Uredba o začasni uporabi sprememb in dopolnitev protokola 3 k sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo, stran 6102.

Na podlagi četrtega odstavka 60. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o začasni uporabi sprememb in dopolnitev protokola 3 k sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo 1. člen Protokol 3 o definiciji pojma »izdelki s poreklom« in načinih upravnega sodelovanja, ki je sestavni del uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo (Uradni list RS, št. 45/00), se spremeni in dopolni v naslednjem: 1)

1. i)točka 1. člena se spremeni tako, da se glasi: “
2. i)dodana vrednost pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v eni od pogodbenic.” 2) 3. in 4. člen se spremenita tako, da se glasita: “3. člen Kumulacija v Turčiji 1. Ne glede na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Turčije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Turčije, Slovenije, Češke republike, Estonije, Romunije, Litve, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Slovaške republike, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Turčijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Turčiji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Turčiji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Turčije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Turčiji. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Turčiji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu. 4. člen Kumulacija v Sloveniji 1. Ne glede na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Turčije, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Litve, Estonije, Latvije, Romunije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.” 3) 12. člen se spremeni tako, da se glasi: “12. člen Načelo teritorialnosti “1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v eni od pogodbenic izpolnjeni neprekinjeno. 2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena, se blago s poreklom, izvoženo iz ene od pogodbenic v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže: (
3. a)da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in (
4. b)da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju. 3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven ene od pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da: (
5. a)so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od pogodbenic ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu ; in (
6. b)se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
7. i)je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
8. ii)skupna dodana vrednost, pridobljena izven ene od pogodbenic ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom. 4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven ene od pogodbenic. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju ene od zadevnih pogodbenic, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven ene od pogodbenic z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka. 5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale izven pogodbenic, vključno vrednosti tam vključenih materialov. 6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena. 7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema. 8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven ene od pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.” 4) V 13., 14., 15., 17., 21., 27., 30. in 32. členu se besedilo “omenjeno v 4. členu” nadomesti z “omenjeno v 3. in 4. členu”. 5) V 21. in 26. členu se beseda »ekujev« nadomesti z »evrov«. 6) V zadnjem pododstavku šestega odstavka 15. člena se datum “31. december 1998” nadomesti z “31. december 2000”. 7) V 26. členu se sklicevanje na “CN23” nadomesti z “CN22/CN23”. 8) 30. člen se spremeni tako, da se glasi: “30. člen Zneski, izraženi v evrih Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od držav, omenjenih v 3. in 4. členu, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala. 3. Zneski, ki se uporabljajo v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, v valuti te države po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1999. 4. Skupni odbor na zahtevo pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenice. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v domači valuti, in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.” 9) V Prilogi I, opomba 5.2, se med “umetni filamenti” in “sintetična rezana vlakna iz polipropilena” doda “prevodni filamenti”. 10) V Prilogi I, opomba 5.2, se peti primer (“Taftana preproga,...........pogoj glede teže.”) črta. 11) V Prilogi II se vnos za tarifno številko 1904 HS se nadomesti z: " ----------------------------------------------------------------- 1904 Pripravljena Izdelava: živila, dobljena z -iz materialov, ki nabrekanjem ali niso uvrščeni v praženjem žit ali tar. št. 1806; žitnih izdelkov -pri kateri morajo (npr. koruzni biti vsa kosmiči); žita uporabljena žita (razen koruze in moka (razen (zrna)) v zrnu ali pšenice vrste v obliki kosmičev "durum" in njenih ali druga obdelana derivativov) v zrna (razen moke celoti in zdroba), pridobljena;