(2)nad 1 barom: – do vključno 2 točki za bistrost vina; – do vključno 2 točki za barvo vina; – do vključno 1 točko za iskrenje vina; – do vključno 1 točko za penjenje vina; – do vključno 4 točke za vonj vina; – do vključno 5 točk za okus vina; – do vključno 5 točk za harmoničnost vina. Ocenjuje se na eno decimalno mesto natančno, pri čemer se drugo decimalno mesto zaokroži. 13. člen Organoleptično oceno opravi tripartitna, najmanj petčlanska komisija pokuševalcev z ocenjevanjem vzorca na pokušnji. Tripartitna komisija je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev grozdja in vina, potrošnikov in strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena organoleptično oceno za mošt izvede najmanj tričlanska komisija. Starost pokuševalca mora biti najmanj 18 let. Pokuševalec, ki ima več kot 70 let, mora vsako leto pozitivno opraviti ponoven preizkus organoleptičnih sposobnosti. V komisiji pokuševalcev ne sme sodelovati pokuševalec, ki ima zaradi bolezni ali jemanja zdravil trenutno zmanjšano občutljivost čutil. Če je pri kateri od ocen zaradi razlogov, navedenih v tem pravilniku, izločena ocena katerega od pokuševalcev, mora biti število pokuševalcev v komisiji ustrezno večje. 14. člen Ocenjevanje organizacijsko in strokovno vodi predsednik komisije, ki ga imenuje pooblaščena organizacija izmed imenovanih pokuševalcev. Naloge predsednika komisije so zlasti: – preveritev ustreznosti vrstnega reda ocenjevanja vzorcev, ki je narejen na podlagi podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina ter podatkov analize; – preveritev ustreznosti pogojev za organoleptično ocenjevanje; – zagotovitev anonimnosti vzorcev; – izločitev pokuševalca oziroma pokuševalčeve ocene, če pokuševalec ocenjuje lastno vino, vino ožjega družinskega člana ali organizacije, v kateri je zaposlen; – zagotovitev nemotenega in pravilnega poteka ocenjevanja vzorcev, predvsem sledljivost vzorcev; – odreditev ponovne ocenitve vzorca, če se ocene posameznih pokuševalcev, po izločitvi najvišje in najnižje ocene, razlikujejo pri posameznem vzorcu za več kot eno točko; – da poskrbi za usposabljanje pokuševalcev za ocenjevanje po tem pravilniku tako, da v obdobju 2 mesecev od uveljavitve tega pravilnika zagotovi dodatno, vzporedno ocenjevanje in primerjavo rezultatov po pravilniku o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št. 41/89). Predsednik komisije pri ocenjevanju ne sodeluje. 15. člen Vrstni red ocenjevanja vzorcev mora teči po naslednjem hierarhičnem vrstnem redu: – vina v ožjem pomenu besede pred posebnimi vini; – mirno vino pred gaziranim, biser oziroma penečim; – belo vino pred rose in pred rdečim; – zvrst pred sortnim vinom; – nearomatično vino pred aromatičnim; – bolj suha vina pred slajšimi; – vina z višjo kislino pred vini z nižjo kislino; – vina z manj alkohola pred vini z več alkohola; – mlajši letnik pred starejšimi; – vina pričakovane nižje kakovostne stopnje (upoštevajoč podatke o dejanskem geografskem izvoru in druge podatke iz registra pridelovalcev grozdja in vina) pred vini pričakovane višje kakovostne stopnje. Predsednik komisije lahko v posameznih primerih odredi tudi drugačen vrstni red ocenjevanja. 16. člen Pooblaščena organizacija mora zagotoviti, da je prostor, v katerem poteka ocenjevanje, dobro osvetljen, brez hrupa, prezračen, brez vonjav in s temperaturo med 18 in 24 °C. Pokuševalci morajo imeti možnost izplakovanja kozarcev in izpljunjevanja požirkov ter možnost nevtralizacije okusa. Kozarci morajo biti vinski, degustacijski, primerni za posamezno kategorijo vina oziroma žganja. Vzorci morajo biti ocenjeni pri temperaturi vzorcev kot sledi: – peneča, biser, gazirana vina pri 6 do 8 °C; – posebna vina pri 8 do 10 °C; – bela in rose vina pri 10 do 12 °C; – vrhunska vina posebne kakovosti pri 10 do 14 °C; – rdeča vina, starejša od dveh let, pri 16 do 20 °C; – druga rdeča vina pri 12 do 16 °C; – žganje pri 18 do 20 °C; – drugi proizvodi iz grozdja in vina v skladu s priporočili za njihovo uživanje. 17. člen Pred ocenjevanjem komisija oceni umeritveni vzorec tiste kategorije, ki je prva na vrsti za ocenjevanje. Umeritveni vzorec določi predsednik komisije tako, da izbere vzorec, ocenjen na prejšnjem ocenjevanju. V primeru šeste alinee drugega odstavka 14. člena tega pravilnika mora biti umeritveni vzorec iste kategorije kot vzorec, katerega ocenjevanje se ponavlja. V enem dnevu smejo pokuševalci organoleptično oceniti največ 40 vzorcev. 18. člen Pred organoleptičnim ocenjevanjem vsakega vzorca vina je pokuševalec seznanjen z letnikom in sorto vzorca oziroma informacijo o tem, ali gre za vino priznanega tradicionalnega poimenovanja, mlado vino ali barrique ter ali izpolnjuje pogoje za vino posebne kakovosti z navedbo vrste posebne kakovosti. Pokuševalec oceni vzorec vina in žganja tako, da skladno s 12. členom tega pravilnika navede ločeno oceno za bistrost, barvo, vonj, okus, harmoničnost ter penjenje in iskrenje za biser, peneča in gazirana vina. Pokuševalec opiše vino, pri čemer mora opis vsebovati najmanj naslednje podatke: – ali ima vino značaj navedene sorte; – ali ima vino značaj vina posebne kakovosti (navede vrsto vina posebne kakovosti); – ali ima vino značaj PTP; – ali ima vino značaj barrique; – ali ima vino značaj mladega vina. Pokuševalec oceni pridelke in proizvode na predpisanem obrazcu za ocenjevanje pridelkov in proizvodov, ki je priloga 3 tega pravilnika. 19. člen Število točk organoleptične ocene se izračuna tako, da se za vsak vzorec najprej izloči najnižja in najvišja ocena in se iz ostalih ocen določi aritmetična sredina, ki v skladu z 20. členom tega pravilnika vpliva na končno določitev ocene vina, žganja. Najmanj 50% pokuševalcev mora potrditi, da je vino sortno značilno. Enak delež pokuševalcev mora potrditi, da ima vino značilnosti vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, da ima značaj barrique ali značaj določene posebne kakovosti ali mladega vina. Če se več kot 50% pokuševalcev odloči, da pridelek ali proizvod ni primeren za promet, pridelek, proizvod ni primeren za promet, tudi v primeru, ko bi teoretični izračun aritmetične sredine še dovoljeval promet s pridelkom, proizvodom. 20. člen Če vino ali žganje na organoleptični oceni dobi manj kot 12,1 točke, vino ali žganje ni primerno za promet. Glede na zbrano število točk pri organoleptični oceni lahko vino pridobi naslednje oznake: – vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom; – vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko oznako oziroma deželno vino – PGO; – vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno vino; – vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v prometu lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina ekvivalentno oznako najvišje kakovosti. VII. ODLOČBA O OCENITVI 21. člen Ob upoštevanju podatkov o geografskem poreklu, podatkov o pogojih pridelave in nege vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina, rezultatov analize in organoleptične ocene, morajo biti v odločbi vsebovani najmanj naslednji podatki:
- a)za vino 1. geografsko poreklo in kakovost: – oznaka, da je vino namizno z nekontroliranim geografskim poreklom ali – oznaka, da je vino namizno z oznako vinorodne dežele (deželno vino PGO) ali – oznaka, da je vino kakovostno z oznako vinorodnega okoliša, lahko tudi z navedbo ožjega pridelovalnega območja, ali – oznaka, da je vino vrhunsko z oznako vinorodnega okoliša, lahko tudi z navedbo ožjega pridelovalnega območja; 2. število točk, ki jih je pri organoleptični oceni dobilo vino; 3. podatki analize; 4. letnik vina; 5. ali ima vino značilnosti vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, določene sorte grozdja, značilnosti barrique, mladega vina ali značilnosti posebne kakovosti in katere;
- b)za mošt, žganje, zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt in druge proizvode iz grozdja in vina: – oznaka geografskega porekla, – organoleptična primernost za promet, razen za zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt, – podatki analize. Če se z oceno ugotovi, da pridelek ali proizvod ni primeren za promet, se v odločbi opišejo razlogi. 22. člen Odločbo o ocenitvi se izda: – za mošt v roku dveh delovnih dni od prejema naročila; – za vzorec, ki ga je povzorčila inšpekcija, v roku štirih delovnih dni od prejema zahtevka; – za neustekleničeno deželno vino v roku 7 delovnih dni od prejema naročila; – za druge pridelke in proizvode, ki se ocenjujejo, v roku 8 delovnih dni od prejema naročila. 23. člen V odločbi o ocenitvi vzorca za mošt in neustekleničeno deželno vino mora biti naveden tudi rok veljavnosti odločbe in sicer: – za mošt: 30 dni po izdaji odločbe; – za neustekleničena deželna vina: največ 6 mesecev; – za mlado vino: do datuma, ko je lahko mlado vino v prometu. 24. člen Če se naročnik ne strinja z odločbo o ocenitvi, lahko v 8 dneh vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zahtevek za ponovno oceno. Ministrstvo izmed pooblaščenih organizacij določi organizacijo, ki bo izvedla ponovno ocenjevanje. Ponovnega ocenjevanja ne opravi organizacija, ki je opravljala prvotno ocenjevanje. Pritožbeni vzorec se ocenjuje iz vzorca, ki ga zapečatenega hrani pooblaščena organizacija. Analiza se v primeru pritožbe izvede po predpisani – klasični metodi in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje meritev. Komisija pokuševalcev je sestavljena iz devetih pokuševalcev; zagotovljena mora biti tripartitna zastopanost. Prvotni pokuševalci so pri ponovni oceni izločeni. Rezultat ponovne ocene je dokončen. 25. člen Pridelki in proizvodi morajo biti ocenjeni pred oddajo v promet končnemu potrošniku in ob uvozu. Ocenjeni pridelki oziroma proizvodi se po opravljeni oceni ne smejo spreminjati. Če se pridelki oziroma proizvodi po oceni spremenijo tako, da sprememba lahko vpliva na spremembo ocene, jih je treba pred ponudbo končnemu potrošniku ponovno oceniti. V vsakem primeru je treba pridelke in proizvode ponovno oceniti, če so se po njihovi oceni izvajali enološki oziroma drugi postopki, ki bi lahko bistveno vplivali na oceno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za spremembe mošta, vezane na normalni potek vrenja mošta, in za več kot 10 let staro arhivsko vino, za katerega je že bila izdana odločba o ocenitvi, katerega skupna količina ne presega 1000 litrov v seriji. Tako mošt kot arhivsko vino iz tega odstavka gresta lahko v promet brez ponovne ocenitve. V primeru ponovne ocene je veljavna časovno zadnja izvedena ocena za določen pridelek oziroma proizvod. Če se mošt, vino, žganje in drugi proizvodi iz grozdja in vina mešajo z drugimi proizvodi, ki ne izvirajo iz grozdja, mošta ali vina, morajo biti mošt, vino, žganje oziroma drugi proizvodi iz grozdja in vina ocenjeni pred mešanjem. Pri uvozu vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina poteka postopek ocene na enak način, kot je to določeno za primerljivo kakovostno stopnjo vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina s slovenskim geografskim poreklom. 26. člen Kopije izdanih odločb se hranijo v arhivu pooblaščene organizacije 10 let po izdaji. Kopije druge dokumentacije (ocenjevalni listi...) se hranijo tri leta. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Do uveljavitve predpisa o analiznih metodah se uporabljajo metode, kot jih določa mednarodna konvencija za poenotenje metode za analizo in ocenjevanje vina (Uradni list FLRJ – mednarodne pogodbe, št. 5/58, Uradni list RS, št. 68/97). Do imenovanja pooblaščenih organizacij iz 2. člena tega pravilnika so pooblaščene organizacije naslednje: – Kmetijski inštitut Slovenije, – Kmetijski zavod Maribor in – Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica. Do 1. 1. 2003 je število steklenic, določeno v prvem odstavku 8. člena tega pravilnika, ki jih je treba dostaviti v analizo manjše, in sicer 5 steklenic ali enakovredno število steklenic, katerih skupen volumen znaša najmanj 3,5 litra. Do uveljavitve predpisa o ugotavljanju sposobnosti pokuševalcev pokuševalce imenuje pooblaščena organizacija. 28. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št. 41/89), mednarodna lestvica za ocenjevanje vina (Uradni list SRS, št. 46/70), odločba o imenovanju strokovnih delovnih organizacij, ki določajo vinarske strokovne komisije za ocenjevanje vina po mednarodni lestvici (Uradni list SRS, št. 46/70) in 32., 37. in 38. člen pravilnika o kakovosti vina (Uradni list SFRJ, št. 17/81 in 14/89). 29. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-03-60/00 Ljubljana, dne 7. aprila 2000. Ciril Smrkolj l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Priloga 1: Obrazec: Naročilnica za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina NAROČILNICA ZA OCENO MOŠTA, VINA IN DRUGIH PROIZVODOV IZ GROZDJA IN VINA 1. ime in priimek, naslov oziroma firma naročnika: 2. vrsta pridelka oziroma proizvoda: 3. grozdje za pridelek oziroma proizvod je pridelano na vinorodnem območju RS: DA/NE (če ni, je treba priložiti dokumentacijo o geografskem izvoru, potrjeno s strani pooblaščene organizacije države pridelovalke oziroma proizvajalke) 4. identifikacijska številka pridelka iz registra pridelovalcev grozdja in vina: (če bo pridelek, proizvod v prometu označen z eno od oznak geografskega porekla vinorodnega območja Republike Slovenije) 5. vzrok morebitnega potrebnega povzorčenja vina s strani pooblaščene organizacije: - naročnik ocene želi za vino pridobiti naziv kakovostno vino; - naročnik ocene želi za vino pridobiti naziv kakovostno vino ZGP; - naročnik ocene želi za vino pridobiti naziv priznano tradicionalno poimenovanje PTP; - naročnik ocene želi pridobiti možnost označitve morebitnega odlikovanja. 6. količina mošta, vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina, ki predstavlja vzorec: 7. številka posode iz katere je mošt, vino oziroma drug proizvod iz grozdja in vina, ki se ocenjuje: (podatek iz kletarske evidence) 8. podatek o številki serije (za vino, ki je oziroma bo v prodaji kot ustekleničeno): 9. podatek o morebitni obogatitvi mošta in številka odločbe o odobritvi obogatitve: 10. podatek o morebitnem slajenju vina: 11. podatek o morebitnem popravku kisline: 12. datum vzorčenja: 13. podatki o vinu, katere želi naročnik označiti na embalaži: sorta, navedba posebne kakovosti, značaj PTP, značaj barrique, mlado vino, arhivsko vino: 14. podpis vzorčevalca ali podpis prevzemnika vzorca: (v primeru vzorčenja vina oziroma drugega proizvoda s strani predstavnika pooblaščene organizacije se pod naročilo po opravljenem vzorčenju podpiše predstavnik pooblaščene organizacije, ki je izvedel vzorčenje) 15. podpis naročnika ocene: 16. datum: Priloga, obvezna za vrhunsko vino: zapisnik pooblaščene organizacije o kontroli dozorevanja grozdja v vinogradu oziroma o prevzemu grozdja v kleti namenjenega pridelavi vrhunskega vina (za letnik grozdja 1999 in kasnejše letnike) Priloga 2: Analize, ki se pri pridelkih in proizvodih izvajajo 1. Mošt - sladkor v g/l, - skupna kislina, računana kot vinska kislina, v g/l. 2. Namizno vino - alkohol v vol.%, - skupni ekstrakt v g/l, - ekstrakt brez sladkorja v g/l, - reducirajoči sladkor v g/l, - skupna kislina, računana kot vinska kislina, v g/l, - hlapna kislina, računana kot ocetna kislina, v g/l, - prosta žveplasta kislina v mg/l, - relativna gostota pri 20 stopinj C. 3. Kakovostno vino in posebna vina - alkohol v vol.%, - skupni ekstrakt v g/l, - ekstrakt brez sladkorja v g/l (računsko), - reducirajoči sladkor v g/l, - saharoza, - nehlapna kislina, izračunana kot vinska kislina v g/l, - skupna kislina, računana kot vinska kislina, v g/l, - hlapna kislina, računana kot ocetna kislina, v g/l, - prosta žveplasta kislina v mg/l, - skupna žveplasta kislina v mg/l za polsladka in sladka vina, - pepel, - pH, - relativna gostota pri 20 stopinj C, - obnašanje na zraku, - izgled vina in usedline, po letu 2002 pa še: - obnašanje na mrazu, - obnašanje v inkubatorju - mikrobiološki preizkus. 4. Peneče, biser in gazirano vino, poleg analiz iz točke 3 te priloge še: - citronska kislina, - fosfati v mg/l, - tlak CO