Uredba o oblikovanju cen distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, stran 6108.

Na podlagi

1. točke
2. člena zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 63/99) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o oblikovanju cen distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja
3. člen S to uredbo se določi mehanizem za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96) razvrščeni v podrazredu 40.3 – Oskrba s paro in toplo vodo.
4. člen Pravna oseba, ki opravlja storitve oskrbe s paro in toplo vodo (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), oblikuje ceno storitev na način, ki ga določa mehanizem za oblikovanje cen distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v prilogi te uredbe, ki je njen sestavni del.
5. člen Izhodiščna cena (variabilni in fiksni del cene) je cena oblikovana v skladu s predpisi in velja na dan
6. maja
8. člen Spremembo izhodiščne cene lahko odobri ustanovitelj oziroma lastnik podjetja na zahtevek zavezanca. Zahtevek za spremembo izhodiščne cene mora vsebovati podatke iz
9. člena te uredbe in elemente, ki so navedeni v
10. in
11. točki priloge te uredbe. Odobritev spremembe cen iz prejšnjega odstavka sporoči zavezanec Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v roku 8 dni od odobritve spremembe cen z vso dokumentacijo, ki je bila posredovana ob spremembi cen.
12. člen Zahtevek za spremembo izhodiščne cene mora vsebovati naslednje podatke: – ime in sedež zavezanca z navedbo dejavnosti, za katero je zavezanec registriran in matično številko iz poslovnega registra, – ustrezen predpis o določitvi opravljanja storitev javne službe, – pogodbo o izdaji koncesije v primeru, da je zavezanec koncesionar, – navedbo občin na območju katerih se opravljajo storitve navedenih dejavnosti, – ceno po vrstah storitev in vrstah uporabnikov ter povprečno ceno, ki se uporablja na dan vložitve zahtevka in odstotek povečanja teh cen v letih 1998, 1999 in v letu 2000 do datuma vložitve zahtevka, – predlagane cene po vrstah storitev in vrstah porabnikov ter povprečno ceno za katero se vlaga zahtevek z datumom predvidene uveljavitve, – pregled fakturirane realizacije z navedbo količine prodane storitve za posamezne vrste porabnikov po posameznih mesecih za leta 1998, 1999 in v letu 2000 do datuma vložitve zahtevka, – pregled prihodkov in odhodkov ter njihovo strukturo za proizvod oziroma storitev, za katero se vlaga zahtevek v letih 1998, 1999 in v letu 2000 do datuma vložitve zahtevka, – bilanco uspeha in bilanco stanja za celotno podjetje za leti 1998 in 1999 – prikaz po PIM (Poslovno izidnih mestih) za leti 1998 in
14. člen Zavezanec lahko uveljavi spremembo cene tudi na način, ki je opisan v prilogi od
15. do
16. točke. V tem primeru mora 8 dni pred uveljavitvijo spremembe cen obvestiti ministrstvo o spremembi cen, ki jo uveljavlja skladno z mehanizmom. Obvestilo mora vsebovati: – ime in sedež zavezanca z navedbo dejavnosti, za katero je zavezanec registriran in matično številko iz poslovnega registra, – ustrezen predpis o določitvi opravljanja storitev javne službe, – pogodbo o izdaji koncesije v primeru, da je zavezanec koncesionar, – navedbo občin na območju katerih se opravljajo storitve navedenih dejavnosti, – kalkulacijo povprečne cene daljinskega ogrevanja v skladu z elementi iz
17. in
18. točke priloge te uredbe, – letno strukturo energentov potrebnih za proizvodnjo toplote, – trenutno priključno moč odjemalcev po vrsti uporabe in dolžino omrežja, – bilanco uspeha in bilanco stanja za celotno podjetje za leti 1998 in 1999 – prikaz po PIM (Poslovno izidnih mestih) v letih 1998 in 1999, – povprečno bruto plačo za mesec december 1999 in zadnjo povprečno izplačano bruto plačo.
19. člen Ne glede na določila 3.,
20. in
21. člena te uredbe zavezanec ni upravičen do spremembe izhodiščne cene in povečanja cene po mehanizmu za oblikovanje, če povprečna cena daljinskega ogrevanja presega 8.160 SIT/MWh na dan
22. maja
24. člen Ne glede na določila iz
25. člena te uredbe lahko zavezanec, na osnovi predhodnega soglasja lastnika oziroma ustanovitelja, pošlje na ministrstvo zahtevek za povišanje izhodiščne cene in cen po mehanizmu za oblikovanje cen distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Ministrstvo pridobi mnenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti in pripravi predlog Vladi Republike Slovenije za določitev stopnje povišanja elementov cene. Zahtevek mora vsebovati poleg podatkov iz
26. in
27. člena te uredbe tudi mnenje ustanovitelja oziroma lastnika, ki je odobril predlagano ceno.
28. člen Ministrstvo lahko zahteva tudi dodatne podatke, če oceni, da so ti potrebni za rešitev zahtevka zavezanca.
29. člen Ta uredba začne veljati
30. junija 2000 in velja 6 mesecev. Št. 383-03/98-6 Ljubljana, dne
31. maja
32. Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l. r. Podpredsednik P R I L O G A
33. Cena za distribucijo pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja je praviloma sestavljena iz naslednjih elementov: - variabilnega dela, ki pokriva variabilne stroške proizvodnje in distribucije daljinske toplote ter se uporabnikom obračunava kot cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema v SIT/MWh in - fiksnega dela, ki pokriva fiksne stroške, to je stroške za obratovanje sistema ter se uporabnikom obračunava kot cena za priključno moč v SIT/MW/leto.
34. Variabilni del cene praviloma zajema: 1) pri samostojnih proizvajalcih in proizvajalcih, ki so istočasno tudi distributerji toplotne energije: - stroške energentov (plin, kurilno olje EL, mazut, premog, les in drugo) - stroške energije za obratovanje proizvodnih naprav - stroške električne energije za pogon črpalk - stroške vode in kemične priprave vode (KPV), če ti stroški predstavljajo več kot 2% vrednosti vseh variabilnih stroškov 2) pri samostojnih distributerjih toplotne energije: - stroške nabavljene toplotne energije - stroške električne energije za pogon črpalk - stroške vode in KPV, če ti stroški predstavljajo več kot 2% vrednosti vseh variabilnih stroškov.
35. Fiksni del cene praviloma zajema vse druge stroške obratovanja sistema (tako pri proizvajalcih kot pri distributerjih daljinske toplote), in sicer: - stroške materiala (brez stroškov energentov, navedenih v
36. členu) - stroške storitev - stroške dela - stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja - amortizacijo - popravke vrednosti terjatev - druge odhodke (stroške) poslovanja - odhodke financiranja. Stroški materiala vključujejo pomožni material, odpis drobnega inventarja, pisarniški material in strokovno literaturo, popisne razlike pri materialu, revalorizacije stroškov porabe materiala in drobnega inventarja ter druge stroške materiala. Stroški storitev vkjučujejo storitve pri pridobivanju energije, stroške transportnih storitev, najemnine, povračila stroškov v zvezi z delom, stroške storitev plačilnega prometa in bančnih storitev, stroške intelektualnih storitev, zavarovalne premije in stroške drugih storitev. Stroški dela vključujejo izplačane plače po ustrezni kolektivni pogodbi in sklenjenih individualnih pogodbah, vse pripadajoče prispevke in davke ter z zakonom določene osebne prejemke (regres, prehrana, stroški za prevoz na delo in drugo). Tekoče in investicijsko vzdrževanje mora omogočati normalno obratovanje sistema in njegovo uporabo do konca predvidene življenjske dobe. Stroški vzdrževanja vključujejo stroške nabave vgradnih delov za stroje in naprave, nadomestne dele za opremo ter sredstva in material za vzdrževanje osnovnih sredstev ter storitve v zvezi z vzdrževanjem delovnih sredstev. Amortizacija se praviloma obračunava po amortizacijskih stopnjah, ki jih priporoča Odbor za komunalno energetiko Združenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Popravki vrednosti terjatev vključujejo odpise terjatev do višine, ki ne presega 3% letne fakturirane realizacije. Drugi odhodki (stroški) poslovanja zajemajo dajatve za varstvo človekovega okolja, štipendije in dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida. Odhodki financiranja zajemajo vse odhodke, povezane s financiranjem osnovne dejavnosti podjetja, če je dejavnost distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja osnovna dejavnost podjetja. Če dejavnost distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja predstavlja samo del dejavnosti posameznega podjetja, so v odhodkih financiranja lahko vključeni samo odhodki financiranja, ki izhajajo iz dejavnosti distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja
37. Poleg pokrivanja stroškov poslovanja, navedenih v
38. in
39. točki, naj bi cena za distribucijo pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja praviloma omogočala tudi doseganje dobička, ki bi bil namenjen za nadaljnji razvoj podjetja. Letno stopnjo dobička opredeli lastnik oziroma ustanovitelj v letnem planu podjetja.
40. Sprememba variabilnega dela cene za samostojne proizvajalce in proizvajalce, ki so istočasno tudi distributerji toplotne energije se preračuna po naslednji formuli: a1+a2+......+an = 1 Pri tem posamezne kategorije pomenijo naslednje: VCp = Nova cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema v SIT/MWh (brez davka na dodano vrednost) VC0p = Izhodiščna cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema v SIT/MWh (brez davka na dodano vrednost) ai = Ponder posamezne vrste energenta v strukturi energentov za proizvodnjo toplote Ei = Nova cena energenta v strukturi porabljenih energentov za proizvodnjo toplote Eoi = Izhodiščna cena energenta v strukturi porabljenih energentov za proizvodnjo toplote Izhodiščna cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema (VC0p) je cena toplotne energije, ki je bila opredeljena za vsakega proizvajalca daljinske toplote kot izhodiščna cena ob sprejemu oziroma začetku veljavnosti te metodologije. Nova cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema (VCp) je cena, ki je izračunana na osnovi te metodologije in se spreminja s spremembami vhodnih parametrov. Izhodiščna cena energenta (E0i) v strukturi energentov za proizvodnjo toplote je cena posameznega energenta, ki jo je proizvajalec toplotne energije plačal v izhodiščnem obdobju. V ceni energenta morajo biti vključeni vsi stroški na pariteti Fco proizvajalec daljinske toplote in vse dajatve (trošarine, CO2 takse). DDV ni vključen. Nova cena energenta (Ei) v strukturi energentov za proizvodnjo toplote je povprečna cena posameznega energenta, ki jo proizvajalec toplotne energije plača v spremljanem mesecu. V ceni energenta morajo biti vključeni vsi stroški na pariteti Fco proizvajalec daljinske toplote in vse dajatve (trošarine, CO2 takse). DDV ni vključen. Ponderji (ai) predstavljajo delež posameznega energenta v strukturi energentov za proizvodnjo toplote. Vsota vseh ponderjev oziroma deležev mora biti enaka 100% oziroma
41. V odvisnosti od sistema se pri proizvodnji daljinske toplote lahko uporabljajo naslednji energenti: - plin - EL kurilno olje - mazut - premog - les - odpadki - električna energija za proizvodne potrebe in za pogon črpalk. Poleg zgoraj navedenih energentov je v tej kategoriji zgolj zaradi lažjega obračunavanja vključena tudi kemično pripravljena voda (njena poraba oziroma izgube). V zgornji formuli upošteva poraba tistih energentov, ki imajo več kot 2% delež v celotni porabi vseh energentov.
42. Nove cene za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema se izračunavajo in vsklajujejo vsak mesec glede na spremembe cen posameznih energentov iz
43. točke te Priloge.
44. Sprememba variabilnega dela cene za samostojne distributerje toplotne energije se preračuna po naslednji formuli: b1+b2+......+bn = 1 Pri tem posamezne kategorije pomenijo naslednje: VCd = Nova cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema v SIT/MWh (brez davka na dodano vrednost) VC0d = Izhodiščna cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema v SIT/MWh (brez davka na dodano vrednost) bi = Ponder toplote ter energije in medija za prenos toplote Ei = Nova cena za prevzeto toploto ter energijo in medij za prenos toplote E0i = Izhodiščna cena za prevzeto toploto ter energijo in medij za prenos toplote Izhodiščna cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema (VC0d) je cena toplotne energije, ki je bila opredeljena za vsakega samostojnega distributerja toplotne energije kot izhodiščna cena ob sprejemu oziroma začetku veljavnosti te metodologije. Nova cena za dobavljeno toplotno energijo oziroma obseg odjema (VCd) je cena, ki je izračunana na osnovi te metodologije in se spreminja s spremembami vhodnih parametrov. Izhodiščna cena za prevzeto toploto ter energijo in medij za prenos toplote (E0i) je cena teh postavk, ki jo je distributer toplotne energije plačal v izhodiščnem obdobju. V ceni posamezne postavke morajo biti vključeni vsi stroški in vse dajatve (trošarine, CO2 takse). DDV ni vključen. Nova cena za prevzeto toploto ter energijo in medij za prenos toplote (Ei) je povprečna cena posamezne postavke, ki jo distributer toplotne energije plača v spremljanem mesecu. V ceni posamezne postavke morajo biti vključeni vsi stroški in vse dajatve (trošarine, CO2 takse). DDV ni vključen. Ponderji (bi) predstavljajo delež posamezne postavke v strukturi vseh postavk. Vsota vseh ponderjev oziroma deležev mora biti enaka 100% oziroma
45. Kot toplota ter energija in medij za prenos toplote so predvidene naslednje postavke: - nabavljena toplota - električna energija za pogon črpalk. Poleg zgoraj navedenih postavk je v tej kategoriji zgolj zaradi lažjega obračunavanja vključena tudi kemično pripravljena voda (njena poraba oziroma izgube). V zgornji formuli se upošteva poraba tistih postavk, ki imajo več kot 2% delež v porabi vseh postavk.
46. Nove cene za priključno moč (FC) se izračunavajo in usklajujejo enkrat letno. Višina spremembe je odvisna od sprememb indeksa cen proizvajalcev v industriji ter od sprememb višine povprečnih mesečnih bruto plač v RS, ki so nastale od dneva uveljavitve te uredbe.
47. Za spremembo fiksnega dela cene tako za samostojne proizvajalce in proizvajalce, ki so istočasno tudi distributerji toplotne energije, kakor tudi za samostojne distributerje toplotne energije, se izračuni opravijo po naslednji formuli: a + b = 1 Pri tem posamezne kategorije pomenijo naslednje: FC = Nova cena za priključno moč (SIT/MW/leto) (brez davka na dodano vrednost) FC0 = Izhodiščna cena za priključno moč (SIT/MW/leto) (brez davka na dodano vrednost) P = Letno povprečje mesečnih bruto plač v RS P0= Izhodiščna mesečna bruto plača v RS I = Indeks cen proizvajalcev v industriji v RS v spremljanem obdobju I0 = Izhodiščni indeks cen proizvajalcev v industriji v RS a = Ponder mesečih bruto plač v RS b = Ponder indeksa cen proizvajalcev v industriji v RS Izhodiščna cena za priključno moč (FC0) je cena za priključno moč, ki je bila za vsakega proizvajalca ter samostojnega distributerja toplotne energije opredeljena kot izhodiščna cena ob sprejemu oziroma začetku veljavnosti te metodologije. Nova cena za priključno moč (FC) je cena, ki je izračunana na osnovi te metodologije in se spreminja s spremembami vhodnih parametrov. Izhodiščna mesečna bruto plača v RS (P0) je povprečna mesečna bruto plača v RS v izhodiščnem obdobju. Vir podatkov o višini mesečnih bruto plač je Statistični Urad Republike Slovenije: Povprečne mesečne plače v podjetjih, družbah in organizacijah. Letno povprečje mesečnih bruto plač v RS (P) je povprečje objavljenih mesečnih bruto plač v RS v zadnjem 12-mesečnem obdobju. Vir podatkov o višini mesečnih bruto plač je Statistični Urad Republike Slovenije: Povprečne mesečne plače v podjetjih, družbah in organizacijah. Izhodiščni indeks cen proizvajalcev v industriji v RS (Io) je indeks cen proizvajalcev v industriji v RS v izhodiščnem obdobju, preračunan na izhodiščni indeks maj 2000 =
48. Vir podatkov o indeksu cen proizvajalcev v industriji je Statistični Urad Republike Slovenije: Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Indeks cen proizvajalcev v industriji v RS v spremljanem obdobju (I) je indeks cen proizvajalcev v industriji v RS v zadnjem mesecu spremljanega obdobja, preračunan na izhodiščni indeks maj 2000 =
49. Vir podatkov o indeksu cen proizvajalcev v industriji je Statistični Urad Republike Slovenije: Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Ponder mesečnih bruto plač v RS (a) predstavlja delež bruto plač v strukturi fiksnih stroškov vsakega proizvajalca oziroma samostojnega distributerja daljinske toplote. Ponder indeksa cen proizvajalcev v industriji v RS (b) predstavlja delež ostalih fiksnih stroškov (brez bruto plač) v strukturi fiksnih stroškov vsakega proizvajalca oziroma samostojnega distributerja daljinske toplote. Vsota ponderja indeksa cen proizvajalcev v industriji v RS in ponderja mesečnih bruto plač v RS mora biti enaka
50. Kazalo Na vrh