjujejo druge zahteve tega odloka, so med drugim lahko naslednji: (
  68. a)neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevanega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu; (
  69. b)dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali izdelani v Sloveniji ali Estoniji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom; (
  70. c)dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Sloveniji ali v Estoniji, izdani ali izdelani v Sloveniji ali v Estoniji, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom; (
  71. d)potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v Sloveniji ali v Estoniji v skladu s tem odlokom ali v eni od drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu tega odloka, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku. 28. člen Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov 1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku 17. člena tega odloka. 2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 21. člena tega odloka. 3. Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem odstavku 17. člena tega odloka. 4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi. 29. člen Razlike in formalne napake 1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom. 2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu. 30. člen Zneski, izraženi v evrih 1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici. 2. Kadar so zneski vižji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od držav, omenjenih v 3. in 4. členu, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala. 3. Zneski, ki se uporabljajo v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, v valuti te države po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1999. 4. Skupni odbor na zahtevo Slovenije ali Estonije pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah Slovenije in Estonije. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v domači valuti, in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih. VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU 31. člen Medsebojno sodelovanje 1. Carinski organi Slovenije in Estonije si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in za preverjanja teh potrdil in izjav na računih. 2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega odloka, si Slovenija in Estonija preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene. 32. člen Preverjanje dokazil o poreklu 1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega odloka. 2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom države izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni. 3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben. 4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni. 5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije, Estonije ali iz ene od drugih držav, ki so omenjene v 3. in 4. členu tega odloka ter izpolnjujejo druge zahteve tega odloka. 6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo. 33. člen Reševanje sporov Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 32. člena tega odloka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega odloka, jih je potrebno predložiti skupnemu odboru. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države. 34. člen Kazni Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke. 35. člen Proste cone 1. Slovenija in Estonija ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja. 2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s poreklom iz Slovenije ali Estonije uvozijo v prosto cono s priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, bodo zadevne oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega odloka. VII. ODDELEK KONČNI DOLOČBI 36. člen Priloge Priloge I do IV so sestavni del tega odloka. 37. člen Začetek veljavnosti Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 333-07/98-8 Ljubljana, dne 17. februarja 2000. Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik PRILOGA I Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II Opomba 1: Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu 5. člena tega Protokola. Opomba 2: 2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu "ex", se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo samo za del tarifne številke ali poglavja, opisanega v 2. stolpcu. 2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katerekoli tarifne številke, združene v 1. stolpcu. 2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu. 2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, določeno v 3. stolpcu. Opomba 3: 3.1 Določbe 5. člena Protokola v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici. Na primer: Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz "drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz tarifne številke ex 7224. Če je bilo to kovanje opravljeno v pogodbenici iz ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v pogodbenici. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla. 3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni. 3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo "materiali iz katerekoli tarifne številke", se lahko uporabijo materiali iz iste tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz " izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke..." pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama. 3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse. Na primer: Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje. 3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s tekstilom). Na primer: Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelani iz žitaric. Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji izdelave. Na primer: Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu - čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo - to je na stopnji vlaken. 3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, dva odstotka , potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene. Opomba 4: 4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne predena. 4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305. 4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za izdelavo papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej. 4.4 Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507. Opomba 5: 5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj). 5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov. Osnovni tekstilni materiali so: - svila - volna - groba živalska dlaka - fina živalska dlaka - konjska žima - bombaž - materiali za izdelavo papirja in papir - lan - konoplja - juta in druga tekstilna vlakna iz ličja - sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav - kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna - sintetični filamenti - umetni filamenti - sintetična rezana vlakna iz polipropilena - sintetična rezana vlakna iz poliestra - sintetična rezana vlakna iz poliamida - sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila - sintetična rezana vlakna iz poliimida - sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena - sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida - sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida - druga sintetična rezana vlakna - umetna rezana vlakna iz viskoze - druga umetna rezana vlakna - preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne - preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne - izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema - drugi izdelki iz tarifne številke 5605. Na primer: Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) uporabijo do 10% teže preje. Na primer: Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine. Na primer: Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice. Na primer: Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek. Na primer: Taftana preproga, narejena tako iz umetne preje kot iz bombažne preje, na podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so uporabljeni trije osnovni tekstilni materiali. Tako se vsak material brez porekla, ki je na kasnejši stopnji izdelave, kot dovoljuje pravilo, lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji izdelave, pod pogojem, da se upošteva pogoj glede teže. 5.3 Za izdelke, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne", je to odstopanje pri preji 20 %. 5.4 Za izdelke, ki vsebujejo "trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema", je to odstopanje pri traku 30 %. Opomba 6: 6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna. 6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne. Na primer: Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil. 6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Opomba 7: 7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so "specifični procesi" naslednji:
  72. a)vakuumska destilacija;
  73. b)ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja(
(1)Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (
  1. b)k 27. poglavju kombinirane nomeklature);
  2. c)razbijanje (kreking);
  3. d)preoblikovanje (reforming);
  4. e)ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
  5. f)proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
  6. g)polimerizacija;
  7. h)alkilizacija;
  8. i)izomerizacija. 7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so "specifični procesi" naslednji:
  9. a)vakuumska destilacija;
  10. b)ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;
  11. c)razbijanje (kreking);
  12. d)preoblikovanje (reforming);
  13. e)ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
  14. f)proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
  15. g)polimerizacija;
  16. h)alkilizacija;
  17. ij)izomerizacija;
  18. k)samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);
  19. l)samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;
  20. m)samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 250 stopinj C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;
  21. n)samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol.% izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 stopinj C po metodi ASTM D 86;
  22. o)samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke. 7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli kombinacija teh operacij ali podobne operacije. PRILOGA II Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s poreklom Izdelki v seznamu niso v celoti zajeti s Sporazumom. Zato je treba upoštevati tudi druge dele Sporazuma. ----------------------------------------------------------------- Tar. Poimenovanje blaga Obdelava ali predelava, opravljena št. HS na materialih brez porekla, ki jim da status blaga s poreklom -----------------------------------------------------------------
(1)
(2)
(3)
(4)ali -----------------------------------------------------------------
  1. Žive živali Vse živali iz
  2. pgl. poglavja morajo biti v celoti pridobljene.
  3. Meso in užitni Izdelava, pri pgl. mesni klavnični kateri morajo biti izdelki vsi uporabljeni materiali iz
  4. in
  5. poglavja v celoti pridobljeni.
  6. Ribe in raki, Izdelava, pri pgl. mehkužci in drugi kateri morajo biti vodni vsi uporabljeni nevretenčarji materiali iz
  7. poglavja v celoti pridobljeni. ex
  8. Mlečni izdelki; Izdelava, pri pgl. ptičja jajca; kateri morajo biti naravni med; vsi uporabljeni užitni izdelki materiali iz
  9. živalskega izvora, poglavja v celoti ki niso navedeni pridobljeni. in ne zajeti na drugem mestu 0403 Pinjenec, kislo Izdelava, pri mleko in smetana, kateri: jogurt, kefir in -morajo biti vsi drugo fermentirano uporabljeni ali skisano mleko materia li iz
  10. in smetana, kon poglavja v celoti centrirano ali ne, pridobljeni; z dodanim -mora biti vsak sladkorjem ali uporabljeni sadni drugimi sladili, sok (razen aro matizirano ali ananasovega, z dodanim sadjem, citronine ga ali lešniki, orehi, soka grenivke) iz mandlji (lupinasto tar. št. 2009 s sadje) ali kakavom poreklom; -vrednost vseh uporabljenih materi alov iz
  11. poglavja ne presega 30% cene izdelka franko tovarna. ex
  12. Izdelki živalskega Izdelava, pri pgl. izvora, ki niso kateri morajo biti navedeni in ne vsi uporabljeni zajeti na drugem materiali iz
  13. mestu; razen za: poglavja v celoti pridobljeni. ex Pripravljene Čiščenje, 0502 ščetine in dlaka dezinfekcija, domačih ali divjih razvrščanje in prašičev izravnavanje ščetin in dlak.
  14. Živo drevje in Izdelava, pri pgl. druge rastline; kateri: čebu lice, - morajo biti vsi korenine in uporabljeni podobno; rezano materia li iz
  15. cvetje in okrasno poglavja v celoti listje pridobljeni; -vrednost vseh uporabljenih materi alov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna.
  16. Užitne vrtnine in Izdelava, pri pgl. nekateri koreni in kateri morajo biti gomolji vsi uporabljeni materiali iz
  17. poglavja v celoti pridobljeni.
  18. Užitno sadje in Izdelava, pri pgl. oreščki; lupine kateri: agru mov ali dinj -mora biti vse in lubenic uporabljeno sadje in oreščki v celoti pridobljeno; -vrednost kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  19. poglavja ne pre sega 30% vrednosti cene izdelka franko tovarna. ex
  20. Kava, čaj, mate Izdelava, pri pgl. čaj in začimbe; kateri morajo biti razen za: vsi uporabljeni materiali iz
  21. poglavja v celoti pridobljeni. 0901 Kava, pražena ali Izdelava iz nepražena ali brez materialov iz kofeina; lupine in katerekoli tarifne kožice kave; kavni številke. nadomestki, ki vsebujejo kakršenkoli odstotek kave 0902 Pravi čaj, Izdelava iz aromatiziran ali materialov iz ne katerekoli tarifne številke. ex Mešanice začimb Izdelava iz 0910 materialov iz katerekoli tarifne številke.
  22. Žita Izdelava, pri pgl. kateri morajo biti vsi uporabljeni materiali iz
  23. poglavja v celoti pridobljeni. ex
  24. Izdelki mlinske Izdelava, pri pgl. industrije; slad; kateri morajo biti škrob; inulin; vsa uporabljena pšenično lepilo; žita, užitne razen: vrtnine, kore nine in gomolji iz tar. št. 0714 ali sadje v celoti pridobljena. ex Moka, zdrob in Sušenje in mletje 1106 prah iz sušenih sušenih stročnic stročnic iz tar. iz tar. št.
  25. št. 0713
  26. Oljna semena in Izdelava, pri pgl. plodovi; razno kateri morajo biti zrnje, semena in vsi uporabljeni plodovi; indu materiali iz
  27. strijske ali poglavja v celoti zdravilne pridobljeni. rastline; slama in krma 1301 Šelak; naravne Izdelava, pri gume, smole, gumi kateri vrednost jeve smole in katere gakoli oljne smole (na uporabljenega primer balzami) materiala iz tar. št. 1301 ne sme presegati 50% cene izdelka franko tovarna. 1302 Rastlinski sokovi in ekstrakti; pek tinske snovi; pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, Izdelava iz dobljeni iz nemodificiranih rastlin skih sluzi in sredstev proizvodov, za zgoščevanje. modificirani ali nemodificirani: Izdelava, pri -Sluzi in sredstva kateri vrednost za zgoščevanje, vseh uporabljenih dobljena iz materialov ne rastlinskih presega 50% cene proizvodov, izdelka franko modificirani tovarna. -Drugi
  28. Rastlinski Izdelava, pri pgl. materiali za kateri morajo biti pletarstvo; vsi uporabljeni rastlinski materiali iz
  29. izdelki, ki niso poglavja v celoti omenjeni in ne pridobljeni. zajeti na drugem mestu ex
  30. Masti in olja Izdelava, pri pgl. živalskega ali kateri se vsi rastlin skega uporabljeni izvora in izdelki materiali uvrščajo njihovega v drugo tar. št., razkrajanja; kot je tar. št. predelane užitne izdelka. masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora, razen: 1501 Prašičja in piščančja mast, razen tiste iz tar. št. 0209 ali Izdelava iz 1503 materialov iz katerekoli tar. -Maščobe iz kosti št. razen iz tar. ali odpadkov št. 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tar. št.
  31. -Drugo Izdelava iz prašičjega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov iz tar. št. 0203 ali 0206 ali iz piščančjega mesa in užitnih klavničnih proiz vodov iz tar. št.
  32. 1502 Maščobe govedi, ovac ali koz, razen tistih iz tar. št. 1503: Izdelava iz materialov iz -Maščobe iz kosti katerekoli tar. ali odpadkov št. razen tistih iz tar. št. 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tar. št.
  33. -Drugo Izdelava, pri kateri morajo biti vsi uporabljeni materiali iz
  34. poglavja v celoti pridobljeni. 1504 Masti in olja rib ali morskih sesal cev ter njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirani: -Trdne frakcije Izdelava iz materialov iz katerekoli tar. št., vštevši druge materiale iz tar. št.
  35. -Drugo Izdelava, pri kateri morajo biti vsi uporabljeni materiali iz
  36. in
  37. poglavja v celoti pridobljeni. ex Prečiščen lanolin Izdelava iz surove 1505 maščobe iz volne iz tar. št.
  38. 1506 Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda Izdelava iz kemično materialov iz nemodificirane: katerekoli tar. št., vštevši druge -Trdne frakcije materiale iz tar. št.
  39. Izdelava, pri -Drugo kateri morajo biti vsi uporabljeni materiali iz
  40. poglavja v celoti pridobljeni. 1507 Olja rastlinskega do izvora in njihove 1515 frakcije: Izdelava, pri -Sojino olje, olje kateri se vsi iz kikirikija, uporabljeni pal movo, kopre, materiali uvrščajo palmovega jedra, v drugo tar. št., ba bassu, kot je tar. št. tungovo in izdelka. oiticica olje, mirtin vosek in japonski vosek, frakcije jojoba olja in olja za teh nične ali industrijske Izdelava iz drugih namene, ra zen materialov iz tar. za proizvodnjo št. 1507 do
  41. hrane za človeško prehrano Izdelava, pri kateri morajo biti -Trdne frakcije, vsi rastlinski razen iz jojoba materiali v celoti olja pridob ljeni. -Drugo 1516 Živalske ali Izdelava, pri rastlinske masti kateri: in olja in njihove -morajo biti vsi frakcije, deloma uporabljeni ali v celoti materia li iz
  42. hidrogenirani, poglavja v celoti interesterifici pridobljeni; rani, -vsi uporabljeni reesterificirani rastlinski ali elaidini materiali morajo zirani, rafinirani biti v celoti ali nerafinirani, pridobljeni. toda nadalje Lahko pa se nepredelani uporabijo materiali iz tar. št. 1507, 1508, 1511 in
  43. 1517 Margarina; Izdelava, pri mešanice ali kateri: preparati iz masti -morajo biti vsi ali olj živalskega uporabljeni ali rastlin skega materia li iz
  44. izvora ali frakcij in
  45. poglavja v različnih masti celoti pri ali olj iz tega dobljeni; poglavja, pri -vsi uporabljeni merni za prehrano, rastlinski razen jedilnih materiali morajo masti ali olj ali biti v celoti njihovih frakcij pridobljeni. iz tar. št. 1516 Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 1507, 1508, 1511 in
  47. Izdelki iz mesa, Izdelava iz živali pgl. rib ali rakov, iz
  48. poglavja. mehkužcev ali Vsi uporabljeni drugih vodnih materiali iz
  49. nevretenčarjev poglavja morajo biti v celoti pridobljeni. ex
  50. Sladkor in Izdelava, pri pgl. sladkorni izdelki; kateri se vsi razen : uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št. kot je tar. št. izdelka. ex Sladkor iz Izdelava, pri 1701 sladkornega trsa kateri vrednost ali slad korne katere gakoli pese ter kemično materiala iz
  51. čista saha roza, v poglavja ne trdnem stanju, z presega 30% cene dodatkom arom ali izdelka franko barvil tovarna. 1702 Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi brez dodatkov za aromati ziranje Izdelava iz ali barvil; umetni materialov iz med in mešanice katerekoli tar. umetnega ter št. vštevši druge naravnega medu; materiale iz tar. karamelni sladkor: št.
  52. -Kemično čista Izdelava, pri maltoza in kateri vrednost fruktoza katere gakoli uporabljenega materiala iz
  53. poglavja ne -Drugi sladkorji v presega 30% cene trdnem stanju, z izdelka franko dodatki za tovarna. aromatiziranje ali bar vili Izdelava, pri kateri morajo biti vsi uporabljeni -Drugo materiali že s poreklom. ex Melase, dobljene Izdelava, pri 1703 pri ekstrakciji kateri vrednost ali rafiniranju katere gakoli sladkorja, z uporabljenega dodatkom arom in materiala iz
  54. barvil poglavja ne presega 30% cene izdelka franko tovarna. 1704 Sladkorni izdelki Izdelava, pri (vštevši belo kateri: čokolado) brez -se vsi kakava uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka; -vrednost kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  55. poglavja ne pre sega 30% cene izdelka franko tovarna.
  56. Kakav in kakavovi Izdelava, pri pgl. izdelki kateri: -se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka; -vrednost kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  57. poglavja ne pre sega 30% cene izdelka franko tovarna. 1901 Sladni ekstrakt; živila iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v količini manj kot 40% ut. računano na osnovo, ki ne vsebuje maščob, ki niso navedena in ne omenjena na drugem mestu; živila iz Izdelava iz žit iz materiala iz tar.
  58. poglavja. št. 0401 do 0404, brez dodatka Izdelava, pri kakava ali z kateri: dodatkom kakava v -se vsi količini manj kot uporabljeni 5% ut., računano materiali na osnovo, ki ne uvrščajo v drugo vsebuje maščob, ki tar. št., kot je niso navedena in tar. št. izdelka; ne zajeta na dru -vrednost gem mestu: kateregakoli uporabljene ga -Ekstrakt slada materiala iz
  59. poglavja ne pre -Drugo sega 30% cene izdelka franko tovarna. 1902 Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi sestavinami) ali drugače priprav ljene, kot so špageti, makaroni, rezanci, lazanje, Izdelava, pri njoki, ravioli, kateri morajo biti kaneloni; kuskus, vsa uporabljena pripravljen ali žita in žitni nepripravljen: derivativi (razen pšenice vrste -Ki vsebujejo 20% "durum" in njenih ut. ali manj me derivativov) v sa, drobovine, celoti pridob rib, školjkarjev ljena. ali mehkužcev Izdelava, pri kateri: - morajo biti vsa -Ki vsebujejo več uporabljena žita kot 20% ut. me in žitni sa, drobovine, derivativi (razen rib, školjkarjev pšenice vrste ali mehkužcev "durum" in njenih derivativov) v celoti pridobljena; -vsi uporabljeni materiali iz
  60. in
  61. poglavja morajo biti v celoti pri dobljeni. 1903 Tapioka in njeni Izdelava iz nadomestki, materialov iz pripravljeni iz katerekoli tar. škroba kot št., razen iz kosmiči, zrnca, krompirjevega perle ali v škroba iz tar. št. podobnih oblikah
  62. 1904 Pripravljena Izdelava: živila, dobljena z -iz materialov, ki nabrekanjem ali niso uvrščeni v praženjem žit ali tar. št. 1806; žitnih izdelkov -pri kateri morajo (npr. koruzni biti vsa kosmiči); žita uporablje na žita (razen koruze in moka (razen (zrna)) v zrnu ali pšenice vrste v obliki kosmičev "durum" in njenih ali druga obdelana derivativov) v zrna (razen moke celoti in zdroba), pridobljena;1 predkuhana ali -pri kateri drugače vrednost pripravljena, ki kateregakoli niso omenjena in uporabljenega ne zajeta na materiala iz
  63. drugem mestu poglavja ne presega 30% cene izdelka franko tovarna. 1905 Kruh, peciva, Izdelava iz sladice, biskviti materialov iz in drugi pekovski katerekoli tar. izdelki z dodatkom št., razen tistih kakava ali brez iz
  64. poglavja. njega: hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati in vaflji, rižev papir in podobni izdelki ex
  65. Izdelki iz vrtnin, Izdelava, pri pgl. sadja, lupinastega kateri mora biti sadja in drugih vse upo rabljeno delov rastlin, sadje, lupinasto razen: sadje ali vrt nine v celoti pridobljeno. ex Yam, sladek Izdelava, pri 2001 krompir in kateri se vsi pododbni užitni uporabljeni deli rastlin, ki materiali uvrščajo vsebujejo 5% ut. v drugo tar. št., ali več škroba, kot je tar. št. pripravljeni ali izdelka. konzervirani v kisu ali ocetni kislini ex Krompir v obliki Izdelava, pri 2004 moke, zdroba ali kateri se vsi in ex kosmičev, uporabljeni 2005 pripravljen ali materiali uvrščajo konzervi ran v drugo tar. št., drugače kot v kisu kot je tar. št. ali ocetni kislini izdelka. 2006 Vrtnine, sadje, Izdelava, pri lupinasto sadje, kateri vrednost sadne lupine in katere gakoli drugi deli uporabljenega rastlin, materiala iz
  66. konzervirani v poglavja ne sladkorju (sušeni, presega 30% cene glazirani ali izdelka franko kristalizirani) tovarna. 2007 Džemi, sadni Izdelava, pri želeji, marmelade, kateri: sadni pireji in -se vsi paste iz sadja in uporabljeni lupi nastega materiali sadja, dobljeni s uvrščajo v drugo kuhanjem, z tar. št., kot je dodatkom sladkorja tar. št. izdelka; ali drugih sladil -vrednost ali brez njih kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  67. poglavja ne pre sega 30% cene izdelka franko tovarna.
  68. Izjema za Zea indurata koruzo se uporablja do 31.12.
  69. ex -Lupinasto sadje, Izdelava, pri 2008 brez dodanega kateri vrednost sladkorja ali uporab ljenega alkohola lupinastega sadja in oljnih semen s poreklom iz tar. št. 0801, 0802 in 1202 do1207 -Kikirikijevo presega 60% cene maslo; mešanice izdelka franko na osnovi žit; tovarna. palmova jedra; koruza Izdelava, pri kateri se vsi uporabljeni -Drugi, razen materiali uvrščajo sadja in v drugo tar. št., lupinastega kot je tar. št. sadja, kuhani izdelka. drugače kot v sopari ali vodi, Izdelava, pri brez dodanega kateri: sladkorja; -se vsi zmrznjeni uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka; - vrednost kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  70. poglavja ne pre sega 30% cene izdelka franko tovarna. 2009 Sadni sokovi (tudi Izdelava, pri grozdni mošt) in kateri: zelenjavni sokovi, -se vsi nefermentirani in uporabljeni brez dodanega materiali alkohola, z uvrščajo v drugo dodatkom sladkorja tar. št., kot je ali drugih sladil tar. št. izdelka; ali brez njih - vrednost kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  71. poglavja ne pre sega 30% cene izdelka franko tovarna. ex
  72. Razna živila, Izdelava, pri pgl. razen za: kateri se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. 2101 Ekstrakti, esence Izdelava, pri in koncentrati kateri: kave, čaja, mate -se vsi čaja in pripravki uporabljeni na osnovi teh materiali produktov ali na uvrščajo v drugo osnovi kave, čaja tar. št., kot je ali mate čaja; tar. št. izdelka; pražena cikorija -vsa uporabljena in drugi kavni cikorija mora nadomestki in biti v celoti ekstrakti, esence pridobljena. in koncentrati 2103 Omake in pripravki za omake; mešane začimbe in mešana začimbna sredstva; gorčična moka in zdrob in Izdelava, pri pripravljena kateri se vsi gorčica: uporabljeni materiali uvrščajo -Omake in v drugo tar. št., pripravki za kot je tar. št. omake; mešane izdelka. Lahko se začimbe in uporabijo gorčična mešana začim bna moka ali zdrob ali sredstva priprav ljena gorčica. -Gorčična moka in Izdelava iz zdrob in materialov iz pripravljena katerekoli tarifne gorčica številke. ex Juhe in ragu juhe Izdelava iz 2104 in pripravki za te materialov iz juhe katerekoli tarifne številke, razen pripravljene ali konzervirane vrtnine iz tar. št. 2002 do
  73. 2106 Živila, ki niso Izdelava, pri navedena in ne kateri: zajeta na drugem -se vsi mestu uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka; - vrednost kateregakoli uporabljene ga materiala iz
  74. poglavja ne pre sega 30% cene izdelka franko tovarna. ex
  75. Pijače, alkoholi Izdelava, pri pgl. in kis, razen: kateri: -se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št. kot je tar. št. izdelka; -vse uporabljeno grozdje ali materi ali, dobljeni iz grozdja, morajo biti v celoti pridobljeni 2202 Vode, vštevši Izdelava, pri mineralne vode in kateri: sodavice, z -se vsi dodanim sladkorjem uporabljeni ali drugimi materiali sladili ali uvrščajo v drugo sredstvi za aroma tar. št., kot je tiziranje ter tar. št. izdelka; druge - vrednost brezalkoholne kateregakoli pijače, razen uporabljene ga sadnih in materiala iz
  76. zelenjavnih sokov, poglavja ne pre ki se uvrščajo v sega 30% cene tar. št. 2009 izdelka franko tovarna; -mora biti vsak uporabljeni sadni sok (razen ananasovega, citronine ga ali soka grenivke) že s poreklom. 2207 Nedenaturirani Izdelava iz : etanol z - materialov, ki vsebnostjo niso uvrščeni v alkohola 80 vol. % tar. št. 2207 ali ali več ; etanol 2208; in druga žganja, - pri kateri mora denaturirana, s biti vse katero koli uporabljeno vsebnostjo grozdje ali kateri alkohola. koli material, dobl jen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi arak do višine 5 vol. %. 2208 Nedenaturiran Izdelava: etanol z -iz materialov, ki vsebnostjo manj niso uvrščeni v kot 80 vol. %; tar. št. 2207 ali žganja, likerji in 2208; druge žgane -pri kateri mora alkoholne pijače biti vse uporabljeno grozdje ali katerikoli material, dobljen iz grozdja v celoti pridob ljen ali , če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi arak do višine 5 vol. %. ex
  77. Ostanki in odpadki Izdelava, pri pgl. živilske indu kateri se vsi strije; uporabljeni pripravljena krma materiali uvrščajo za živali; razen: v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Kitov zdrob; moke, Izdelava, pri 2301 zdrobi in peleti kateri morajo biti iz mesa rib ali vsi uporabljeni rakov, mehkužcev materiali iz
  78. in ali drugih vodnih
  79. poglavja v nevretenčarjev, celoti neustreznih za pridobljeni. prehrano ljudi ex Ostanki pri Izdelava, pri 2303 proizvodnji škroba kateri mora biti iz koruze (razen vsa upo rabljena zgoščenih tekočin koruza v celoti za namakanje), z pridobljena. vsebnostjo proteinov več kot 40 ut. %, računano na suh proizvod ex Oljne pogače in Izdelava, pri 2306 drugi trdni kateri morajo biti ostanki, dobljeni vse uporabljene pri ekstrakciji olive v celoti olivnega olja, ki pridob ljene. vsebujejo več kot 3 ut. % olivnega olja 2309 Izdelki, ki se Izdelava, pri uporabljajo kot kateri: hrana za živali -morajo biti vsa uporabljena žita, sladkor ali melase, meso ali mleko že s poreklom; -morajo biti vsi uporabljeni materia li iz
  80. poglavja v celoti pridobljeni. ex
  81. Tobak in tobačni Izdelava, pri pgl. nadomestki; razen: kateri morajo biti vsi materiali iz
  82. poglavja v celoti pri dobljeni. 2402 Cigare, cigarilosi Izdelava, pri in cigarete iz kateri mora biti tobaka ali najmanj 70 ut.% tobačnega uporabljenega nadomestka nepredelanega tobaka ali tobačnega odpada iz tar. št. 2401 že s poreklom. ex Tobak za kajenje Izdelava, pri 2403 kateri mora biti najmanj 70 ut. % uporabljenega nepre delanega tobaka ali tobačnega odpada iz tar. št. 2401 že s poreklom. ex
  83. Sol; žveplo; Izdelava, pri pgl. zemljine in kamen; kateri se vsi sadra, apno in uporabljeni cement; razen: materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Naravni kristalni Bogatenje vsebine 2504 grafit, z ogljika, obogateno vsebino prečiščevanje in ogljika, prečiščen mletje surovega in mlet kri stalnega grafita. ex Marmor, rezan z Rezanje, z 2515 žaganjem ali kako žaganjem ali kako drugače razrezan v drugače, marmorja pravokotne bloke (tudi če je že ali plošče razžagan) debeline (vključno nad 25 cm. kvadratne) debeline do vključno 25 cm ex Granit, porfir, Rezanje, z 2516 bazalt, peščenec žaganjem ali kako in drug kamen za drugače, kamna spomenike in grad (tudi če je že beništvo, rezan z razžagan) debeline žaganjem ali kako nad 25 cm. drugače v pravokotne bloke ali plošče (vključno kvadratne) debeline do vključno 25 cm ex Žgan dolomit Žganje nežganega 2518 dolomita. ex Zdrobljen naravni Izdelava, pri 2519 magnezijev kar kateri se vsi bonat (magnezit), uporabljeni v hermetično materiali uvrščajo zaprtih v drugo tar. št., kontejnerjih, in kot je tar. št. magnezijev oksid, izdelka. Lahko se čisti ali nečisti, uporablja naravni razen top ljenega magnezijev magnezijevega karbonat (mag oksida ali mrtvo nezit). žganega (sintranega) magne zijevega oksida ex Sadra, specialno Izdelava, pri 2520 pripravljena za kateri vrednost zobozdravstvo vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex Naravna azbestna Izdelava iz 2524 vlakna azbestnega koncentrata. ex Sljuda v prahu Mletje sljude ali 2525 odpadkov sljude. ex Zemeljske barve, Žganje ali mletje 2530 žgane ali v prahu zemeljskih barv.
  84. Rude, žlindra in Izdelava, pri pgl. pepel kateri se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex
  85. Mineralna goriva, Izdelava, pri pgl. mineralna olja in kateri se vsi izdelki njihove uporabljeni destilacije; materiali uvrščajo bitumi nozne v drugo tar. št., snovi; mineralni kot je tar. št. voski; razen: izdelka. ex Olja, pri katerih Operacije 2707 teža aromatskih rafiniranja in/ali sestavin presega en ali več težo nearomatskih, specifičnih ki so podobna procesov
  86. mineralnim oljem, dobljenim z ali destilacijo katrana iz črnega Druge operacije, premoga pri visoki pri katerih se vsi tempera turi, uporabljeni katerih se 65% ali materiali uvrščajo več prostor nine v drugo tar. št., destilira pri kot je tar. št. temperaturi do 250 izdelka. Lahko se stopinj C (vštevši uporabijo mešanice naftnih materiali, ki so olj in benzena), uvrščeni v isto za uporabo kot tar. št., pod pogon ska goriva pogojem, da ali kurilna olja njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. ex Nafta, dobljena iz Destruktivna 2709 bituminoznih destilacija mineralov, surova bituminoznih mineralov. 2710 Olja, dobljena iz Operacije nafte in olja, dob rafiniranja in/ali ljena iz en ali več bituminoznih specifičnih materialov, razen procesov
  87. surovih; izdelki, ki niso ome njeni ali niti zajeti na drugem mestu, ki Druge operacije, vsebujejo po teži pri katerih se vsi 70% ali več olj iz uporabljeni nafte ali olj, materiali uvrščajo dobljenih iz v drugo tar. št., bitumi noznih kot je tar. št. materialov, če so izdelka. Lahko se ta olja osnovne uporabijo sestavine teh materiali, ki so proizvodov uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 2711 Naftni plini in Operacije drugi plinasti rafiniranja in/ali ogljiko vodiki en ali več specifičnih procesov
  88. ali Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 1.Za specifične pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodni opombi 7.1 in 7.
  89. 2.Za specifične pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodno opombo 7.
  90. 2712 Vazelin; Operacije parafinski vosek, rafiniranja in/ali mikrokri stalni en ali več vosek iz nafte, specifičnih stiskani vosek, procesov
  91. ozokerit, vosek iz lignita, vosek iz ali šote, drugi mineralni voski in Druge operacije, podobni izdelki, pri katerih se vsi dobljeni s sintezo uporabljeni ali drugimi materiali uvrščajo postopki, v drugo tar. št., pobarvani ali kot je tar. št. nepobarvani izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 2713 Naftni koks, Operacije bitumen in drugi rafiniranja in/ali ostanki iz nafte en ali več ali olj iz bitumi specifičnih noznih materialov procesov
  92. ali Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 2714 Bitumen in asfalt, Operacije naravni; bitumi rafiniranja in/ali nozni in oljni en ali več skrilavci in specifičnih katranski pesek; procesov
  93. asfaltiti in asfaltne kamnine ali Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 2715 Bitumenske Operacije mešanice na osnovi rafiniranja in/ali naravnega asfalta, en ali več naravnega bitu specifičnih mna, bitumna iz procesov
  94. nafte, mineralnega katrana ali ali mineralne katranske smole Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 1.Za specifične pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodno opombo 7.
  95. 2.Za specifične pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodni opombi 7.1 in 7.
  96. ex
  97. Anorganski kemični Izdelava, pri Izdelava, pgl. izdelki; organ ske kateri se vsi pri kateri in anorganske uporabljeni vred nost spojine ali ple materiali uvrščajo vseh menite kovine, v drugo tar. št., uporabljenih redkih zemeljskih kot je tar. št. materialov kovin, izdelka. Lahko se ne presega radioaktivnih uporab ljajo 40% cene elementov ali materiali, ki so izdelka izotopov, razen uvrščeni v isto franko proizvodov iz tar. tar. št., pod tovarna. št. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex "Mischmetall" Izdelava z 2805 elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex Žveplov trioksid Izdelava iz Izdelava, 2811 žveplovega pri kateri dioksida. vred nost vseh uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex Aluminijev sulfat Izdelava, pri 2833 kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex Natrijev perborat Izdelava iz Izdelava, 2840 dinatrijevega pri kateri tetraborata vred nost pentahidrata. vseh uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex
  98. Organski kemični Izdelava, pri Izdelava, pgl. izdelki, razen: kateri se vsi pri kateri uporabljeni vred nost materiali uvrščajo vseh v drugo tar. št,. uporabljenih kot je tar. št. materialov izdelka. Lahko se ne presega uporab ljajo 40% cene materiali, ki so izdelka uvrščeni v isto franko tar. št., pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex Aciklični Operacije 2901 ogljikovodiki za rafiniranja in/ali uporabo kot en ali več pogonsko gorivo specifičnih ali ogrevanje procesov
  99. ali Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna 1.Za specifične pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodni opombi 7.1 in 7.
  100. ex Ciklani in cikleni Operacije 2902 (razen azulenov), rafiniranja in/ali benzeni, tolueni, en ali več ksileni, za upo specifičnih rabo kot pogonsko procesov1 gorivo ali kurilno olje ali Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna ex Kovinski Izdelava iz Izdelava, 2905 alkoholati iz materialov iz pri kateri alkoholov iz te katerekoli tar. vred nost tar. št. in iz št., vštevši druge vseh etanola ali materiale iz tar. uporabljenih glicerina št.
  101. Kovinski materialov alkoholati iz te ne presega tar. št. se lahko 40% cene uporabljajo pod izdelka pogojem, da franko njihova vrednost tovarna. ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 2915 Nasičene aciklične Izdelava iz Izdelava, monokarbok silne materialov iz pri kateri kisline in njihovi katerekoli tar. vred nost anhidridi, št. Vendar vseh halogenidi, vrednost vseh uporabljenih peroksidi in uporab ljenih materialov perkisline; materialov iz tar. ne presega njihovi halogenski št. 2915 in 2916 40% cene sulfo-, nitro- in ne sme presegati izdelka nitrozo- derivati 20% cene izdelka franko franko tovarna. tovarna. ex -Notranji etri in Izdelava iz Izdelava, 2932 njihovi materialov iz pri kateri halogenski sulfo- katerekoli tar. vred nost , nitro- in št. Vendar vseh nitrozoderivati vrednost vseh uporabljenih uporab ljenih materialov materialov iz tar. ne presega št. 2909 ne sme 40% cene presegati 20% cene izdelka -Ciklični acetali izdelka franko franko in notranji hemi tovarna. tovarna. acetali in njihovi Izdelava iz Izdelava, halogenski, materialov iz pri kateri sulfo-, nitro- katerekoli tar. vred nost ali št. vseh nitrozoderivati uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. 2933 Heterociklične Izdelava iz Izdelava, spojine samo s materialov iz pri kateri heteroatomom ali katerekoli tar. vred nost heteroatomi št. Vrednost vseh vseh dušika; uporabljenih uporabljenih materialov iz tar. materialov št. 2932 in 2933 ne presega ne sme presegati 40% cene 20% cene izdelka izdelka franko tovarna. franko tovarna. 2934 Nukleinske kisline Izdelava iz Izdelava, in njihove soli; materialov iz pri kateri druge katerekoli tar. vred nost heterociklične št. Vrednost vseh vseh spojine uporabljenih uporabljenih materialov iz tar. materialov št. 2932, 2933 in ne presega 2934 ne sme 40% cene presegati 20% cene izdelka izdelka franko franko tovarna tovarna. 1.Za specifične pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodni opombi 7.1 in 7.
  102. ex
  103. Farmacevtski Izdelava, pri pgl. izdelki, razen: kateri se vsi porabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporab ljajo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3002 Človeška kri; živalska kri, priprav ljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi in modificirani imu nološki izdelki, Izdelava iz ne glede na to, materialov iz ali so pridobljeni katerekoli tar. z uporabo bioteh št., vštevši druge noloških procesov; materiale iz tar. cepiva, toksini, št.
  104. kulture Materiali iz tega mikroorganizmov opisa se lahko (razen kvasovk) in uporabljajo pod podobni izdelki: pogojem, da njihova vrednost -Izdelki, ki so ne presega 20% sestavljeni iz cene izdelka dveh sestavin franko tovarna. ali več, ki so pomešani za terapevtske ali profilaktične namene ali nepomešani izdelki za te namene, pripravljeni v odmer jene doze ali v oblike ali pakiranje za prodajo na drobno Drugo: človeška kri Izdelava iz materialov iz katerekoli tar. št., vštevši druge materiale iz tar. št.
  105. Materiali iz tega opisa se lahko uporabljajo pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. živalska kri, Izdelava iz pripravljena materialov iz za terapevtske katerekoli tar. ali št., vštevši druge profilaktične materiale iz tar. namene št.
  106. Materiali iz tega opisa se lahko uporabljajo pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. frakcije krvi, Izdelava iz razen antiseru materialov iz mov, katerekoli tar. hemoglobina in št., vštevši druge serum skih materiale iz tar. globulinov št.
  107. Materiali iz tega opisa se lahko uporabljajo pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. hemoglobin, Izdelava iz krvni globulin materialov iz in serumski katerekoli tar. globulin št., vštevši druge materiale iz tar. št.
  108. Materiali iz tega opisa se lahko uporabljajo pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. drugo Izdelava iz materialov iz katerekoli tar. št., vštevši druge materiale iz tar. št.
  109. Materiali iz tega opisa se lahko uporabljajo pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3003 Zdravila (razen in proizvodov iz tar. 3004 št. 3002, 3005 ali 3006) -Pridobljeni iz Izdelava, pri amikacina iz kateri se vsi tar. št. 2941 uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporab ljajo materiali iz tar. št. 3003 ali 3004 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. -Drugo Izdelava, pri kateri: -se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabljajo materiali iz tar. št. 3003 ali 3004 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna, in -vrednost vseh uporabljenih mate rialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex
  110. Gnojila, razen: Izdelava, pri Izdelava, pgl kateri se vsi pri kateri uporabljeni vred nost materiali uvrščajo vseh v drugo tar. št., uporabljenih kot je tar. št. materialov izdelka. Lahko se ne presega uporab ljajo 40% cene materiali, ki so izdelka uvrščeni v isto franko tar. št. pod, tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex Mineralna ali Izdelava, pri Izdelava, 3105 kemična gnojila, kateri: pri kateri ki vsebujejo dva -se vsi vred nost ali tri gnojilne uporabljeni vseh ele mente dušik, materiali uporabljenih fosfor in kalij; uvrščajo v drugo materialov druga gnojila; tar. št., kot je ne presega izdelki iz tega tar. št. izdelka. 40% cene poglavja v obliki Lahko se izdelka tablet ali uporabljajo franko podobnih oblikah materiali, ki so tovarna. ali pakiranjih do uvrščeni v isto 10 kg bruto teže, tar. št., pod razen: pogojem, da njihova vred nost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna, in -natrijev nitrat -vrednost vseh -kalcijev cianamid uporabljenih -kalijevega materi alov ne sulfata presega 50% cene -magnezijevega izdelka franko sulfata tovarna. ex
  111. Ekstrakti za Izdelava, pri Izdelava, pgl. strojenje ali kateri se vsi pri kateri barvanje; tanini uporabljeni vred nost in njihovi materiali uvrščajo vseh derivati; barve za v drugo tar. št., uporabljenih tekstil, pigmenti kot je tar. št. materialov in druga barvila; izdelka. Lahko se ne presega pripravljena uporab ljajo 40% cene premazna sredstva materiali, ki so izdelka in laki; kiti in uvrščeni v isto franko druge tesnilne tar. št., pod tovarna. mase; tiskarske pogojem, da barve in črnila; njihova vrednost razen: ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex Tanini in njihove Izdelava iz Izdelava, 3201 soli, etri, estri ekstraktov tanina pri kateri in drugi derivati rastlin skega vred nost porekla. vseh uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. 3205 Lak barve; Izdelava iz Izdelava, preparati, materialov iz pri kateri predvideni v
  112. katerekoli tar. vred nost opombi v tem št., razen vseh poglavju, na materialov iz tar. uporabljenih osnovi "lak barv"1 št. 3203, 3204 in materialov
  113. Materiali, ne presega uvrščeni v tar. 40% cene št. 3205, se lahko izdelka upo rabljajo pod franko pogojem da njihova tovarna. vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 1.Opomba 3 k
  114. poglavju določa, da gre za preparate, ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala ali ki se uporabljajo kot sestavine za proizvodno barvil, pod pogojem, da niso uvrščene v drugo tarifno številko
  115. poglavja. ex
  116. Eterična olja in Izdelava, pri Izdelava, pgl. rezinoidi; parfume kateri se vsi pri kateri rijski, kozmetični uporabljeni vred nost ali toaletni materiali uvrščajo vseh izdelki, razen: v drugo tar. št., uporabljenih kot je tar. št. materialov izdelka. Lahko se ne presega uporab ljajo 40% cene materiali, ki so izdelka uvrščeni v isto franko tar. št., pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3301 Eterična olja Izdelava iz Izdelava, (brez terpenov ali materialov iz pri kateri s ter peni), katerekoli tar. vred nost vključno zgoščena št., vštevši vseh (trda) olja materiale iz druge uporabljenih (concretes) in "skupine"1 v tej materialov čista olja; tar. št. ne presega rezinoidi; Materiali, 40% cene izvlečki oleosmol; uvrščeni v isto izdelka koncentrati skupino, se lahko franko eteričnih olj v upo rabljajo pod tovarna. masteh, v pogojem, da neeteričnih oljih, njihova vrednost voskih ali ne presega 20% podobno, dobljeni cene izdelka z ekstrakcijo franko tovarna. eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski izdelki, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj ex
  117. Mila, organska Izdelava, pri Izdelava, pgl. površinsko aktivna kateri se vsi pri kateri sredstva, pralni uporabljeni vred nost preparati, mazalni materiali uvrščajo vseh preparati, umetni v drugo tar. št., uporabljenih voski, kot je tar. št. materialov pripravljeni izdelka. Lahko se ne presega voski, izdelki za uporab ljajo 40% cene loščenje ali materiali, ki so izdelka čiščenje, sveče in uvrščeni v isto franko podobni izdelki, tar. št., pod tovarna. paste za pogojem, da modeliranje in njihova vrednost "zobozdravstveni ne presega 20% voski" ter zobar cene izdelka ski preparati na franko tovarna. osnovi sadre, razen: ex Mazalni preparati, Operacije 3403 ki vsebujejo naf rafiniranja in/ali tno olje ali olja, en ali več dobljena iz bitumi specifičnih noznih mineralov, procesov
  118. pod pogojem, da predstavljajo manj ali kot 70% po teži Druge operacije, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporabijo materiali, ki so uvrščeni v isto tar. št., pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene proizvodov franko tovarna. 1.Izraz "skupina" pomeni katerikoli del besedila te tarifne številke med dvema podpičjema. 2.Za specialne pogoje v zvezi s "specifičnimi procesi" glej Uvodni opombi 7.1 in 7.3 3404 Umetni voski in pripravljeni voski: -Na osnovi Izdelava, pri parafina, voskov kateri se vsi iz naf te, uporabljeni voskov, materiali uvrščajo dobljenih iz v drugo tar. št., bitumi noznih kot je tar. št. mineralov, izdelka. Lahko se stisnjenega uporab ljajo parafina ali materiali, ki so parafina z uvrščeni v isto odstranje nim tar. št., pod oljem pogojem, da njihova vrednost ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. -Drugo Izdelava iz Izdelava, materialov pri kateri katerekoli tar. vred nost št., razen: vseh -hidrogeniziranih uporabljenih olj, ki imajo materialov last nost voska ne presega iz tar. št. 1516 40% cene -maščobnih kislin, izdelka ki niso kemično franko definirane, ali tovarna. maščobnih industrij skih alkoholov, ki imajo lastnost voskov iz tar. št. 3823 -materialov iz tar. št.
  119. Ti materiali se lahko uporabljajo pod pogojem, da njihova vrednost ne pre sega 20% cene izdelka franko tovarna. ex
  120. Beljakovinske Izdelava, pri Izdelava, pgl. snovi; kateri se vsi pri kateri modificirani uporabljeni vred nost škrobi; lepila; materiali uvrščajo vseh encimi; razen: v drugo tar. št., uporabljenih kot je tar. št. materialov izdelka. Lahko se ne presega uporab ljajo 40% cene materiali, ki so izdelka uvrščeni v isto franko tar. št., pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3505 Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dek strina ali drugih modificiranih škrobov: -Škrobni etri in Izdelava iz Izdelava, estri materialov iz pri kateri katerekoli tar. vred nost št., vštevši druge vseh materiale iz tar. uporabljenih št.
  121. materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. -Drugo Izdelava iz Izdelava, materialov iz pri kateri katerekoli tar. vred nost št., razen tistih vseh iz tar. št.
  122. uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex Pripravljeni Izdelava, pri 3507 encimi, ki niso kateri vrednost omenjeni in ne vseh uporabljenih zajeti na drugem materialov ne mestu presega 50% cene izdelka franko tovarna.
  123. Razstreliva; Izdelava, pri Izdelava, pgl. pirotehnični kateri se vsi pri kateri izdelki; uporabljeni vred nost vžigalice; materiali uvrščajo vseh piroforne zlitine; v drugo tar. št., uporabljenih določene vnetljive kot je tar. št. materialov snovi izdelka. Lahko se ne presega uporab ljajo 40% cene materiali, ki so izdelka uvrščeni v isto franko tar. št., pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex
  124. Izdelki za Izdelava, pri Izdelava, pgl. fotografske in kateri se vsi pri kateri kine matografske uporabljeni vred nost namene; razen: materiali uvrščajo vseh v drugo tar. št., uporabljenih kot je tar. št. materialov izdelka. Lahko se ne presega uporab ljajo 40% cene materiali, ki so izdelka uvrščeni v isto franko tar. št., pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3701 Fotografske plošče in plani filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnegakoli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; fotografski plani filmi za hitro razvi janje in kopiranje, občutljivi za svet lobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: -Plani filmi za Izdelava, pri Izdelava, trenutno (hitro) kateri se vsi pri kateri fo tografijo, v uporabljeni vred nost kasetah materiali uvrščajo vseh v drugo tar. št., uporabljenih razen v tar. št. materialov 3701 ali
  125. ne presega Materi ali, 40% cene uvrščeni v tar. izdelka št. 3702 se lahko franko uporabljajo pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 30% cene izdelka franko tovarna. -Drugo Izdelava, pri Izdelava, kateri se vsi pri kateri uporabljeni vred nost materiali uvrščajo vseh v drugo tar. št. uporabljenih razen v tar. št. materialov 3701 ali
  126. ne presega Materi ali, 40% cene uvrščeni v tar. izdelka št. 3701 ali 3702, franko se lahko tovarna. uporabljajo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3702 Fotografski filmi Izdelava, pri Izdelava, v zvitkih, kateri se vsi pri kateri občutljivi za uporabljeni vred nost svetlobo, materiali uvrščajo vseh neosvetljeni, iz v katerokoli tar. uporabljenih kakršnegakoli št., razen v tar. materialov materiala, razen št. 3701 ali
  127. ne presega iz papirja, 40% cene kartona ali izdelka tekstila; filmi v franko zvitkih za hitro tovarna. razvijanje in kopi ranje, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni 3704 Fotografske Izdelava, pri Izdelava, plošče, filmi, kateri se vsi pri kateri papir, kar ton in uporabljeni vred nost tekstil, materiali uvrščajo vseh osvetljeni, toda v katerokoli tar. uporabljenih nerazviti št., razen v tar. materialov št. 3701 do
  128. ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex
  129. Razni izdelki Izdelava, pri Izdelava, pgl. kemične kateri se vsi pri kateri industrije, razen: uporabljeni vred nost materiali uvrščajo vseh v drugo tar. št., uporabljenih kot je tar. št. materialov izdelka. ne presega Materiali, 40% cene uvrščeni v isto izdelka tar. št., se lahko franko uporabljajo pod tovarna. pogojem, da njihova vrednost ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex -Koloidni grafit v Izdelava, pri 3801 suspenziji v kateri vrednost olju in vseh uporabljenih polkoloidni materialov ne grafit; presega 50% cene ogljikove paste izdelka franko za elektrode tovarna. -Grafit v obliki Izdelava, pri Izdelava, paste kot kateri vrednost pri kateri mešanica grafita vseh uporabljenih vred nost z mineralnimi materialov iz tar. vseh olji z več kot št. 3403 ne uporabljenih 30% grafita po presega 20% cene materialov teži izdelka franko ne presega tovarna. 40% cene izdelka franko tovarna. ex Rafinirano tal- Rafiniranje Izdelava, 3803 olje surovega tal-olja. pri kateri vred nost vseh uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex Sulfatna Prečiščevanje z Izdelava, 3805 terpentinska olja, destilacijo ali pri kateri prečiščena rafiniranjem vred nost surovega vseh sulfatnega ter uporabljenih pentinskega olja. materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex Smolni estri Izdelava iz Izdelava, 3806 smolnih kislin. pri kateri vred nost vseh uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. ex Lesni katran Destilacija Izdelava, 3807 (lesna katranska lesnega katrana. pri kateri smola) vred nost vseh uporabljenih materialov ne presega 40% cene izdelka franko tovarna. 3808 Insekticidi, Izdelava, pri rodenticidi, kateri vrednost fungicidi, vseh uporabljenih herbicidi, materialov ne sredstva zoper presega 50% cene klitje, sred stva izdelka franko za urejanje rasti tovarna. rastlin, dezin fektanti in podobni izdelki, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot prepa rati ali kot izdelki (npr. žveplani tra kovi, stenji, sveče in muholovke) 3809 Sredstva za Izdelava, pri dodelavo, nosilci kateri vrednost barv, sredstva za vseh uporabljenih pospeševanje materialov ne barvanja in presega 50% cene fiksiranje barvil izdelka franko ter drugi izdelki tovarna. (npr. sredstva za apreturo in jed kanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem mestu 3810 Preparati za Izdelava, pri dekapiranje kateri vrednost kovinskih površin; vseh uporabljenih talila in drugi materialov ne pomožni preparati presega 50% cena za spajkanje in izdelka franko varjenje; praški tovarna. in paste za spajkanje in varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice 3811 Preparati zoper detonacijo, preparati za preprečevanje oksidacije, za preprečevanje kopičenja smole, za izboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni aditivi, za mineralna olja (vštevši bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja: -Pripravljeni Izdelava, pri aditivi za kateri vrednost mazalna olja, ki vseh uporabljenih vsebujejo naftna materialov, ki so olja ali olja iz uvrščeni v tar. bituminoznih št. 3811 ne materialov presega 50% cene izdelka franko tovarna. -Drugo Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. 3812 Pripravljeni Izdelava, pri pospeševalci kateri vrednost vulkaniza cije; vseh uporabljenih sestavljeni materialov ne plastifikatorji za presega 50% cene gumo in plastične izdelka franko mase, ki niso tovarna. omenjeni in ne zajeti na drugem mestu; preparati za preprečevanje oksidacije in drugi sestavljeni stabi lizatorji za gumo in plastične mase 3813 Preparati in Izdelava, pri polnila za aparate kateri vrednost za gašenje požara; vseh uporabljenih napolnjene granate materialov ne za gašenje požara presega 50% cene izdelka franko tovarna. 3814 Sestavljena Izdelava, pri organska topila in kateri vrednost razredčila, ki vseh uporabljenih niso omenjena in materialov ne ne zajeta na presega 50% cene drugem mestu; izdelka franko priprav ljena tovarna. sredstva za odstranjevanje pre mazov 3818 Kemični elementi, Izdelava, pri dopirani za upo kateri vrednost rabo v vseh uporabljenih elektroniki, v materialov ne obliki kolutov, presega 50% cene ploščic in v izdelka franko podobnih oblikah; tovarna. kemične spojine, dopirane za upo rabo v elektroniki 3819 Tekočine za Izdelava, pri hidravlične zavore kateri vrednost in druge vseh uporabljenih pripravljene materialov ne tekočine za presega 50% cene hidravlični izdelka franko prenos, ki ne tovarna. vsebujejo ali vsebujejo po teži manj kot 70% naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov 3820 Preparati zoper Izdelava, pri zmrzovanje in kateri vrednost pripravljene vseh uporabljenih tekočine za materialov ne odtajanje presega 50% cene izdelka franko tovarna. 3822 Diagnostični ali Izdelava, pri laboratorijski kateri vrednost reagenti na vseh uporabljenih podlogi in materialov ne pripravljeni presega 50% cene diagnostični ali izdelka franko laboratorijski tovarna. reagenti s podlogo ali brez nje, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006 3823 Industrijske monokarboksilne maščobne kisline; kisla olja iz rafiniranja; industrijski maščobni alkoholi -Industrijske Izdelava, pri monokarboksilne kateri se vsi maščobne uporabljeni kisline; kisla materiali uvrščajo olja iz v drugo tar. št., rafiniranja kot je tar. št. izdelka. -Industrijski Izdelava iz maščobni materialov iz alkoholi katerekoli tar. št., vključno druge materiale iz tar. št.
  130. 3824 Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra, kemični izdelki in preparati kemične industrije in sorodnih industrij (vštevši tudi tiste, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso omenjeni in ne zajeti na dru gem mestu, stranski izdelki kemične industrije ali sorodnih industrij, ki niso omenjeni in ne zajeti na dru gem mestu: -Naslednje iz te Izdelava, pri Izdelava, tarifne kateri se vsi pri kateri številke: uporabljeni vred nost materiali uvrščajo vseh Pripravljena v drugo tar. št., uporabljenih vezivna sredstva kot je tar. št. materialov za livarske izdelka. ne presega modele ali Materiali, ki se 40% cene livarska jedra uvrščajo v isto izdelka na osnovi tar. št. kot je franko naravnih smolnih proizvod, se lahko tovarna. produktov uporabljajo pod pogojem, da Naftenske njihova vrednost kisline, njihove ne presega 20% v vodi netopne cene izdelka soli in njihovi franko tovarna. estri Sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905 Petrolejevi sulfonati, razen petrolejevih sulfonatov alkalnih kovin, amoniaka ali etanolami nov, tiofeniranih sulfonskih oljnih kislin, pridobljenih iz bitumi noznih snovi, in njihovih soli Ionski izmenjevalci Sušilci za vakuumske cevi Alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina Amoniakova voda in surovi amo niak (izkoriščeni oksid) dobljen s prečiščevanjem svetlega plina Sulfonaftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri Fuzelno in dipelovo olje Mešanice soli, ki vsebujejo različne anione Paste za kopiranje na osnovi želatine, z ali brez podlage iz papirja ali tekstila -Drugi Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. 3901 Plastične mase v do primarnih oblikah; 3915 odpadki, ostružki in ostanki iz plas tike; razen za tar. št. ex 3907 in 3912, za kateri so pravila podana v nadaljevanju: -Izdelki adicijske Izdelava, pri Izdelava, homopolomeri kateri: pri kateri zacije, pri -vrednost vseh vred nost kateri enojni uporabljenih vseh monomer prispeva materi alov ne uporabljenih več kot 99% po presega 50% cene materialov teži celot ne izdelka franko ne presega vsebine tovarna, in 25% cene polimerov -vrednost izdelka kateregakoli franko uporabljene ga tovarna. materiala iz
  131. poglavja ne pre sega 20% cene izdelka franko tovarna.1 -Drugo Izdelava, pri Izdelava, kateri vrednost pri kateri vseh uporabljenih vred nost materialov iz
  132. vseh poglavja ne uporabljenih presega 20% cene materialov izdelka franko ne presega tovarna
  133. 25% cene izdelka franko tovarna. 1.Za proizvode, ki so sestavljeni iz materialov, ki so po eni strani uvrščeni v tar. št. 3901 do 3906 in po drugi strani v tar. št. 3907 do 3911, se to določilo uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v proizvodu prevladujejo po teži. ex - Kopolimeri, Izdelava, pri 3907 narejeni iz kateri se vsi polikarbonata uporabljeni in akrilonitril- materiali uvrščajo butadien-stiren v drugo tar. št. kopolimera izdelka. Lahko se (ABS) uporabljajo materi ali, ki se uvrščajo v isto tar. št., pod pogojem, da -Poliester njihova vrednost ne pre sega 50% cene izdelka franko tovarna
  134. Izdelava, pri kateri vrednost katere gakoli uporabljenega materiala iz
  135. poglavja ne presega 20% cene izdelka franko tovarna, in /ali izdelava iz tetrabrom- (bisfenol A) polikarbonata. 3912 Celuloza in njeni Izdelava, pri kemični derivati, kateri vrednost ki niso navedeni katere gakoli in ne zajeti na uporabljenega dru gem mestu, v materiala iz iste primarnih oblikah tar. št., kot je proizvod, ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. 3916 Polizdelki in do izdelki iz 3921 plastike; razen iz tar. št. ex 3916, ex 3917, ex 3920 in ex 3921, za katere so pravila podana v nadaljevanju -Ploščati izdelki, Izdelava, pri Izdelava, bolj kot le kateri vrednost pri kateri površinsko katere gakoli vred nost obdelani ali uporabljenega vseh rezani v druge materiala iz
  136. uporabljenih oblike razen poglavja ne materialov pravokotnih presega 50% cene ne presega (vštevši izdelka franko 25% cene kvadratne); tovarna. izdelka drugi izdelki, franko bolj obdelani tovarna. kot le površinsko ob delani -Drugi: --izdelki Izdelava, pri Izdelava, adicijske kateri: pri kateri homopoli -vrednost vseh vred nost merizacije, pri uporabljenih kateregakoli kateri enojni materi alov ne uporab monomer presega 50% cene ljenih prispeva več izdelka franko materialov kot 99% po masi tovarna, in ne presega celotne vsebine -vrednost 25% cene polimerov kateregakoli izdelka uporabljene ga franko materiala iz
  137. tovarna. poglavja ne pre sega 20% cene izdelka franko tovarna.1 1.Za proizvode, ki so sestavljeni iz materialov, ki so po eni strani uvrščeni v tar. št. 3901 do 3906 in po drugi strani v tar. št. 3907 do 3911, se to določilo uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v proizvodu prevladujejo po teži. --drugi Izdelava, pri Izdelava, kateri vrednost pri kateri katere gakoli vred nost uporabljenega vseh materiala iz
  138. uporabljenih poglavja ne materialov presega 20% cene ne presega izdelka franko 25% cene tovarna.1 izdelka franko tovarna. ex Profilni izdelki Izdelava, pri Izdelava, 3916 in cevi kateri: pri kateri in ex -vrednost vred nost 3917 kateregakoli vseh uporabljene ga uporabljenih materiala ne materialov presega 50% cene ne presega izdelka franko 25% cene tovarna, in izdelka -vrednost franko materialov, tovarna. uvrščenih v isto tar. št., ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex -Folije ali filmi Izdelava iz delne Izdelava, 3920 iz ionomerov termoplastične pri kateri soli, ki je vred nost kopolimer etilena vseh in metakrilne uporabljenih kisline in je materialov delno ne presega -Folije iz nevtralizirana z 25% cene regenerirane ioni kovine, izdelka celuloze, predvsem cinka in franko poliamidov ali natrija. tovarna. polietilena Izdelava, pri kateri vrednost katere gakoli uporabljenega materiala iz iste tar. št. kot je proizvod, ne presega 20% cene izdelka franko tovarna. ex Folije iz Izdelava iz visoko Izdelava, 3921 plastičnih mas, prosojnih poliestr pri kateri metali zirane skih folij vred nost debeline manj kot vseh 23mikronov,2 uporabljenih materialov ne presega 25% cene izdelka franko tovarna. 3922 Izdelki iz Izdelava, pri do plastičnih mas kateri vrednost 3926 vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex
  139. Kavčuk in izdelki Izdelava, pri pgl. iz kavčuka in kateri se vsi gume; razen: uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Laminirane plošče Laminacija folij 4001 ali krpe kavčuka iz naravnega za čevlje kavčuka. 4005 Mešanice kavčuka, Izdelava, pri nevulkaniz irane, kateri vrednost v primarnih vseh uporabljenih oblikah ali materialov, razen ploščah, listih naravnega kavčuka, ali trakovih ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. 1.Za proizvode, ki so sestavljeni iz materialov, ki so po eni strani uvrščeni v tar. št. 3901 do 3906 in po drugi strani v tar. št. 3907 do 3911, se to določilo uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v proizvodu prevladujejo po teži. 2.Naslednje folije se štejejo kot visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM- D 1003-16, t. i. Hazefaktor) je manjša od 2 odstotka. 4012 Protektirane ali rabljene zunanje gume (plašči); polne gume ali gume z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji (plasti) in ščitniki iz gume: -Protektirane Protektiranje gume, polne gume rabljenih zunanjih ali gume z gum. zračnimi komorami -Drugo Izdelava iz materialov iz katerekoli tar. št., razen iz tar. št. 4011 ali
  140. ex Izdelki iz trde Izdelava iz trde 4017 gume gume. ex
  141. Surove kože z Izdelava, pri pgl. dlako ali brez kateri se vsi dlake (razen uporabljeni krzna) in usnje; materiali uvrščajo razen: v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Surove kože ovac Odstranjevanje 4102 ali jagnjet, brez volne s kože ovac volne ali jagnjet, z volno. 4104 Usnje, brez dlake Ponovno strojenje do ali volne, razen predhodno 4107 usnja iz tar. št. strojenih kož. 4108 ali 4109 ali Izdelava, pri kateri se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. 4109 Lakasto usnje in Izdelava iz usnja lakasto plastovito iz tar. št. 4104 (prevlečeno s do 4107 pod folijo) usnje, pogojem, da metali zirano njihova vred nost usnje ne presega 50% cene izdelka franko tovarna.
  142. Usnjeni izdelki, Izdelava, pri pgl. sedlarski in jerme kateri se vsi narski izdelki; uporabljeni predmeti za poto materiali uvrščajo vanje, ročne torbe v drugo tar. št., in podobni izdelki kot je tar. št. iz živalskih črev izdelka. (razen sviloprejk ine niti) ex
  143. Naravno in umetno Izdelava, pri pgl. krzno; krzneni kateri se vsi izdelki, razen: uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Strojena ali 4302 obdelana krzna, sestav ljena: -Plošče, križi, Beljenje ali kvadrati in barvanje, vključno podobne oblike z rezanjem in sestavljanjem nesestav ljenega strojenega ali obdelanega krzna. -Drugo Izdelava iz nesestavljenih, strojenih ali obdelanih krzen. 4303 Oblačila, Izdelava iz oblačilni dodatki nesestavljenih in drugi krzneni strojenih ali izdelki obdelanih krzen iz tar. št.
  144. ex
  145. Les in lesni Izdelava, pri pgl. izdelki; oglje; kateri se vsi razen: uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Les, grobo obdelan Izdelava iz grobo 4403 (štirikotno tesan) obdelanega lesa, z lubjem ali brez lubja ali samo tesanega. ex Les, vzdolžno Skobljanje, 4407 žagan ali iverjen, brušenje ali rezan ali luščen, lepljenje s topim skobljan, brušen ali zobatim ali topo ali dolžinskim spaja zobato dolžinsko njem. spojen, debeline nad 6 mm ex Furnirski listi in Spajanje, 4408 listi za vezane skobljanje, plošče debeline do brušenje ali lep 6 mm, sestavljen ljenje s topim ali in drug les, žagan zobatim dolžinskim po dolžini, rezan spajanjem. ali lupljen, skobljan, brušen ali lep ljen s topim ali zobatim dolžinskim spajanjem, debeline do 6 mm ex Les, kontinuirano 4409 profiliran po dolžini kateregakoli roba ali strani, vključno skobljan, brušen ali topo ali zobato dolžinsko spojen ali ne: -Brušeni ali topo Brušenje ali topo ali zobato ali zobato dolžin sko dolžinsko spojeni spajanje. -Okrasne palice, Predelava v obliki venci in okrasne palic ali okrasnih letve letev. ex Okrasne palice, Predelava v obliki 4410 venci in okrasne palic in okrasnih do ex letve za pohištvo, letev. 4413 za notranjo deko racijo ex Zaboji za Izdelava iz desk, 4415 pakiranje, škatle, ki niso razrezane gajbe, bobni in na določeno podobna embalaža velikost. za pakiranje, iz lesa ex Sodi, kadi, vedra Izdelava iz klanih 4416 in drugi sodarski dog, nadalje neob izdelki in njihovi delanih, razen deli, iz lesa, razžaganih na dveh vključno tudi doge glavnih površinah. ex -Stavbno pohištvo Izdelava, pri 4418 in leseni kateri se vsi izdelki za uporabljeni gradbeništvo materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. Lahko se uporab ljajo celičaste plošče, skodle in opaži. -Okrasne palice in Predelava v obliki okrasne letve palic ali okrasnih letev. ex Les za vžigalice; Izdelava iz lesa 4421 lesni čepki za iz katerekoli tar. obutev št., razen lesene žice iz tar. št.
  146. ex
  147. Pluta in plutasti Izdelava, pri pgl. izdelki, razen: kateri se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. 4503 Izdelki iz naravne Izdelava iz plute plute iz tar. št.
  149. Izdelki iz slame, Izdelava, pri pgl. esparta in drugih kateri se vsi materialov za uporabljeni pletarstvo; materiali uvrščajo košarski in v drugo tar. št., pletarski izdelki kot je tar. št. izdelka.
  150. Lesovina ali Izdelava, pri pgl. celuloza iz drugih kateri se vsi vlak nastih uporabljeni celuloznih materiali uvrščajo materialov; recik v drugo tar. št., liran papir ali kot je tar. št. karton (ostanki in izdelka. odpadki) ex
  151. Papir in karton; Izdelava, pri pgl. izdelki iz papirne kateri se vsi kaše, papirja ali uporabljeni kartona; razen: materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Papir in karton, Izdelava iz 4811 samo s črtami ali materialov za kvadrati izdelavo papirja iz
  152. poglavja. 4816 Karbon papir, Izdelava iz samokopirni papir materialov za in drug papir za izdelavo papirja kopiranje in iz
  153. poglavja. prenašanje (razen tistih iz tar. št. 4809); matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel 4817 Pisemski ovitki, Izdelava, pri pisemske kartice, kateri: dopisnice in karte -se vsi za dopisovanje iz uporabljeni papirja ali materiali kartona; kompleti uvrščajo v drugo za dopisovanje v tar. št., kot je škatlah, vrečkah, tar. št. izdelka, notesih in in podobnih - vrednost vseh pakiranjih iz uporabljenih papirja in kartona materi alov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex Toaletni papir Izdelava iz 4818 materialov za izdelavo papirja iz
  154. poglavja. ex Škatle, zaboji, Izdelava, pri 4819 vreče in drugi kateri: kontej nerji za -se vsi pakiranje iz uporabljeni papirja, kartona, materiali celulozne vate ali uvrščajo v drugo listov ali trakov tar. št., kot je iz celuloznih tar. št. izdelka, vlaken in -vrednost vseh uporabljenih materi alov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex Bloki papirja za Izdelava, pri 4820 pisma kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. ex Drug papir, Izdelava iz 4823 karton, celulozna materialov za vata ter listi in izdelavo papirja trakovi iz iz
  155. poglavja. celuloznih vlaken, razrezani v določene veliko sti ali oblike ex
  156. Tiskane knjige, Izdelava, pri pgl. časopisi, slike in kateri se vsi drugi izdelki uporabljeni grafične materiali uvrščajo industrije, v drugo tar. št., rokopisi, tipkana kot je tar. št. besedila in izdelka. načrti, razen: 4909 Poštne Izdelava iz razglednice, materialov, ki čestitke in karte niso uvrščeni v z osebnimi tar. št. 4909 ali sporočili,
  157. tiskane, ilu strirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih 4910 Koledarji vseh vrst, tiskani, vštevši koledarske bloke: -Koledarji vrste Izdelava, pri "večni" ali z za kateri: menljivimi bloki -se vsi na podlagah, ki uporabljeni niso iz papirja materiali ali kartona uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka, in -vrednost vseh uporabljenih materi alov ne presega 50% cene izdelka franko tovarna. -Drugo Izdelava iz materialov ki niso uvrščeni v tar. št. 4909 ali
  158. ex
  159. Svila, razen: Izdelava, pri pgl. kateri se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št., kot je tar. št. izdelka. ex Svileni odpadki Mikanje ali 5003 (vštevši zapredke, česanje svilenih neprimerne za odpad kov. odvijanje, odpadke preje in raztrgane tekstilne materi ale), mikani ali česani 5004 Svilena preja in Izdelava iz:1 do ex preja iz odpadkov -surove svile ali 5006 svile iz odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pre delanih za predenje, -drugih naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače predelanih za predenje, -kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali -materialov za izdelavo papirja. 5007 Tkanine iz svile ali svilenih odpad kov: -Z vtkanimi Izdelava iz enojne gumijastimi preje
  160. nitmi -Drugi Izdelava iz:1 -preje iz kokosovih vlaken, -naravnih vlaken, -umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za prede nje, -kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali -papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima operacijama (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabi liziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5% cene izdelka franko tovarna. 1.Posebni pogoji, ki veljajo za proizvode iz mešanice tekstilnih materialov, so navedeni v Uvodni opombi
  161. ex
  162. Volna, fina ali Izdelava, pri pgl. groba živalska kateri se vsi dlaka; preja

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.