Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov, stran 6341.

(1)S tem pravilnikom se urejajo osnove organiziranja, izvajanja, vodenja, zagotovitve in varnosti letenja vojaških zrakoplovov ter preprečevanje in preiskovanje letalskih nesreč vojaških zrakoplovov.

(2)Določbe tega pravilnika se uporabljajo za: 1. letenje vojaških zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS), razen če je s splošnimi predpisi o zračni plovbi izrecno določeno drugače ter za letenje v zračnem prostoru druge države, če je tako določeno z meddržavnim ali mednarodnim sporazumom; 2. za vojaška letališča in vojaški del mešanih letališč, razen če je s splošnimi predpisi o zračni plovbi izrecno določeno drugače. 2. člen (obveznost izvajanja) Določbe tega pravilnika izvaja osebje poveljstev in enot Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: SV), ki organizira, zagotavlja in izvaja letenje z vojaškimi zrakoplovi, ter drugo vojaško in civilno osebje v času bivanja na vojaškem letališču in v vojaškem zrakoplovu. 3. člen (pomen pojmov) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo pomen, kot je določen z zakonom o letalstvu, razen če iz smisla besedila ne izhaja drugače: 1. certifikacija tipa je ugotavljanje ali tip zrakoplova, motorja, propelerja, delov in opreme zrakoplova ustreza tehničnim pogojem, predpisanim za varen zračni promet; 2. cona letališča je določen kontroliran del zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjen varovanju letališkega prometa; 3. domači zračni promet je promet, pri katerem sta odletno in namembno letališče oziroma vzletišče na ozemlju RS in pri katerem ni predviden odlet v zračni prostor druge države; 4. ECAC je Evropska konferenca civilnega letalstva; 5. EUROCONTROL je Evropska organizacija za varnost zračne plovbe; 6. OM (Operation Manual) je operativni priročnik enote vojaškega letalstva; 7. GŠSV je Generalštab SV; 8. ICAO je mednarodna organizacija civilnega letalstva; 9. incident je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki je ali bi lahko ogrozil varnost zračnega prometa in ni nesreča; 10. instrumentalni polet je polet, ki se izvaja po pravilih instrumentalnega letenja; 11. JAA (Joint Aviation Authorities) so združeni letalski organi; 12. javno letališče je letališče, ki je namenjeno in odprto za zračni promet in javni zračni prevoz; 13. kontroliran zračni prostor je del zračnega prostora, določenih razsežnosti, v katerem je zagotovljena služba za nadzor zračnega prostora v obsegu, ki je opredeljen s klasifikacijo zračnega prostora; 14. let zrakoplova je čas od trenutka, ko se zrakoplov premakne z namenom vzleteti, do trenutka, ko se ustavi po pristanku; 15. letališče je določena kopenska ali vodna površina (vključno z objekti, napravami in opremo), ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzlet in gibanje zrakoplovov; 16. letališče za lastne potrebe je letališče, ki se uporablja izključno za zračni prevoz za vojaške potrebe, v okviru vojaških dejavnosti; 17. vojaško letališče je letališče, ki se uporablja izključno za zračni prevoz za vojaške potrebe in v okviru vojaških dejavnosti; 18. letališka ploščad je del letališča, namenjen za sprejem in odpravo zrakoplovov, potnikov, pošte ali stvari, oskrbovanje zrakoplovov z gorivi in mazivi, parkiranje ali vzdrževanje zrakoplovov; 19. letališki promet je gibanje zrakoplovov na letališču oziroma vzletišču in let zrakoplova v bližini letališča oziroma vzletišča; 20. letalo je zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem zaradi aerodinamičnih reakcij na njegove površine; 21. vojaški zrakoplov je zrakoplov Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki se uporablja za vojaške namene, je v lasti RS in je vpisan v register vojaških zrakoplovov; 22. letalska naloga so aktivnosti, ki se nanašajo na izvršitev poleta posameznega zrakoplova ali skupine zrakoplovov in se izvajajo od začetka priprave za polet do zaključka analize poleta; 23. letalsko osebje je osebje, ki upravlja z zrakoplovom ali opravlja dela v zvezi z njegovim upravljanjem oziroma ki opravlja dela, ki neposredno vplivajo na varnost zračnega prometa; 24. licenca je listina, s katero se potrdi, da oseba, ki spada v letalsko in drugo strokovno osebje, izpolnjuje pogoje za opravljanje določenih del; 25. manevrska površina je del letališča, ki je namenjen za vzlet, pristajanje in vožnjo zrakoplovov, razen letališke ploščadi; 26. materialna dolžnost je dolžnost, ki jo v skladu z zakonom o obrambi uresničujejo državljani in pravne osebe z dajanjem vozil, strojev, objektov in druge opreme za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe; 27. mejni koridor je del zračnega prostora na zračni poti, nad določeno točko na državni meji in je odrejen za vstop in izstop zrakoplovov iz zračnega prostora RS; 28. MEL (Minimum equipment list) je spisek minimalne opreme zrakoplova, glede na pogoje poleta; 29. mešano letališče je vojaško letališče, na katerem je dovoljen tudi javni zračni prevoz; 30. načrt poleta so določene informacije, posredovane službi za nadzor zračnega prometa ter ostalim službam, ki potrebujejo te informacije in se nanašajo na nameravani polet zrakoplova ali na njegov del; 31. načrti letalskega usposabljanja so podatki o načrtovanem letenju za usposabljanje letalske enote SV v določenem časovnem obdobju; 32. nadzor zračnega prostora so aktivnosti, ukrepi in postopki, katerih namen je ugotavljanje kršitev zračnega prostora in zagotavljanje pogojev za zaščito zračnega prostora RS; 33. nadzorovano območje letališča je območje za gibanje na letališču, bližnje zemljišče in stavbe ali njihovi deli, do katerih je dostop nadzorovan ali omejen; 34. najava poleta je prošnja za dovolitev poleta zrakoplova ali za prelet državnega ozemlja; 35. nekontroliran zračni prostor je zračni prostor, ki se nahaja zunaj letaliških con in sega od površine zemlje do višine, kjer se začenja kontroliran zračni prostor; 36. nesreča je dogodek, povezan z obratovanjem zrakoplova, ki nastane od tedaj, ko se ena ali več oseb oziroma stvar vkrca v zrakoplov, s katerim se namerava opraviti polet, do tedaj, ko se opravi izkrcanje in zaradi katerega je:

1. a)ena ali več oseb smrtno ponesrečenih ali težje poškodovanih oziroma so stvari močno poškodovane ali uničene kot posledica – nahajanja v zrakoplovu; – neposrednega stika z delom zrakoplova vključno z deli, ki so se oddvojili; – izpostavljenosti reaktivnemu pišu; – razen, če so poškodbe povzročene z naravnimi vzroki, samoprizadete ali prizadete od druge osebe, ali če so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj območij, ki so običajno dosegljiva za potnike in posadko;
2. b)na zrakoplovu nastala poškodba ali napaka v strukturi, ki: – negativno vpliva na strukturno moč, delovanje ali letalne karakteristike zrakoplova – zahteva večje popravilo ali zamenjavo poškodovanega dela, – razen okvare ali poškodbe motorja, ki je omejena samo nanj, njegov pokrov ali dodatke, ali okvare propelerja, konca krila, antene, zračnice, zavore, aerodinamične prehode, manjše zareze ali vbodne luknje na površini zrakoplova;
3. c)zrakoplov izgubljen ali popolnoma nedostopen; 37. nevarno območje je določen del zračnega prostora, v katerem lahko v določenem času potekajo aktivnosti, nevarne za promet zrakoplovov; 38. NGŠSV je načelnik Generalštaba SV; 39. območje omejitev je določen del zračnega prostora, v katerem je promet zrakoplovov dovoljen pod posebnimi pogoji; 40. območje področne kontrole letenja je del zračnega prostora, ki se razprostira nad slojem prostega letenja in zgornjimi mejami letaliških in terminalnih zon, neomejeno po višini; 41. odgovornostno zavarovanje zrakoplovov je zavarovanje odgovornosti za škode, ki jih zrakoplov v poletu povzroči na zemlji ter zavarovančeve odgovornosti za druge škode po določilih civilnega prava, ki jih utegne povzročiti drugim zaradi posesti ali uporabe zrakoplova, določeno z zakonom o obligacijskih razmerjih; 42. OPPVLZO je operativno poveljstvo vojaškega letalstva in zračne obrambe ter je najvišja enota v sistemu vojaškega letalstva in zračne obrambe; 43. organiziranje letenja so dejavnosti in postopki, ki se upoštevajo in izvajajo v letalski enoti SV ter enotah za oskrbo in zagotavljanje letenja SV, zaradi zagotavljanja ugodnih pogojev za pripravo in izvajanje letenja; 44. osnovni varnostni pregled je varnostni pregled zrakoplova, osebe ali stvari, ki se opravi z vizualnim pregledom ali s tehničnimi sredstvi, v skladu z zakonom o letalstvu in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter varnostnimi programi po zakonu o letalstvu; 45. ovira za zračni promet je vsaka nepremična ali premična stvar ali njen del, ki stoji na površini, namenjeni za promet zrakoplovov ali ki sega v ali nad določeno ravnino, namenjeno varovanju zrakoplovov med poletom; 46. plovnost zrakoplovov je ugotovitev pooblaščene osebe, da zrakoplov izpolnjuje pogoje za varno uporabo oziroma letenje; 47. pogojno prepovedana cona je del zračnega prostora, v katerem je letenje prepovedano v določenem času in pogojih; 48. pooblastilo je navedba, vpisana v licenco ali je njen sestavni del in določa posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na licenco; 49. posadka zrakoplova so osebe, ki se nahajajo na zrakoplovu med poletom zaradi opravljanja del, ki zagotavljajo nemoteno in varno izvršitev poleta; 50. postopki v sili so načrtovani postopki za usklajeno delovanje pooblaščenih oseb, služb ter različnih organov in organizacij v zvezi z dogodki in stanji, ki bi lahko ogrozila ali ogrožajo varnost na letališču ali varnost zrakoplova; 51. prepovedana cona je del zračnega prostora nad določenim ozemljem do predpisane višine, v katerem se prepoveduje letenje; 52. prepovedano območje je določen del zračnega prostora nad kopnim ali teritorialnim morjem, v katerem je promet zrakoplovov prepovedan; 53. program vojaškega letalskega usposabljanja je program, na podlagi katerega se načrtuje in izvaja letenje vojaških zrakoplovov v določenem časovnem obdobju; 54. resni incident je incident, pri katerem so podane okoliščine, ki kažejo na to, da bi se nesreča skoraj zgodila; 55. STANAG je Standard Agreement, dogovori o standardizaciji opreme, naprav in objektov, sprejeti v zvezi NATO; 56. terminalna cona obsega zračni prostor okrog enega ali več letališč, ki se razprostira od zgornjih mej letališke cone in sloja prostega letenja do višine, predpisane za terminalno cono; 57. uporabniki vojaškega zrakoplova so enote in poveljstva SV ter drugi, za katere se izvaja določena zrakoplovna storitev z zrakoplovom SV; 58. URSZP je Uprava RS za zračno plovbo (v nadaljnjem besedilu: uprava); 59. varnostno čisto območje letališča je tisti del nadzorovanega območja letališča, do katerega je dostop dovoljen samo pod določenimi pogoji; 60. vizualno letenje je letenje v okvirju omejitev za vizualno letenje po ICAO standardih, razen če se to izvaja s pomočjo naprav za nočno letenje, pri katerem pilot uporablja pravila vizualnega letenja; 61. vodja zrakoplova je praviloma pilot, ki upravlja zrakoplov in je odgovoren za varno izvršitev poleta; 62. vojaško letalsko osebje so pripadniki SV, ki upravljajo z vojaškim zrakoplovom ali opravljajo druga dela v zvezi z njegovo uporabo; 63. drugo vojaško strokovno osebje so pripadniki SV, ki sodelujejo v vojaškem zračnem prometu in niso vojaško letalsko osebje; 64. drugo strokovno osebje so osebe, ki opravljajo dela, pomembna za varnost zračnega prometa; 65. vojaško letalsko šolanje je del vojaškega letalskega usposabljanja za pridobitev ustrezne izobrazbe in veščin za poklicno delo v sestavi vojaškega letalstva SV; 66. vzletišče je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzlet ali gibanje zrakoplovov določenih vrst in kategorije; 67. zagotovitev letenja predstavlja skupek postopkov, ukrepov in aktivnosti, ki se izvajajo zaradi pravočasne in popolne zagotovitve letenja in kvalitetne ter varne izvršitve letalskih nalog; 68. zračna pot je del zračnega prostora, določena z višino, širino in smerjo, ki je odrejena za letenje zrakoplovov in označena z zemeljskimi navigacijskimi sredstvi; 69. zračni promet je gibanje zrakoplovov po zraku (polet), letališčih ter vzletiščih; 70. zračni prostor RS je prostor nad kopnim ozemljem in teritorialnim morjem RS; 71. zrakoplov je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino. II. SPLOŠNE DOLOČBE O ZRAČNI PLOVBI VOJAŠKIH ZRAKOPLOVOV 1. Zračni prostor Republike Slovenije 4. člen (ureditev zračnega prostora) Zaradi zagotavljanja varnosti in organiziranosti zračne plovbe ter lažjega nadzora in vodenja zrakoplovov se v zračnem prostoru RS lahko določijo sloj prostega letenja, letališke cone, terminalne cone, zračne poti, mejni koridorji, prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone in cone za usposabljanje pilotov. 5. člen (pristojnost za urejanje zračnega prostora)

(1)Območje področne kontrole letenja, letališke in terminalne cone, zračne poti in mejne koridorje določa in predpisuje minister, pristojen za promet in zveze.

(2)Prepovedane cone, pogojno prepovedane cone, nevarne cone in cone za usposabljanje pilotov, povezane z letenjem vojaških zrakoplovov ali z drugimi vojaškimi aktivnostmi, določa in predpisuje minister, pristojen za obrambo, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za promet in zveze. 6. člen (odobritve, omejitve in prepovedi letenja)

(1)Letenje nad območji, ki so odrejena kot prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, se lahko prepove začasno ali stalno. Letenje nad drugimi območji se lahko omeji časovno ali z določitvijo višine, pod ali nad katero je letenje prepovedano.

(2)Odobritev, omejitev ali prepoved letenja v pogojno prepovedanih in nevarnih conah izdaja organizacijska enota ministrstva za promet in zveze, pristojna za zračno plovbo, na predlog operativnega centra operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe (v nadaljnjem besedilu: OCOPPVLZO). Zahtevo za odobritev, omejitev ali prepoved letenja v pogojno prepovedanih in nevarnih conah dostavlja samostojna eskadrilja, njej enaka ali višja enota, OCOPPVLZO, najmanj 48 ur pred začetkom veljavnosti odobritve, omejitve ali prepovedi letenja. Organizacijska enota ministrstva za promet in zveze, pristojna za zračno plovbo, izdaja in objavlja ustrezno odobritev, omejitev ali prepoved letenja, najkasneje 24 ur pred začetkom veljavnosti.

(3)Odobritev letenja v prepovedanih conah izdaja ministrstvo, s soglasjem ministrstva za promet in zveze in organa, ki je odgovoren za varnost objekta, zaradi katerega je določena prepovedana cona. 7. člen (postopek pilota – vodje vojaškega zrakoplova pri preletu prepovedane, pogojno prepovedane ali nevarne cone)

(1)Pilot, vodja vojaškega zrakoplova, ki mu je odobren prelet prepovedane, pogojno prepovedane in nevarne cone, mora pred preletom dolžan obvestiti pristojni organ kontrole letenja ali OCOPPVLZO.

(2)Pilot, vodja vojaškega zrakoplova, ki iz kakršnih koli razlogov brez odobritve preleti prepovedano, pogojno prepovedano in nevarno cono mora o dogodku takoj, ko ugotovi kršitev, obvestiti pristojni organ kontrole letenja ali OCOPPVLZO.

(3)Kadar se vojaški zrakoplov brez odobritve ali v nasprotju z odobritvijo približa ali preleti prepovedano ali pogojno prepovedano cono, morata pristojni organ kontrole letenja ali OCOPPVLZO sprejeti predpisane ukrepe za vrnitev zrakoplova na z načrtom poleta odobreno smer ali cono.

(4)Če pilot, vodja zrakoplova, ne ukrepa v skladu z navodili pristojnega organa kontrole letenja ali OCOPPVLZO, morata pristojni organ kontrole letenja ter OCOPPVLZO izvršiti predpisane ukrepe. 8. člen (vstop in izstop iz zračnega prostora)

(1)Zrakoplov lahko vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS samo na mejnem koridorju.

(2)Izjemoma lahko v primeru nevarnosti, neugodnih vremenskih razmer ali pri izvajanju nalog iskanja, zaščite in reševanja ter pomoči, pristojni organ kontrole letenja odobri vstop ali izstop zrakoplova tudi zunaj mejnega koridorja, vendar mora o odobritvi nemudoma obvestiti OCOPPVLZO. 9. člen (kršitve zračnega prostora)

(1)Zračni prostor RS je nedotakljiv. Kršitev nedotakljivosti zračnega prostora nastane, če tuj zrakoplov: – vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS brez odobritve pristojnega organa; – vstopi ali izstopi iz zračnega prostora RS z odobritvijo, vendar izven določenega mejnega koridorja; – leti brez odobritve; – leti brez odobritve izven določene zračne poti; – leti nad prepovedano, pogojno prepovedano ali nevarno cono, oziroma leti v nasprotju z navedenimi pogoji v odobritvi za polet.

(2)Kršitev nedotakljivosti zračnega prostora RS predstavlja tudi letenje tujih vodenih in nevodenih letečih naprav brez odobritve pristojnega organa.

1. člen (pristojnost za izdajanje prepovedi in omejitev letenja pri kršitvah zračnega prostora) V primeru kršitve zračnega prostora se po izvršitvi ukrepov organov kontrole letenja aktivirajo ustrezni vojaški postopki na način, ki ga predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
2. člen (postopek pilota, vodje prestrezanega zrakoplova) Pilot prestrezanega zrakoplova mora postopati v skladu z navodili, ki mu jih daje pilot prestreznika.
3. Vojaški zrakoplov
4. člen (delitev zrakoplovov) Zrakoplovi se delijo na podlagi klasifikacije, določene z zakonom o letalstvu.
5. člen (vojaški zrakoplov)

(1)Vojaški zrakoplov nosi oznako državne pripadnosti, oznako pripadnosti vojaškemu letalstvu SV in registrsko oznako. Oznake pripadnosti in registracije vojaških zrakoplovov ureja poseben predpis.

(2)Vojaški zrakoplovi se razvrščajo po kategorijah in tipih.

(3)Vojaški zrakoplov se lahko uporablja tudi za namene, za katere je potreben vpis v drug register zrakoplovov. 14. člen (minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova za varno zračno plovbo)

(1)Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova za varno zračno plovbo obsega poleg opreme, predvidene po MEL, še: – varnostne vezi za prevez preko pasu na vsakem sedežu ter na pilotskih sedežih preko pasu in ramen; – padalo in opremo za preživetje, ki je z operativnim priročnikom posebej predpisana za vsak tip vojaškega zrakoplova; – opremo za oskrbo s kisikom za vse osebe v zrakoplovu za letenje na višinah nad 12.500 čevlji; – padalo opremljeno z napravo za oskrbo s kisikom za letenje na višinah nad 26.000 čevlji; – napravo za vzdrževanje pritiska v pilotski kabini za letenje na višinah nad 26.000 čevlji, oziroma v potniški kabini brez uporabe kisikovih mask za letenje na višinah nad 15.000 čevlji; – napravo za vzdrževanje temperature v pilotski in potniški kabini za letenje na višinah nad 10.000 čevlji; – katapultni sedež na bojnih letalih, ki v vodoravnem poletu dosegajo hitrost preko 280 vozlov.

1. člen (minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih vizualnega letenja) Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih vizualnega letenja je določena z mednarodnimi in splošnimi predpisi.
2. člen (minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih instrumentalnega letenja) Minimalna opremljenost vojaškega zrakoplova z instrumenti in opremo za letenje po pravilih instrumentalnega letenja je določena z mednarodnimi in splošnimi predpisi.
3. člen (opremljenost vojaškega zrakoplova s svetili)

(1)Vojaški zrakoplov mora biti opremljen z osnovno svetlobno opremo v skladu s tem pravilnikom, razen če s tehničnimi pogoji za plovnost ni predpisano drugače. Osnovna svetlobna oprema vojaškega zrakoplova obsega opremo, ki je predpisana z mednarodnimi in splošnimi predpisi.

(2)Minimalna svetlobna oprema vojaškega zrakoplova obsega pozicijske luči, luči proti trku, pristajalne luči ter svetila za osvetljevanje instrumentov in opreme. Vojaški zrakoplov je lahko opremljen tudi z drugimi svetili, ki pa ne smejo vplivati na uporabo osnovne svetlobne opreme zrakoplova.

(3)Vojaški helikopter, opremljen za letenje s pomočjo očal za nočno letenje (NVG), mora biti poleg osnovne svetlobne opreme ustrezno opremljen še s svetili za letenje s pomočjo NVG.

(4)Svetila za letenje s pomočjo NVG obsegajo luči za letenje v skupini, pristajalne luči, luči proti trku ter svetila za osvetljevanje opreme in instrumentov.

1. člen (dodatna opremljenost vojaškega zrakoplova) Minister, pristojen za obrambo, na predlog NGŠSV lahko glede na namembnost zrakoplova in določene naloge, predpiše opremljanje določenega tipa zrakoplova z dodatnimi instrumenti in svetlobno opremo, ki s tem pravilnikom ni predpisana.
2. člen (uporaba svetlobne opreme vojaškega zrakoplova)

(1)Luči za označevanje zrakoplova v poletu se vključijo pred začetkom zagona motorjev in ostanejo vključene ves čas poleta do zaustavitve delovanja motorjev in pogonskih skupin.

(2)Pozicijske luči na zrakoplovu SV morajo biti vključene v skladu s splošnimi predpisi o zračnemu prometu, razen če ni s posebnim dogovorom za specifični polet ali skupino poletov odločeno drugače, o čemur pa mora biti obveščena tudi služba kontrole letenja. 20. člen (uporaba vojaškega zrakoplova glede na tehnično brezhibnost zrakoplova)

(1)Vojaški zrakoplovi se lahko uporabljajo, če izpolnjujejo predpisane pogoje za varno zračno plovbo v skladu s predpisi in navodili za uporabo in vzdrževanje vojaških zrakoplovov, ki so določeni v OM.

(2)OPPVLZO izjemoma odobri prelet vojaškega zrakoplova, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za varno plovbo, do kraja pregleda ali popravila in pod pogojem, da se s predhodnim pregledom na zemlji ugotovi brezhibno delovanje pogonske skupine, sistema za upravljanje z zrakoplovom, instrumentov za prikazovanje osnovnih podatkov o poletu, nosilnega podvozja in radijske zveze.

(3)Prelet zrakoplova iz prejšnjega odstavka lahko opravi preizkusni pilot, ki je usposobljen za preizkušanje tega tipa zrakoplova v letu.

1. Letališče
2. člen (pojem in vrste letališč) Pojem letališča je določen z zakonom o letalstvu. Vojaški zrakoplovi lahko uporabljajo na podlagi dogovora z URSZP tudi posebne vrste vojaških letališč kot so vojaško letališče na vodni površini (v nadaljnjem besedilu: hidrodrom), vojaško letališče za helikopterje (v nadaljnjem besedilu: vojaški heliport) in vojaško vzletišče.
3. člen (kategorizacija vojaških letališč)

(1)Vojaška letališča se glede na namembnost in stopnjo ureditve razvrščajo v kategorije.

(2)Kategorije vojaških letališč in pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija vojaških letališč, ureja predpis, ki ga po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet in zveze, izda minister, pristojen za obrambo.

1. člen (infrastruktura vojaškega letališča) Osnovna infrastruktura vojaškega letališča obsega poleg elementov, predpisanih v zakonu o letalstvu za civilna letališča, še območja in objekte za posebne namene.
2. člen (območja in objekti za posebne namene) Območja in objekti za posebne namene so: – območje za izvajanje padalskih skokov; – območje za odmetavanje vlečne tarče; – območje za odmetavanje tovora; – območje za zasilno pristajanje zrakoplovov; – območje za dviganje in spuščanje zunanjega tovora; – zaklonilniki za zrakoplove; – zaklon za umerjanje strelske in raketne oborožitve; – zaklon za razoroževanje zrakoplova; – infrastruktura za letalsko gorivo; – infrastruktura za minsko eksplozivna sredstva.
3. člen (razporeditev elementov vojaškega letališča) Razporeditev elementov vojaškega letališča in način njihove uporabe se določa z načrti, ki jih odobri minister, pristojen za obrambo, v skladu s predpisi.
4. člen (označitev manevrskih površin vojaških letališč) Označitev ter razpored infrastrukture vojaških letališč, vzletišč, heliportov ter hidrodromov ureja predpis, ki ga izda minister, pristojen za obrambo. Označevanje vojaških letališč ne sme biti predpisano v manjšem obsegu, kot je to predpisano za primerljivo kategorijo civilnih letališč.
5. člen (uporaba vojaških letališč)

(1)Uporaba vojaških letališč je dovoljena na način in za dejavnosti, ki so določene z navodilom za uporabo vojaškega letališča.

(2)Navodilo za uporabo vojaškega letališča izda minister, pristojen za obrambo, s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za promet in zveze.

1. Posebne vrste vojaških letališč
2. člen (vojaški hidrodrom) Vojaški hidrodrom je del vodne površine z napravami in opremo na vodi in kopnem, namenjen za vzlet, pristajanje, vožnjo, sidranje ter spuščanje in izvlečenje vojaških vodnih letal iz vode. Sestavljajo ga vzletno pristajalne steze, vozne steze in sidrišča. Posamezni elementi vojaškega hidrodroma se določijo v skladu s predpisi.
3. člen (vojaški heliport) Vojaški heliport je določena površina na kopnem, ki je namenjena za varno vzletanje in pristajanje helikopterjev. Lahko je samostojen ali v okviru letališča. Posamezni elementi vojaškega heliporta se določijo v skladu s predpisi.
4. Območje vojaškega letališča
5. člen (območje vojaškega letališča)

(1)Za vsako vojaško letališče se zaradi kvalitetnejše organizacije letenja in zagotavljanja ustreznih pogojev za varno zračno plovbo, določi območje vojaškega letališča.

(2)Območje vojaškega letališča je določen del zračnega prostora okrog vojaškega letališča, v katerem se praviloma izvaja usposabljanje vojaških pilotov. Območje vojaškega letališča ne vpliva na splošno ureditev zračnega prostora. Območje vojaškega letališča lahko obsega letališko cono, terminalno cono v celoti ali deloma, pilotažne cone, cone brišočega letenja, cone skupinskega in instrumentalnega letenja, cone letenja z nadzvočno hitrostjo, cone za usposabljanje v manevrih zračnega boja in po potrebi še druge cone in poligone.

(3)Območje vojaškega letališča določa minister, pristojen za obrambo, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za promet in zveze. Predpisi o vojaških letališčih se praviloma določajo v skladu s STANAGI. 31. člen (letališka cona vojaškega letališča)

(1)V zračnem prostoru letališke cone vojaškega letališča se določijo letališki (šolski) krog, sektor instrumentalnega odleta po vzletu in prileta za pristajanje, vhodna in izhodna vrata letališke cone, kot tudi cona čakanja. Glede na velikost letališke cone in drugih pogojev se v letališki coni lahko določijo tudi posamezne cone in poligoni, ki se praviloma določajo v območju letenja vojaškega letališča.

(2)Letališki (šolski) krog je del zračnega prostora letališke cone, v katerem zrakoplovi letijo po določeni shemi in pravilih za vizualno letenje zaradi vzletanja in pristajanja.

(3)Sektor instrumentalnega odleta po vzletu je del zračnega prostora letališke cone, v katerem se polet od vzleta do preleta določenega navigacijskega sredstva odvija po določeni shemi in pravilih za instrumentalno letenje.

(4)Sektor instrumentalnega prileta za pristajanje je del zračnega prostora letališke cone, v katerem se polet od preleta določenega navigacijskega sredstva do pristajanja odvija po določeni shemi in pravilih za instrumentalno letenje.

(5)Vhodna in izhodna vrata letališke cone so deli zračnega prostora nad določenim mestom v letališki coni, kjer se na določeni višini izvaja prilet na letališče in odlet z letališča po pravilih za vizualno letenje.

(6)Cona čakanja je del zračnega prostora v coni letališča, v katerem zrakoplov leti na določeni višini po pravilih za vizualno letenje, in čaka dovoljenje, navodilo ali odobritev na postavljeno zahtevo.

(7)Krog čakanja je del zračnega prostora, označen z navigacijskimi sredstvi, v katerem zrakoplov leti na določeni višini, po določeni shemi in pravilih za instrumentalno letenje, in čaka na odobritev za začetek instrumentalnega prileta za pristajanje, oziroma drugo dovoljenje ali navodilo. Minimalna višina letenja v krogu čakanja je 2000 čevljev nad najvišjo naravno ali umetno oviro v letališki coni. Glede na obseg letališke cone se krog čakanja lahko določi v letališki ali terminalni coni. 32. člen (cone za usposabljanje vojaških pilotov)

(1)Pilotažna cona je del zračnega prostora, v katerem se po pravilih za vizualno letenje izvaja usposabljanje v upravljanju z zrakoplovom.

(2)Cona brišočega letenja je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje za letenje po pravilih za vizualno letenje, na višinah do 300 čevljev nad terenom.

(3)Cona instrumentalnega letenja je del zračnega prostora, označenega z navigacijskimi sredstvi, v kateri se izvaja usposabljanje v upravljanju z zrakoplovom po pravilih za instrumentalno letenje.

(4)Cona skupinskega letenja je del zračnega prostora, v katerem se izvaja usposabljanje za letenje v skupini.

(5)Cona za usposabljanje v manevrih zračnega boja je del zračnega prostora, v kateri se po pravilih za vizualno ali instrumentalno letenje, izvaja usposabljanje v manevrih zračnega boja.

(6)Cona za letenje z nadzvočno hitrostjo je del zračnega prostora, označenega z navigacijskimi sredstvi, v kateri se izvaja usposabljanje v upravljanju z zrakoplovom na hitrosti nad 0,95 Ma.

(7)Razporeditev, velikost, označevanje in uporaba con se določijo z navodilom za uporabo letališča ali drugim predpisom o klasifikaciji zračnega prostora. 33. člen (poligoni)

(1)Glede na namen se poligoni razvrščajo na: – poligone za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem ali vodi; – poligone za streljanje in raketiranje ciljev v zraku.

(2)Poligoni za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem so lahko šolski ali taktični, poligoni za streljanje in raketiranje ciljev v zraku pa so lahko za streljanje in raketiranje z zrakoplova ali z zemlje.

(3)Šolski poligon za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na zemlji je del kopne ali vodne površine, v letališki coni ali njeni neposredni bližini. Namenjen je za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na zemlji s šolskimi sredstvi.

(4)Taktični poligon za streljanje, raketiranje in bombardiranje objektov na kopnem ali vodi je stalno ali začasno urejen del kopne ali vodne površine, namenjen za usposabljanje in dejstvovanje v pogojih določene taktične situacije. Tarče na poligonu so lahko borbena sredstva ali njihove makete v naravni velikosti in ustrezni razporeditvi.

(5)Poligon za streljanje in raketiranje ciljev v zraku je del zračnega prostora nad določenim delom kopne ali vodne površine, namenjen za streljanje in raketiranje vlečnih, letečih ali raketnih tarč, z zrakoplova ali z zemlje.

(6)Lokacije poligonov, velikost, ureditev, vodenje letenja in dejstvovanj, kakor tudi varnostne ukrepe v času dejstvovanj, določi minister, pristojen za obrambo, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za promet in zveze, za vsak poligon posebej.

(7)Poligoni se v času aktivnosti na poligonih, kakor tudi zračni prostor nad poligoni do določene višine, razglasijo za nevarne cone in se o tem obvesti pristojna služba URSZP. 6. Vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje 34. člen (vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje)

(1)Vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje so pripadniki SV, ki upravljajo z vojaškimi zrakoplovi, opravljajo druga dela v zvezi z njihovo uporabo ali sodelujejo v vojaškem zračnem prometu.

(2)S posebnimi predpisi se urejajo: – katero osebje se šteje v vojaško letalsko in drugo vojaško strokovno osebje; – pogoji, ki jih mora izpolnjevati pripadnik SV, ki želi pridobiti ali podaljšati veljavnost licence oziroma pooblastila vojaškega letalskega osebja in čas veljavnosti posamezne licence oziroma pooblastila; – pogoji, ki jih mora izpolnjevati pripadnik stalne, mirnodobne in vojne sestave SV, ki želi pridobiti ali podaljšati veljavnost potrdila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje del drugega vojaško strokovnega osebja in čas veljavnosti posameznega potrdila; – kriteriji in ugotavljanje zdravstvene sposobnosti vojaškega letalskega in drugega vojaško strokovnega osebja; – dovoljene maksimalne prekinitve letenja; – vojaške letalske knjižice.

(3)Zaradi podaljšanja licence je nadrejeno poveljstvo dolžno izdati posamezniku potrdilo o izvršenem naletu v SV.

1. člen (pogoji za upravljanje vojaškega zrakoplova) Vojaška oseba lahko upravlja vojaški zrakoplov v vlogi pilota ali leti v vlogi člana posadke zrakoplova, če izpolnjuje naslednje pogoje: – ima ustrezno letalsko vojaško dovoljenje, ki je nadgrajena civilna licenca s predpisanimi vojaškimi pooblastili; – da je zdravstveno sposobna za izvajanje letalskih nalog na kategoriji zrakoplova, na katerem izvaja letalsko usposabljanje; – da je teoretično in praktično usposobljena za izvajanje nalog na določenem tipu zrakoplova; – da je pristojni organ izdal in odobril nalog za polet.
2. člen (posadka zrakoplova)

(1)Posadko zrakoplova sestavlja letalsko in kabinsko osebje.

(2)V letalsko osebje se šteje osebje, ki je potrebno za nemoteno upravljanje z zrakoplovom ter osebje, ki je potrebno za opravljanje specifičnih nalog zaradi katerih se štejejo za člane posadke, kar se določi z navodilom za izvršitev vaje.

(3)V kabinsko osebje se šteje strežno in ostalo osebje na zrakoplovu, ki opravlja naloge, ki niso neposredno povezane z upravljanjem zrakoplova. Za kabinsko osebje se odredi najmanj ena oseba, kadar zrakoplov prevaža do 30 oseb, oziroma po ena oseba za vsak zasilni izhod, kadar je zrakoplov registriran in prevaža več kot 30 oseb.

(4)Število in sestavo članov posadke vojaškega zrakoplova se za vsak polet določi z nalogom za polet, vendar ne v manjšem obsegu in sestavi od minimalne posadke za določen tip zrakoplova.

(5)Prepovedano je letenje z vojaškim zrakoplovom brez minimalne posadke, predpisane z operativnim priročnikom.

1. člen (obveznost uporabe predpisov) Posadka vojaškega zrakoplova mora pri izvajanju letalskih nalog upoštevati predpise o zračni plovbi, ki urejajo letenje vojaških zrakoplovov in predpise in ukaze, ki določajo organizacijo izvajanja letalskih nalog v letalskih enotah SV. V primerih neusklajenosti predpisov, je posadka vojaškega zrakoplova dolžna ukrepati po navodilih pristojnega organa službe kontrole letenja.
2. člen (vodja zrakoplova)

(1)Vodja zrakoplova je pilot na enosedežnem zrakoplovu, prvi pilot na večsedežnem zrakoplovu ali pilot, ki izvaja usposabljanje ali preverjanje izurjenosti pilota. Izjemoma se lahko pri opravljanju posebnih nalog za vodjo zrakoplova določi tudi nekdo drug.

(2)Vodja zrakoplova je nadrejen posadki zrakoplova in je odgovoren za izvedbo celotne naloge od sprejema do zaključka naloge. Vodja zrakoplova je odgovoren za pripravo letenja, red in disciplino v zrakoplovu med poletom, izvršitev naloge, varnost letenja, ter vzdrževanje in varovanje zrakoplova izven letališča baziranja.

(3)Vsak član posadke zrakoplova je odgovoren vodji zrakoplova za svojo pripravljenost na polet, izvajanje predpisanih nalog med poletom in po pristanku, vključno z analizo poleta.

(4)Osebe, ki se prevažajo v zrakoplovu, so ne glede na čin in položaj dolžne izvrševati navodila in povelja vodje zrakoplova, ki se nanašajo na red v zrakoplovu ter postopke pri rednih in izrednih dogodkih med poletom.

(5)Podroben opis pooblastil in dolžnosti vodje zrakoplova je določen v zakonu o letalstvu in OM. 39. člen (evidence, preverjanje in ocenjevanje usposobljenosti letalskega osebja)

(1)Poveljniki enot morajo poznati stopnjo usposobljenosti podrejenih letalcev: – poveljnik letalskega oddelka in eskadrilje usposobljenost vseh letalcev v podrejeni enoti; – poveljnik operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe ter poveljnik letalske brigade usposobljenost podrejenih poveljnikov in vseh letalcev iz sestave poveljstva.

(2)Pristojnosti, obseg in način kontrole ter preverjanja letalcev, ocenjevanje njihove strokovne usposobljenosti in vodenje evidenc o strokovni usposobljenosti se ureja z navodilom za vodenje letalskega usposabljanja. 40. člen (stopnje izurjenosti)

(1)Letalsko osebje se glede na izurjenost in trenažo za izvajanje letalskih nalog razvršča po stopnjah letalsko strokovne izurjenosti. Število stopenj, pogoje in postopek ocenjevanja za določitev stopnje letalsko strokovne izurjenosti po posameznih kategorijah letalskega osebja se določa s predpisi o vojaškem letalskem osebju.

(2)Preverjanje stopnje izurjenosti se izvaja enkrat na dve leti v skladu s predpisi o vojaškem letalskem osebju. 41. člen (samostojno letenje)

(1)Pilotom SV se glede na stopnjo izurjenosti in v skladu s predpisi določi časovno najdaljša dovoljena prekinitev letenja v vizualnem, instrumentalnem in nočnem letenju, po kateri ni dovoljeno samostojno letenje brez opravljenega preverjanja pilota po ustreznem programu. Najdaljša dovoljena prekinitev za letalsko osebje je določena v OM. V specifičnih primerih lahko poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote določi drugačno dolžino prekinitve, ki pa ne sme biti daljša od tiste, ki je predvidena v OM.

(2)Preverjanje izurjenosti letalskega osebja po prekoračitvi dovoljene prekinitve letenja izvaja nadrejeni poveljnik ali pilot enake ali višje stopnje izurjenosti, ki ima pooblastilo inštruktorja oziroma učitelja letenja.

(3)Preverjanje pilota in odobritev za samostojno letenje se vpisuje v letalsko knjižico.

1. člen (dovoljene obremenitve pilota in posadke) Maksimalno število ur letenja podnevi ali ponoči, ki jih lahko opravi letalsko osebje v 24 urah ali 7 zaporednih dneh je določena v OM. Največje število ur letenja v borbenih pogojih se določa z aktom, ki ga izda NGŠSV.
2. Služba kontrole letenja in nadzor zračnega prostora
3. člen (obveznosti službe kontrole letenja pri nadzoru zračnega prostora) Pristojni organ službe kontrole letenja dostavlja podatke o najavljenih poletih OCOPPVLZO, sodeluje pri identifikaciji zrakoplovov in letečih objektov v zračnem prostoru ter zagotavlja OCOPPVLZO druge podatke in pomoč pri zagotavljanju nadzora zračnega prostora. III. VODENJE LETENJA
4. člen (pojem in vsebina vodenja letenja) Vodenje letenja obsega: – načrtovanje in organiziranje letenja; – izdajo letalske naloge; – pripravo za letenje; – zagotovitev letenja; – kontrolo letenja in vodenje zrakoplova po zračnem prostoru, ki ga opravlja pristojna služba URSZP; – poročanje o letenju; – analizo letenja.
5. Sestava in dolžnosti dežurne izmene za zagotovitev letenja
6. člen (sestava dežurne izmene) Dežurna ekipa za zagotovitev letenja je sestavljena iz:
7. dežurne ekipe letalske enote;
8. dežurne logistične ekipe. a) Dežurna ekipa letalske enote
9. člen (sestava dežurne ekipe letalske enote) Dežurna ekipa letalske enote je sestavljena iz: – vodje letenja; – pomočnika vodje letenja; – dežurnega letenja; – vodje dejstvovanja; – dežurne ekipe za iskanje in reševanje.
10. člen (vodja letenja)

(1)Dolžnost vodje letenja lahko opravlja poveljnik samostojnega letalskega oddelka ali višje enote, oziroma po odločitvi poveljnika enote nekdo od pilotov. Vodja letenja je nadrejen osebju dežurne ekipe letalske enote, vodji dežurne logistične ekipe ter letalskemu osebju, ki izvaja letenje. Odločitve poveljnika letalske enote v zvezi z letenjem se izvršujejo izključno preko vodje letenja.

(2)Vodja letenja je odgovoren za varno, organizirano in disciplinirano izvajanje letenja v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi, ki urejajo organiziranje in izvajanje letenja. Na vojaškem letališču se vodja letenja med opravljanjem dolžnosti lahko nahaja na stolpu letališke kontrole letenja.

(3)Zamenjava vodje letenja med opravljanjem dolžnosti ni dovoljena, razen, če zaradi kakršnega koli razloga dolžnosti ni sposoben opravljati. V tem primeru dolžnost vodje letenja prevzame njegov namestnik. O zamenjavi mora takoj obvestiti poveljnika letalske enote, ki izvaja letenja, da določi novega vodjo letenja.

(4)Dolžnosti vodje letenja pred letenjem so: – preučevanje načrta letenja; – seznanitev z napovedjo vremena; – seznanitev z ornitološkimi pogoji; – seznanitev s stanjem sredstev za zveze in radionavigacijskih sredstev na letališču baziranja in na alternativnih letališčih; – predhodna priprava dežurne ekipe letalske enote; – seznanitev s kvaliteto izvršene predhodne priprave dežurne logistične ekipe in po potrebi izdajanje dopolnilnih ukazov in navodil; – obvešča poveljnika letalske enote o sprejetih ukrepih za zagotovitev letenja in kvaliteti priprave dežurne izmene za kontrolo letenja in vodenje zrakoplovov ter zagotovitev letenja.

(5)Dolžnosti vodje letenja pri pripravi so: – seznanitev poveljnika letalske enote s skupnim načrtom letenja; – seznanitev s stanjem manevrskih površin, sredstev za zveze in radionavigacijskih sredstev; – preverjanje pripravljenosti alternativnih letališč, poligonov in območij za izvajanje padalskih skokov in odmetavanje tovora; – seznanitev z dejanskim stanjem in napovedjo vremena; – seznanitev z načrtovanim letenjem letalskih enot z drugih letališč, civilnim zračnim prometom v območju izvajanja letalskih nalog in prepovedmi ter omejitvami za letenje; – seznanitev z ornitološkimi pogoji v letališki coni; – ugotavljanje pripravljenosti osebja dežurne izmene za kontrolo letenja in vodenje zrakoplova ter zagotovitev letenja in izdajanje dopolnilnih ukazov in navodil; – obveščanje poveljnika letalske enote o pripravljenosti za letenje.

(6)Dolžnosti vodje letenja med letenjem so: – odloča o prepovedi vzleta in pristajanja zaradi tehničnih pogojev na letališču, neugodnih meteoroloških pogojev in drugih okoliščin; – odloča o napotitvi zrakoplovov na alternativno letališče; – prepoveduje letenje pilotu zrakoplova, ki je kršil disciplino letenja ali je naredil drugo napako v vodenju zrakoplova in sprejema druge ukrepe za zagotavljanje varnosti letenja; – po potrebi odloča o dopolnilnem zbiranju podatkov o vremenu, ornitoloških pogojev in preverjanju brezhibnosti delovanja radionavigacijskih sredstev; – predlaga začetek akcije iskanja in reševanja pogrešanega zrakoplova ter sodeluje pri organiziranju in vodenju akcije iskanja in reševanja; – opozarja vodjo dežurne logistične ekipe na nepravilno izvajanje dolžnosti posameznikov v njegovih ekipah in zahteva sprejem ustreznih ukrepov.

(7)Vodja letenja po končanem letenju poroča poveljniku letalske enote, ki je izvajala letenje. V primerih, ko organizacija letenja ne zagotavlja kvalitetno in varno izvršitev letalskih nalog, je poveljnik letalske enote, ki izvaja letenje, dolžan prekiniti letenje ter analizirati in odpraviti napake. 48. člen (namestnik vodje letenja)

(1)Dolžnost namestnika vodje letenja lahko opravlja pilot po odločitvi poveljnika enote, ki izvaja letenje. Namestnik vodje letenja je podrejen vodji letenja in izvaja naloge, ki mu jih on določi.

(2)Pomočnik vodje letenja se določa po potrebi, glede na obseg in zahtevnost organiziranja ter vodenja letenja. 49. člen (dežurni letenja)

(1)Dolžnost dežurnega letenja lahko opravlja pilot, ki ga določi poveljnik enote, ki izvaja letenje. Dežurni letenja je podrejen vodji letenja. Med opravljanjem dolžnosti se nahaja ob vzletno pristajalni stezi, v bližini točke pristajanja zrakoplovov, oziroma na mestu izvajanja izvenletaliških pristankov.

(2)Dolžnosti dežurnega letenja so: – nadzor in zagotavljanje izvajanja predpisanih postopkov na letališču ali pri izvenletaliških pristankih; – kontrola in vodenje letenja, kadar to zahteva oziroma jih ne zagotavlja pristojni organ službe kontrole letenja; – skrb za zahtevano stopnjo varnosti letenja in nudenje pomoči v primerih ogrožanja varnosti letenja. 50. člen (vodja dejstvovanja na poligonu)

(1)Dolžnost vodje dejstvovanja na poligonu lahko opravlja izkušen pilot po odločitvi poveljnika enote, ki izvaja dejstvovanje na poligonu. Vodja dejstvovanja na poligonu je podrejen vodji letenja. Med opravljanjem dolžnosti se nahaja na mestu, ki omogoča nadzor nad izvajanjem dejstvovanj na poligonu.

(2)Dolžnosti vodje dejstvovanja na poligonu se določajo z navodilom za uporabo poligona. 51. člen (dežurna ekipa službe iskanja in reševanja)

(1)Pristojni organ službe kontrole letenja nudi potrebno pomoč vojaškemu zrakoplovu v težavah, ta začenja in usklajuje akcijo iskanja in reševanja vojaških zrakoplovov. OPPVLZO organizira in vodi iskanje in reševanje vojaških zrakoplovov v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Dežurna ekipa za iskanje in reševanje so določi pri letenju samostojnega letalskega oddelka, njemu enake ali višje enote, na enem od letališč vojaškega letalstva. V sestavo dežurne ekipe za iskanje in reševanje se praviloma določajo helikopter ali lahko večnamensko letalo in dežurna posadka za iskanje in reševanje. V sestavo dežurne posadke za iskanje in reševanje se lahko določijo piloti, ki so usposobljeni za letenje v težavnih meteoroloških pogojih in za letenje po pravilih instrumentalnega letenja. b) Dežurna logistična ekipa 52. člen (dežurna logistična ekipa)

(1)Sestavo dežurne logistične ekipe določi poveljnik letalske baze na podlagi zahteve letalske enote za logistično zagotovitev letenja.

(2)Dežurno logistično ekipo sestavljajo: – vodja; – dežurna gasilska ekipa; – dežurna ekipa za prvo medicinsko pomoč; – dežurna ekipa za odstranjevanje ovir z manevrskih površin; – dežurna ekipa za svetlobno signalna sredstva; – dežurna ornitološka ekipa; – dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov. 53. člen (vodja dežurne logistične ekipe)

(1)Za vodjo dežurne logistične ekipe se določi eden izmed častnikov letalske baze.

(2)Dolžnosti vodje dežurne logistične ekipe so: – sodelovanje pri usklajevanju v procesu načrtovanja letenja; – seznaniti se z načrti letenja in zahtevki za zagotovitev letenja; – poveljniku logistične enote predlaga obseg in sestavo dežurne logistične ekipe v skladu z načrtovanim letenjem; – nadzoruje pripravo dežurnih ekip za zagotovitev letenja; – najkasneje 30 minut pred začetkom letenja obvesti vodjo letenja o pripravljenosti dežurnih ekip logistične enote; – nadzoruje zagotavljanje letenja med samim izvajanjem letenja in v primeru potrebe ukrepa v skladu s pooblastili; – zagotavlja ekipo za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov na drugih letališčih. 54. člen (dežurna gasilska ekipa)

(1)Gasilsko ekipo je sestavljena iz potrebnega števila gasilcev z opremo za gašenje požarov. Ekipa se v času dežurstva nahaja na lokaciji, določeni z navodilom za uporabo letališča. Glede na kategorijo letališča, obseg letenja in druge pogoje se za zagotovitev letenja lahko določi več gasilskih ekip.

(2)Opremo za gašenje požarov, število gasilcev in njihovo usposobljenost se določa s posebnimi predpisi. 55. člen (dežurna ekipa za prvo medicinsko pomoč)

(1)Dežurno ekipo za prvo medicinsko pomoč sestavljajo zdravnik ali medicinski tehnik, sanitetno vozilo in sanitetni komplet. Ekipa se v času letenja nahaja na določenem mestu v stanju polne pripravljenosti do zaključka letenja.

(2)Dežurna ekipa za prvo medicinsko pomoč je dolžna nuditi nujno medicinsko pomoč posadki in potnikom v primeru izrednega dogodka ali nesreče zrakoplova na letališču ali v bližnji okolici. 56. člen (dežurna ekipa za odstranjevanje ovir z manevrskih površin)

(1)Dežurno ekipo za odstranjevanje ovir z manevrskih površin vojaškega letališča sestavlja osebje letalske baze s potrebnimi materialno-tehničnimi sredstvi. Osnovne naloge dežurne ekipe za odstranjevanje ovir so: – umik poškodovanih zrakoplovov z manevrskih površin ali okolice letališča; – čiščenje peska, zemlje in drugih drobnih predmetov z manevrskih površin, ki zmanjšujejo varnost letenja; – čiščenje snega in zaščita pred poledico.

(2)Obseg in sestavo dežurne ekipe za odstranjevanje ovir določa poveljnik letalske baze glede na načrtovano letenje, stanje manevrskih površin in vremensko situacijo. 57. člen (dežurna ekipa za svetlobna signalna sredstva)

(1)Dežurno ekipo za svetlobna signalna sredstva sestavljajo eden ali več ustrezno usposobljenih pripadnikov letalske baze, ki so opremljeni s stalnimi in premičnimi svetlobnimi signalnimi sredstvi. Stalna in premična svetlobna signalna sredstva so namenjena za označevanje manevrskih površin letališča ter preprek in nevarnih mest na njih ter v njihovi neposredni bližini.

(2)Dolžnosti dežurne ekipe za svetlobna signalna sredstva so: – da pred pričetkom letenja preveri brezhibnost delovanja stalnih svetlobnih signalnih sredstev; – da zagotovi razmestitev in delovanje premičnih svetlobnih signalnih sredstev na manevrskih površinah v času letenja; – da ustrezno označi nevarna mesta na manevrskih površinah in v njihovi neposredni bližini na zahtevo vodje dežurne izmene letališke kontrole letenja; – da najkasneje 30 minut pred pričetkom letenja poroča o pripravljenosti vodji dežurne logistične enote.

(3)Premična svetlobna signalna sredstva za osvetlitev manevrskih površin se lahko postavljajo na letališčih in vzletiščih, če je njihova uporaba predvidena in določena z navodilom za uporabo letališča ali vzletišča.

(4)Določbe tega člena se uporabljajo v primeru, če ni ustrezne svetlobne signalizacijske zagotovitve na letališču, na katerem se izvaja letenje. 58. člen (dežurna ornitološka ekipa)

(1)Dežurno ornitološko ekipo sestavljajo eden ali več ustrezno usposobljenih pripadnikov letalske baze s potrebno opremo. Naloga ekipe je plašenje ptičjih jat. Ekipa se določa po potrebi ter aktivira po odločitvi vodje letenja, če se pojavijo ptice ali ptičje jate, ki nevarno ogrožajo varnost letenja.

(2)Določbe tega člena se uporabljajo v primeru, če ni ustrezne ornitološke zagotovitve na letališču, na katerem se izvaja letenje. 59. člen (dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov)

(1)Dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov se določi v primeru načrtovanega letenja in pristajanja zrakoplovov, katerih matično letališče je drugo letališče. Ekipo določi po potrebi poveljnik letalske baze.

(2)Člani dežurne ekipe za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov v delovnem času redno opravljajo delo na svojih dolžnostih, v primeru načrtovanega letenja in pristajanja zrakoplovov z drugih letališč pa so dolžni sprejeti, oskrbeti in odpraviti tudi te zrakoplove. Dolžnost sprejema, oskrbe in odpreme zrakoplovov velja ves čas dežurstva.

(3)Dežurno ekipo o prihodu zrakoplovov obvešča dežurni baze. Dežurna ekipa je dolžna izvršiti naloge, določene v obvestilu.

1. Načrtovanje in organiziranje letenja
2. člen (načrtovanje letalskega usposabljanja)

(1)Letalsko usposabljanje v SV se načrtuje z letnimi (periodičnimi) in mesečnimi načrti.

(2)Letni načrt letalskega usposabljanja izdeluje samostojna eskadrilja, njej enaka in višja enota ali poveljstvo. Z letnim načrtom letalskega usposabljanja se določijo: – prednostni cilji letalskega usposabljanja; – število ur letenja po tipu zrakoplova; – skupno število ur letenja za posameznega pilota po kategorijah usposobljenosti; – delitev načrtovanih ur letenja enote po vrstah in pogojih za letenje.

(3)Osnovne elemente za letni načrt letalskega usposabljanja v SV določi GŠSV glede na razpoložljive tehnične, materialne in kadrovske zmogljivosti letalskih enot in v skladu z navodili za usposabljanje SV.

(4)Mesečni načrt letalskega usposabljanja izdeluje samostojni letalski oddelek, njemu enaka ali višja enota. Obsega načrtovano število ur letenja pilotov in enote po nalogah, vrstah in pogojih letenja, razen posebnih nalog. Mesečni načrt letalskega usposabljanja se izdela za koledarski mesec. Izdela se do 25. v mesecu za naslednji mesec. Izhodišče za izdelavo mesečnega načrta letalskega usposabljanja za naslednji mesec je analiza realiziranega števila ur letenja v prejšnjem mesecu in zahteve višjih poveljstev za trenažno letenje pilotov iz njihove sestave. Mesečni načrt letalskega usposabljanja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.

(5)Tedenski načrt letenja izdeluje samostojni oddelek, njemu enaka ali višja enota. Obsega načrtovane naloge in čas izvajanja nalog po posameznih dnevih. V načrt so vključene tudi posebne naloge. Tedenski načrt letenja se izdeluje prvi delovni dan v tednu za naslednji teden. Dan, ko se izvaja tedensko načrtovanje, se šteje kot zadnji načrtovani dan prejšnjega tedenskega načrta. Tedenski načrt letenja odobri poveljnik nadrejene enote ali poveljstva. Tedenski načrti letenja se dostavljajo v vednost OCOPPVLZO.

(6)Dnevni načrt letenja izdeluje oddelek, njemu enaka ali višja enota. Predstavlja odločitev poveljnika osnovne letalske enote za načrtovano letenje. Glede na del dneva se lahko načrt izdeluje za dnevno ali nočno letenje. Glede na vremensko situacijo, usposobljenost posadk in načrtovane polete pa se lahko izdeluje v dveh variantah kot glavni in rezervni načrt letenja. Z glavnim načrtom letenja se načrtujejo osnovne naloge iz načrta letalskega usposabljanja. Rezervni načrt se izdeluje v primerih, ko se lahko vnaprej predvidijo omejevalni pogoji za izvršitev glavnega načrta letenja oziroma ko nepredvidene spremembe pogojev onemogočijo uresničitev glavnega načrta letenja. Dnevni načrt letenja obsega podatke o posadkah, zrakoplovih, času in nalogah načrtovanega letenja. Dnevni načrt letenja obsega tudi posebne naloge. Izven dnevnega načrta letenja se odobrijo tehnični poleti in naloge v nujnih primerih. Dnevni načrt letenja se praviloma izdeluje dan pred načrtovanim letenjem. Odobri ga poveljnik nadrejene enote ali poveljstva.

(7)Tedenski in dnevni načrti se po potrebi uskladijo s pristojnim organom službe kontrole letenja, glede na vrsto letenja, prostor in čas. Način usklajevanja se določi sporazumno.

(8)Tedenski in dnevni načrti se dostavijo v vednost nadrejenemu poveljstvu, dnevni načrti pa še poveljniku letalske baze.

(9)Načrt letenja se ne izdeluje za letenje posameznega zrakoplova.

1. člen (pogoji in elementi za sprejem odločitve o letenju) Pogoji in elementi, ki se morajo upoštevati pri sprejemu odločitve o letenju, so: – postopnost pri izvajanju nalog po mesečnem (periodičnem) načrtu letalskega usposabljanja in nalog, ki se morajo načrtovati; – dejanska stopnja usposobljenosti pilotov; – zmožnosti letalsko tehnične enote za pripravo zrakoplovov in zagotovitve tehnične podpore med letenjem; – zmožnosti letalske baze za zagotavljanje letenja; – zmožnosti navigacijskih služb zračnega prometa ter služb za vodenje in usmerjanje zrakoplovov ter drugih enot in služb, zadolženih za zagotavljanje varnosti letenja; – stanje letališča, na katerem so zrakoplovi nameščeni, zemeljskih radionavigacijskih sredstev, alternativnih letališč, poligonov, območij za izvajanje padalskih skokov in območij za odmetavanje tovora; – meteorološki pogoji in vremenska napoved; – ornitološka zagotovitev v letališki coni; – pogoji in možnosti letenja v zračnem prostoru, letališki coni, sosednjih in alternativnih letališčih; – razpoložljiv čas za pripravo letenja in drugi pogoji ter elementi, ki lahko vplivajo na odločitev o letenju.
2. člen (najava letenja)

(1)Najava letenja se izvaja z dostavo načrtov letenja ali najavo posameznih poletov pristojnemu organu službe kontrole letenja in OCOPPVLZO.

(2)Pri izvrševanju večdnevnih posebnih nalog izven matičnih letališč poveljnik enote ali vodja zrakoplova dnevno izvaja najavo letenja najbližji kontroli letenja s podatki o območju letenja, višini in času izvršitve naloge.

(3)Najava letenja mora biti izvršena pristojnemu organu službe kontrole letenja v roku, ki je predpisan za delo službe kontrole letenja.

1. člen (organiziranje letenja v letalski enoti) Organiziranje letenja v letalski enoti obsega: – pripravo zahtevkov enotam pristojnim za logistično zagotovitev letenja; – pripravo zahtevkov operativnemu poveljstvu vojaškega letalstva in zračne obrambe za svetlobno navigacijsko zagotovitev in zagotovitev zračnega prostora; – izdajo ukaza lastni letalsko tehnični enoti za pripravo zrakoplovov; – določitev vsebine, časa trajanja in mesta izvajanja predhodne in izvršne priprave ter analize letenja; – določitev in priprava letalskega osebja za izvajanje priprave in analize letenja.
2. člen (organiziranje letenja v letalski bazi) Organizacija letenja v logistični enoti obsega: – določitev obsega in sestave dežurnih ekip za logistično zagotovitev letenja ter vsebine in lokacije njihove predhodne in izvršne priprave; – prilagoditev logistične zagotovitve letenja zahtevkom letalskih enot.
3. Letalska naloga
4. člen (izdajanje letalskih nalog)

(1)Letalske naloge se izdajajo v pisni obliki s skupnim ali posamičnim nalogom za polet. Dnevni načrt letenja se šteje za skupni nalog za polet dveh ali več zrakoplovov. Posamični nalog za polet se izdeluje za letenje posameznega zrakoplova in dežurnih zrakoplovov.

(2)Nalog za polet mora biti izdan v določenem času pred začetkom poleta, ki zagotavlja potreben čas posadkam za predpisano pripravo letenja; praviloma je to najmanj eno uro pred začetkom predvidenega poleta.

(3)Izdani nalogi za polet se hranijo v evidenci letalskih enot v skladu s predpisi o arhivskem gradivu.

(4)Noben polet se ne sme začeti brez jasno določenega in izdanega naloga za polet in izvršene priprave.

(5)V nujnih primerih lahko oseba, ki jo pooblasti NGŠSV, izda ustni nalog za polet, ki pa mora biti najkasneje v 24 urah dostavljen v pisni obliki. 66. člen (pristojnost za izdajanje letalskih nalog)

(1)Poveljnik samostojnega letalskega oddelka, njej enake ali višje enote, izdaja letalske naloge podrejenim pilotom in pilotom drugih enot in poveljstev, ki izvajajo letalsko usposabljanje v enoti, za: – letalske naloge po programu letalskega usposabljanja; – posebne naloge in tehnične polete v prvi stopnji vzdrževanja.

(2)Poveljnik brigade ali njej enake enote, izdaja letalske naloge podrejenim letalskim enotam in pilotom za: – tehnične polete po opravljenih delih v drugi in tretji stopnji vzdrževanja; – letenje na taktičnih vajah; – polete podrejenih letalskih enot.

1. člen (obvezna izhodišča za izdajanje letalskih nalog) Poveljnik letalske enote ali poveljstva mora pri izdajanju letalskih nalog upoštevati naslednja izhodišča: – stopnjo usposobljenosti, zdravstveno stanje in izurjenost pilota za izvršitev naloge; – letalne lastnosti in taktično tehnične zmožnosti zrakoplova; – letališke, vremenske in druge pogoje, ki vplivajo na varno in popolno izvršitev poleta; – zmožnosti organov in enot, ki zagotavljajo izvajanje letenja.
2. člen (vsebina letalskega naloga)

(1)Vsak nalog za polet mora vsebovati naslednje podatke: – datum načrtovanega letenja; – pogoje letenja; – pravila letenja, po katerih se bo letenje izvajalo; – tip in registrske oznake zrakoplovov; – pozivne znake; – številko vaje po programu letalskega usposabljanja oziroma namen letalske naloge; – sestavo posadke; – skupen načrtovan čas letenja v urah in minutah; – načrtovano število poletov; – maršrute ali območje letenja; – višine letenja; – hitrosti letenja.

(2)Po potrebi se nalogu za polet lahko dodajo še drugi podatki in informacije, ki so potrebni za kvalitetno pripravo in izvajanje načrtovanega letenje.

(3)V izrednem ali vojnem stanju, pri nujni akciji iskanja in reševanja ali v primeru naravnih in drugih nesreč, kjer bi izdelava pisnega naloga za polet bistveno upočasnila proces delovanja, se lahko nalog za polet izda naknadno, vendar najkasneje v 24 urah. Za izvršitev take naloge zadošča ustni ukaz operativnega dežurnega GŠSV ali osebe, ki jo pooblasti NGŠSV. 4. Priprava za letenje 69. člen (cilj, obseg in delitev priprave za letenje)

(1)Osnovni cilj priprave za letenje je zagotavljanje izvajanja kvalitetnega in varnega letenja.

(2)Priprava za letenje obsega: – pripravo zrakoplova; – pripravo posadke; – pripravo osebja in sredstev za zagotovitev letenja.

(3)Po vsebini in času izvajanja se priprava za letenje deli na splošno, predhodno in izvršno pripravo za letenje. 70. člen (splošna priprava)

(1)Splošna priprava za letenje obsega ukrepe, postopke in aktivnosti, ki niso v neposredni povezavi s posamezno letalsko nalogo. Izvajajo pa se zaradi splošne priprave posadk za letenje in ostalega osebja, ki je vključeno v organizacijo, zagotovitev ter vodenje letenja kot tudi materialno tehničnih sredstev in ostale opreme, ki vpliva na varno izvajanje letenja.

(2)Splošna priprava za letenje se izvaja stalno. 71. člen (predhodna priprava)

(1)Predhodna priprava za letenje obsega ukrepe, postopke in aktivnosti, ki zagotavljajo popolno, natančno in varno izvršitev letalske naloge med poletom, razen tistih, ki se izvajajo neposredno pred poletom. Obseg in vrsta aktivnosti v predhodni pripravi so odvisni od kvalitete splošne priprave.

(2)Predhodna priprava za letenje se praviloma začne takoj po sprejemu letalske naloge. Izjemoma se lahko, kadar razmere to zahtevajo posamezni elementi predhodne priprave izvajajo po posebnem ukazu že pred sprejemom letalske naloge.

(3)Za predhodno pripravo za letenje mora biti predviden potreben čas, ki omogoča kvalitetno izvršitev predpisanih in potrebnih aktivnosti. Med predhodno in izvršno pripravo za letenje se praviloma načrtuje počitek osebja. 72. člen (izvršna priprava)

(1)Izvršna priprava za letenje se izvaja neposredno pred vzletom ali ob prehodu v stanje pripravljenosti za izvršitev letalske naloge. V izvršni pripravi se izvajajo aktivnosti, ki jih zaradi tehničnih, organizacijskih, meteoroloških in drugih pogojev ni mogoče izvršiti prej.

(2)Izvršna priprava za letenje mora biti kratka, vendar popolna in brez pretiranega hitenja, ki bi bilo lahko vzrok za pomanjkljivosti in napake. V okviru izvršne priprave za letenje se lahko izvaja neposredno izvidovanje vremena.

1. a)Priprava zrakoplova 73. člen (splošna, predhodna in izvršna priprava zrakoplova) Splošna, predhodna in izvršna priprava zrakoplova se izvaja v skladu s predpisi in navodili o vzdrževanju zrakoplovov. Evidenca ugotovljenega stanja se vodi neprekinjeno in na predpisan način.
2. b)Priprava posadke 74. člen (odgovornost)

(1)Posadka zrakoplova je v celoti odgovorna za pravilnost in popolnost svoje priprave za letenje. Nadrejeni so posadki dolžni zagotoviti potreben čas za pripravo, vse potrebne podatke in pomoč ter izvajati nadzor priprave posadke.

(2)Priprava posadke se deli na splošno, predhodno in izvršno.

1. člen (splošna priprava posadke) Splošna priprava posadke obsega: – pridobivanje in utrjevanje teoretičnih strokovnih znanj v skladu s programom in načrti letalskega usposabljanja; – sprotno preučevanje predpisov in navodil o letenju ter organizaciji letalskega usposabljanja v SV; – preučevanje splošnih letalskih predpisov; – analizo izkušenj izvršenega letenja; – pripravo letalskih kart in preučevanje področja načrtovanega letalskega usposabljanja; – vzdrževanje psihofizične pripravljenosti; – vzdrževanje veljavnosti letalskih licenc in pooblastil; – preverjanje izurjenosti vsakega posameznega člana posadke.
2. člen (predhodna priprava posadke)

(1)Predhodna priprava posadke obsega posamično in skupno pripravo.

(2)Posamična priprava obsega: – preučevanje in razumevanje letalske naloge; – preučevanje pogojev in okoliščin, v katerih se bo letalska naloga izvrševala; – določanje načina izvajanja letalske naloge in posameznih elementov naloge od vzleta do pristanka; – načrtovanje in izdelavo izračunov za uporabo oborožitve in druge opreme, načrtovane z letalsko nalogo; – navigacijsko pripravo poleta; – preučevanje postopkov v sili; – vadbo postopkov na simulatorjih in drugih sredstvih za usposabljanje.

(3)Skupna priprava je dopolnilo k posamični pripravi, z namenom, da se določijo enotna stališča, potrebna za kvalitetno in varno izvršitev letalske naloge ter nadzor priprave letenja. 77. člen (izvršna priprava posadke)

(1)Izvršna priprava posadke obsega: – kontrolo zdravstvenega stanja članov posadke; – pripravo in nameščanje osebne letalske opreme; – seznanitev z dejanskim stanjem in napovedjo vremena za čas načrtovanega letenja, stanjem manevrskih površin in radionavigacijskih sredstev, intenzivnostjo letenja ter alternativnimi letališči; – navigacijsko pripravo (izdelavo dopolnilnih izračunov, usklajevanje ur in preverjanje delovnih podatkov o radionavigacijskih sredstvih); – sprejem in predpoletni pregled zrakoplova; – pripravo potnikov (uporaba sedežnih pasov, padala, osebne opreme za kisik in zasilnih izhodov) in kabinskega osebja; – pripravo kabine in preverjanje delovanja instrumentov, naprav in sistemov pred in po zagonu motorjev.

(2)Člani posadke večsedežnega zrakoplova so dolžni v predpoletnem pregledu zrakoplova pregledati opremo in naprave, s katerimi upravljajo ter svoja delovna mesta. c) Priprava osebja in sredstev za zagotovitev letenja 78. člen (predhodna priprava)

(1)Predhodna priprava dežurne izmene za zagotovitev letenja obsega priprave dežurne ekipe enote, ki izvaja letenje in dežurne logistične ekipe.

(2)Za organizacijo predhodne priprave dežurne ekipe letalske enote je odgovoren vodja letenja. Priprava dežurne ekipe letalske enote obsega: – preučevanje načrtov letenja letalskih enot; – seznanitev z napovedjo vremena; – posamično pripravo osebja za dolžnosti, ki jih bodo opravljali v dežurni ekipi letalske enote.

(3)Za organizacijo predhodne priprave dežurne logistične ekipe je odgovoren dežurni vodja logistične ekipe, priprava pa obsega: – seznanitev z načrtom letenja in načrtom zagotovitve letenja; – pripravo dežurne gasilske ekipe, ekipe za prvo medicinsko pomoč in ekipe za odstranjevanje ovir z manevrskih površin; – pripravo dežurne ekipe za svetlobna signalna sredstva; – oceno ornitoloških pogojev in pripravo dežurne ornitološke ekipe; – pripravo dežurne ekipe za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov. 79. člen (izvršna priprava dežurne izmene in ekip)

(1)Izvršna priprava dežurne izmene za zagotovitev letenja obsega priprave dežurne ekipe letalske enote in dežurne logistične ekipe.

(2)Izvršna priprava dežurne ekipe letalske enote obsega: – seznanitev s spremembami v načrtu letenja; – seznanitev z dejanskim stanjem in napovedjo vremena za čas in območje načrtovanega letenja; – seznanitev z ornitološkimi pogoji; – preverjanje brezhibnosti delovanja sredstev za zveze in svetlobnih signalnih sredstev.

(3)Izvršna priprava dežurne logistične ekipe obsega: – seznanitev s spremembami v načrtu letenja in načrtu zagotovitve letenja; – označevanje nevarnih mest na manevrskih površinah ali v njihovi neposredni bližini; – kontrolo pripravljenosti vseh ekip za zagotavljanje letenja.

1. člen (pripravljenost dežurnih ekip za zagotovitev letenja) Vse dežurne ekipe in sredstva za zagotavljanje letenja morajo biti pripravljene najkasneje 30 minut pred načrtovanim začetkom letenja, dežurna ornitološka ekipa pa mora do tega trenutka zagotoviti ustrezne ornitološke pogoje za letenje. d) Nadzor priprave za letenje
2. člen (nadzor priprave zrakoplova) Nadzor priprave zrakoplova se izvaja v skladu s predpisi in navodili o vzdrževanju zrakoplovov. Izvajajo ga pripadniki letalsko tehničnega osebja z ustreznimi licencami in pooblastili.
3. člen (nadzor priprave posadke) Nadzor priprave članov posadke na večsedežnem zrakoplovu izvaja vodja zrakoplova, nadzor članov letalske skupine pri skupinskem letenju pa vodja skupine. Nadzor priprave pilotov ali vodje letalskega oddelka izvaja poveljnik letalskega oddelka. Poveljnik eskadrilje izvaja nadzor priprav vodij letalskih skupin, poveljnikov letalskih oddelkov, svojega namestnika in pomočnikov, po potrebi pa tudi posameznih pilotov eskadrilje.
4. člen (nadzor priprave osebja in sredstev za zagotavljanje letenja) Nadzor priprave osebja in sredstev za zagotovitev letenja se izvaja po končani predhodni pripravi. Izvajajo ga: – vodja letenja za dežurno ekipo letalske enote; – vodja dežurne logistične ekipe za dežurno logistično ekipo.
5. Zagotovitev letenja
6. člen (nosilci zagotovitve letenja)

(1)Zagotovitev letenja na letališču organizirajo letalska baza s svojimi enotami, letališka kontrola letenja in letalska enota po tem pravilniku in drugih predpisih, ki urejajo zagotovitev letenja.

(2)Poveljnik letalske baze ima pristojnosti določene s tem pravilnikom in praviloma pristojnosti ter dolžnosti poveljnika vojašnice.

(3)Poveljnik letalske baze določi vodjo dežurne logistične ekipe za zagotovitev letenja, ki je odgovoren za pravilno in popolno zagotovitev letenja, razen za navigacijsko in meteorološko zagotovitev letenja ter zaščito in reševanje, ki je v pristojnosti organa kontrole letenja.

(4)Na letališčih, kjer ni organizirana služba kontrole letenja, je poveljnik letalske baze odgovoren za celotno zagotovitev letenja.

(5)Vse ekipe za zagotovitev letenja morajo biti opremljene s stalno radijsko ali telefonsko zvezo s stolpom letališke kontrole letenja.

1. člen (obseg zagotovitve letenja) Zagotovitev letenja obsega: – zagotovitev brezhibnosti manevrskih površin letališča in označevanje nevarnih mest na manevrskih površinah ali v njihovi neposredni bližini; – navigacijsko zagotovitev letenja; – zagotovitev poligonov ter območij za izvajanje padalskih skokov in odmetavanje tovora; – meteorološko zagotovitev letenja; – ornitološko zagotovitev letenja; – zdravstveno zagotovitev letenja; – protipožarno zagotovitev letenja; – zagotovitev sprejema, oskrbe in odprave zrakoplovov z drugih letališč; – odstranjevanje poškodovanih zrakoplovov in drugih ovir z manevrskih površin; – zaščito in reševanje zrakoplovov.
2. člen (zagotovitev brezhibnosti manevrskih površin letališča in označevanje nevarnih mest)

(1)Zagotovitev brezhibnosti manevrskih površin na letališču izvaja enota za vzdrževanje manevrskih površin v okviru rednega vzdrževanja letališča.

(2)Pregled brezhibnosti manevrskih površin letališča pred letenjem izvaja dežurna ekipa letališke kontrole letenja. Označevanje nevarnih mest na manevrskih površinah ali v njihovi neposredni bližini izvaja dežurna ekipa za svetlobna signalna sredstva, na zahtevo vodje dežurne ekipe letališke kontrole letenja.

1. člen (navigacijska zagotovitev letenja) Navigacijska zagotovitev letenja obsega: – zagotovitev zanesljivega delovanja in preverjanje brezhibnosti radionavigacijskih sredstev in sredstev za zveze kontrole letenja; – najavo načrtovanega letenja; – zagotavljanje navigacijske pomoči pilotu zrakoplova med letenjem; – obveščanje o točnem času.
2. člen (zagotovitev poligonov in območij za izvajanje padalskih skokov in odmetavanje tovora) Poligone in območja za izvajanje padalskih skokov in odmetavanje tovora zagotavljajo enote letalske baze, po potrebi pa tudi druge enote SV.
3. člen (meteorološka zagotovitev letenja)

(1)Meteorološka zagotovitev letenja se izvaja zaradi ugotavljanja dejanskega stanja vremena, napovedovanja vremena in pravočasnega opozorila o nevarnih vremenskih pojavih ter obsega: – izdelavo dokumentacije za meteorološke zagotovitve letenja; – zagotovitev meteoroloških podatkov poveljniku letalske enote potrebnih za sprejem odločitve o letenju; – seznanitev vseh sodelujočih pri organiziranju in izvajanju letenja z dejansko vremensko situacijo in vremensko napovedjo za čas in območje letenja; – spremljanje vremenske situacije v območju letenja in na alternativnih letališčih ter obveščanje vodje letenja in dežurne ekipe letališke kontrole letenja o spremenjenih vremenskih pogojih; – pravočasno opozarjanje vodje letenja in dežurne ekipe letališke kontrole letenja o nastanku in gibanju nevarnih vremenskih pojavov; – obveščanje vodje letenja in dežurne ekipe letališke kontrole letenja o nastopu vremenskih pogojev, predpisanih kot meteorološki minimum za letališče; – sodelovanje pri pripravi posadke pridobivanje dodatnih podatkov o vremenu; – zbiranje podatkov o dejanskem stanju vremena od posadk.

(2)Meteorološka zagotovitev letenja se izvaja na podlagi dogovora med Hidrometeorološkim zavodom RS in ministrom, pristojnim za obrambo. 90. člen (ornitološka zagotovitev letenja)

(1)Ornitološka zagotovitev je namenjena preprečevanju trkov ptic z letalom in obsega: – odkrivanje zbirališč ptic v letališki coni; – preprečevanje zbiranja ptic na letališču; – obveščanje pilotov o zbirališčih ptic v letališki coni.

(2)Zbirališča ptic in smer njihovega gibanja v letališki coni odkrivajo opazovalci vremena iz sestave oddelka letalske meteorologije, posadka med izvidovanjem vremena, dežurna ekipa za ornitološko zagotovitev letenja in dežurni organi na radionavigacijskih sredstvih in sredstvih za zveze. O pojavih ptic obveščajo vodjo dežurne ekipe letališke kontrole letenja.

(3)Zbiranje ptic na letališču preprečuje dežurna ekipa za ornitološko zagotovitev s primernimi sredstvi.

(4)Če se v letališki coni pojavijo ptice je pilot oziroma vodja posadke dolžan z manevrom zrakoplova preprečiti trk z njimi ter o tem nemudoma obvestiti letališko kontrolo letenja, kontrolor letenja pa je o ornitoloških pogojih dolžan obvestiti vse posadke, še posebej pa posadke zrakoplovov, ki vzletajo ali pristajajo.

1. člen (zdravstvena zagotovitev letenja) Zdravstvena zagotovitev letenja izvaja pristojna enota letalske baze. Obsega zdravstveno zagotovitev letenja in ob morebitni nesreči nudenje nujne medicinske pomoči posadkam in potnikom.
2. člen (protipožarna zagotovitev letenja) Protipožarno zagotovitev letenja izvaja gasilska ekipa letalske baze ali druga ustrezno opremljena in usposobljena gasilska ekipa za zagotavljanje požarne varnosti na letališču. Za zagotovitev ustreznih protipožarnih ukrepov je odgovorna oseba, določena s predpisi.
3. člen (zagotovitev sprejema, oskrbe in odprave zrakoplovov z drugih letališč) Zagotovitev sprejema, oskrbe in odpreme zrakoplovov z drugih letališč izvaja dežurna ekipa za sprejem, oskrbo in odpremo zrakoplovov.
4. člen (iskanje in reševanje zrakoplovov) Akcijo iskanja in reševanja zrakoplovov začenja in usklajuje pristojni organ službe kontrole letenja, samo iskanje in reševanje pogrešanega vojaškega zrakoplova organizira OPPVLZO v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
5. Kontrola letenja in vodenje zrakoplovov
6. člen (organizacija)

(1)Kontrolo letenja in vodenje zrakoplovov v zračnem prostoru RS opravlja služba kontrole letenja. Kontrolo letenja in vodenje zrakoplovov se izvaja v skladu z zakonom o letalstvu in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2)Pri kontroli letenja v kontroliranem zračnem prostoru se uporabljajo standardni mednarodni izrazi v angleškem jeziku, v sloju prostega letenja pa se uporabljajo predpisani izrazi v slovenskem ali angleškem jeziku. Pri kontroli letenja se uporabljajo merske enote in kratice, določene z zakonom o merskih enotah in merilih.

(3)Pogovori, ki se opravljajo v kontroli letenja preko radijske zveze ali telefona v zvezi s kontrolo letenja se snemajo. Posneti podatki se hranijo najmanj 30 dni ali do konca preiskovanja incidenta, resnega incidenta ali nesreče.

1. člen (iskanje in reševanje) Iskanje in reševanje vojaških zrakoplovov organizira in vodi OCOPPVLZO v skladu s tem pravilnikom.
2. Poročanje
3. člen (vrste poročil)

(1)Poročanje o izvršenem letenju se izvaja z operativnim poročanjem in poročili o letenju. Izdelava poročil o letenju je dolžnost vodij posadk, poveljnikov enot in službe kontrole letenja. Poročila so lahko redna ali izredna.

(2)Operativno poročanje v letalskih enotah se izvaja v skladu s predpisi in navodili o operativnem poročanju v SV.

1. člen (redna poročila o letenju) Redna poročila izdelujejo in dostavljajo: – vodja skupine ali vodja zrakoplova o izvršeni letalski nalogi, vodji letenja ali poveljniku enote, ustno v 30 minutah po pristanku: – poveljnik enote, ki je organizirala in izvajala letenje, nadrejenemu poveljniku ustno po končanem letenju, oziroma pisno najkasneje 2 uri po končanem letenju na taktičnih vajah.
2. člen (izredna poročila o letenju)

(1)Pilot, vodja posadke ali vodja skupine je dolžan takoj po dogodku podati poveljniku nadrejene enote izredno pisno poročilo v primeru incidenta, resnega incidenta ali letalske nesreče.

(2)Poveljnik letalske enote je dolžan takoj po dogodku in prejemu poročil udeležencev, podati nadrejenemu poveljstvu izredno pisno poročilo v primeru resnega incidenta ali letalske nesreče.

(3)OPPVLZO je dolžno takoj po prejemu izrednega poročila o letalski nesreči poročilo posredovati operativnemu centru GŠSV. 8. Analiza letenja 100. člen (nosilci in izvajanje)

(1)Skupno analizo letenja izvaja poveljnik letalske enote, ki je organizirala in izvajala letenje, po končanem letenju in pred začetkom predhodne priprave za naslednji dan. Skupna analiza letenja se praviloma izdela s sodelovanjem pilotov. V skupni analizi letenja sodeluje tudi letalsko tehnično osebje, če so pomanjkljivosti v delu letalsko tehnične službe povzročile ogrožanje varnosti letenja oziroma v drugih primerih po odločitvi poveljnika letalske enote. Na skupni analizi letenja lahko po potrebi in odločitvi poveljnika letalske enote, ki izvaja analizo letenja, sodeluje tudi vodja dežurne logistične ekipe.

(2)Analizo letenja izdela tudi vodja zrakoplova oziroma skupine ter učitelji letenja v šolskih enotah.

1. člen (vsebina analize) Analiza letenja obsega: – pregled izvršenih načrtovanih letalskih nalog; – oceno kvalitete priprave, organizacije in vodenja letenja; – analizo tehnike pilotiranja in uporabe letalske tehnike; – analizo ogrožanja varnosti letenja; – analizo zagotovitve letenja; – predloge ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. IV. LETENJE V ZRAČNEM PROSTORU
2. Splošne določbe o letenju zrakoplovov
3. člen (letenje vojaških zrakoplovov v zračnem prostoru RS) Vojaški zrakoplovi lahko letijo v celotnem zračnem prostoru RS, v skladu z zakonom o letalstvu in drugimi predpisi.
4. člen (delitev poletov)

(1)Poleti se delijo po namenu, glede na del dneva, ko se izvaja letenje, načinu upravljanja z zrakoplovom, višini letenja, območju letenja in številu zrakoplovov, ki istočasno izvršujejo skupno nalogo.

(2)Po namenu so poleti lahko poleti za usposabljanje, bojni in posebni: – poleti za usposabljanje obsegajo naloge iz programa letalskega usposabljanja in so namenjeni za strokovno letalsko, bojno in taktično usposabljanje; – bojni poleti obsegajo naloge, ki se izvajajo v bojnih razmerah; – posebni poleti obsegajo naloge, ki jih ni mogoče uvrstiti v naloge letalskega usposabljanja niti v bojne naloge.

(3)Glede na del dneva, ko se izvaja letenje, so poleti lahko dnevni ali nočni: – dnevni polet je tisti, ki se izvaja v času od 30 minut pred sončnim vzhodom do 30 minut po sončnem zahodu; – nočni polet je tisti, ki se izvaja v času od 30 minut po sončnem zahodu do 30 minut pred sončnim vzhodom.

(4)Glede na način upravljanja z zrakoplovom je polet lahko vizualen ali instrumentalen.

(5)Glede na višino letenja polete delimo na brišoče ter polete na majhni, srednji, veliki in zelo veliki višini: – brišoči polet je letenje na višini do 150 čevljev dejanske višine; – polet na majhni višini je letenje na višini od 150 do 3.000 čevljev dejanske višine; – polet na srednji višini je letenje na višini od 3.000 do 15.000 čevljev; – polet na veliki višini je letenje na višini od 15.000 do 36.000 čevljev; – polet na zelo veliki višini je letenje na višini nad 36.000 čevljev.

(6)Glede na območje letenja so poleti lahko letališki, izvenletališki in preleti: – letališki polet se izvaja v letališki coni; – izvenletališki polet se izvaja izven letališke cone, s pristankom na letališču vzleta; – prelet je polet, pri katerem se pristanek ne izvaja na letališču vzleta.

(7)Glede na število zrakoplovov polete delimo na posamezne in skupinske: – posamezni polet predstavlja letenje enega zrakoplova; – skupinski polet predstavlja istočasno letenje dveh ali več zrakoplovov v določenem strnjeni skupini, z medsebojnim vizualnim ali radarskim stikom, zaradi izvršitve skupne naloge. 104. člen (meteorološki pogoji za letenje)

(1)Glede na stopnjo vpliva meteoroloških pogojev na letenje so meteorološki pogoji lahko vizualni, instrumentalni ali neugodni.

(2)Vizualni meteorološki pogoji za letenje so tisti, pri katerih vidljivost, vrsta, količina in višina oblačnosti omogočajo vizualno letenje na varni višini.

(3)Instrumentalni meteorološki pogoji za letenje so tisti, pri katerih so meteorološki elementi in pojavi pod meteorološkim minimumom za vizualno letenje, zrakoplov pa je možno upravljati in voditi samo po pravilih instrumentalnega letenja. Med polete v težavnih meteoroloških pogojih spada letenje: – v oblakih; – med in nad oblaki, brez ali z občasno vidljivostjo zemlje (oblačnost 5/8 ali več); – nad morjem ali kopnim brez orientirjev, kadar obala ali naravni horizont nista vidna; – v stratosferi, na višinah nad 49.000 čevlji; – pri intenzivnih padavinah in rosenju.

(4)Neugodni meteorološki pogoji za letenje so tisti, pri katerih so meteorološki elementi in pojavi nevarni za letenje. Posebej se določajo za vzlet in pristajanje ter za letenje po maršruti.

(5)Neugodni meteorološki pogoji za vzlet in pristajanje so: – nevihta z močnim vetrom, točo ali ledenim dežjem; – megla, meglica ali padavine pri katerih je vidljivost pod predpisanim minimumom za letališče ali zrakoplov; – nizki oblaki s spodnjo bazo oblačnosti pod predpisanim minimumom za letališče ali zrakoplov; – talni veter, katerega hitrost je večja od dovoljene za posamezen tip zrakoplova; – poledica ali snežna odeja na vzletno pristajalni stezi in voznih stezah, katere debelina je nad dovoljeno za posamezen tip zrakoplova.

(6)Neugodni meteorološki pogoji za letenje po maršruti so: – nevihtna cona, ki je ni mogoče obiti; – intenzivna ledenitev zrakoplova, ki je ni mogoče odstraniti s sistemom za razledenitev na zrakoplovu; – ledenitev zrakoplova, ki ni opremljen s sistemom za odledenitev; – močno navpično gibanje zraka (turbulenca), ki ogroža varnost letenja.

(7)Letenje v neugodnih vremenskih pogojih ni dovoljeno. 105. člen (meteorološki minimum)

(1)Zaradi večje varnosti letenja v težavnih meteoroloških pogojih se določi meteorološki minimum za pilota, zrakoplov in letališče.

(2)Meteorološki minimum za pilota predstavlja minimalne vrednosti višine oblakov, ter vidljivosti orientirjev, pri katerih se pilotu dovoljuje vzlet oziroma pristanek. Meteorološki minimum je odvisen od stopnje usposobljenosti vsakega pilota. Določi ga poveljnik letalske eskadrilje, njej enake ali višje enote, za vsakega pilota posebej.

(3)Meteorološki minimum za zrakoplov predstavlja minimalno vrednost višine oblakov, vidljivosti orientirjev in maksimalne moči vetra (za vodno letalo tudi stanje vodne površine), pri katerih tehnične lastnosti zrakoplova in vgrajena oprema omogočajo varen vzlet in pristajanje. Meteorološki minimum za zrakoplov se predpisuje z letalskim priročnikom.

(4)Meteorološki minimum za letališče predstavlja minimalno višino oblakov ter vidljivost orientirjev, pri katerih je glede na relief zemljišča, umetne ovire in opremo letališča možno varen vzlet in pristajanje. Meteorološki minimum za letališče se predpisuje z navodilom za uporabo letališča.

(4)Pilotu zrakoplova se dovoli vzlet, če so meteorološki pogoji enaki ali nad meteorološkim minimumom za vzlet in če so na letališču pristanka napovedani meteorološki pogoji v času 30 minut pred in po načrtovanem pristanku enaki ali nad meteorološkim minimumom za pristajanje. 2. Vizualno letenje 106. člen (nadzorovano in prosto vizualno letenje)

(1)Nadzorovano vizualno letenje je letenje, pri katerem ločevanje med zrakoplovi izvaja pristojni organ službe kontrole letenja, po pravilih za vizualno letenje, pilot pa mora javljati pozicijo na točkah javljanja, ki mu jih določi organ službe kontrola letenja.

(2)Prosto vizualno letenje je letenje v conah prostega letenja, v kateri pilot po lastni odločitvi spreminja višino poleta v okviru načrtovanih višin poleta in je v celoti sam odgovoren za varnost letenja. 107. člen (minimalni meteorološki pogoji za vizualno letenje)

(1)Minimalni meteorološki pogoji za vizualno letenje so za:

1. bojna in transportna letala: – horizontalna vidljivost 5 km podnevi in 8 km ponoči; – vertikalna oddaljenost od oblakov 300 m; – horizontalna oddaljenost od oblakov 1,5 km;
2. lahka večnamenska letala in helikopterje: – vidljivost 1,5 km podnevi in 3 km ponoči; – vertikalna oddaljenost od oblakov 150 m; – horizontalna oddaljenost od oblakov 500 m.

(2)Pri skupinskem letenju se vrednosti minimalnih meteoroloških pogojev povečajo za 25%.

(3)Minimalna vidljivost za letenje helikopterjev v posebnih vizualnih pogojih (SVFR) je 800 m.

1. člen (vizualno letenje nad oblaki in med oblaki) Vizualno letenje nad in med oblaki lahko izvaja pilot zrakoplova, če so zagotovljeni naslednji pogoji: – polet se izvaja najmanj 1500 čevljev nad najvišjo oviro v območju letenja; – pilot lahko leti po maršruti brez vstopa v oblake; – pilot lahko med poletom stalno vzdržuje vidni stik z zemljo; – napovedani meteorološki pogoji na poletališču pristanka 30 minut pred in po načrtovanem pristanku omogočajo vizualni prihod in pristanek.
2. člen (postopek vodje zrakoplova pri poslabšanju meteorološke situacije med poletom)

(1)Če se poslabša meteorološka situacija do te mere, da onemogoča letenje po pravilih vizualnega letenja, je pilot dolžan: – od pristojnega organa službe kontrole letenja zahtevati spremembo višine in maršrute in nadaljevati polet po pravilih vizualnega letenja; – vrniti se na matično, alternativno ali drugo letališče, kjer obstajajo ugodni meteorološki pogoji za vizualni prihod in pristajanje; – z odobritvijo pristojnega organa službe kontrole letenja nadaljevati polet po pravilih instrumentalnega letenja, v skladu z opremljenostjo zrakoplova, usposobljenostjo, veljavno licenco in pooblastili.

(2)Če se poslabša meteorološka situacija v fazi pristajanja do te mere, da onemogoči vizualni prihod in pristajanje, pilot pa ni usposobljen za letenje po pravilih instrumentalnega letenja, mora pilot zrakoplova pristati na alternativnem ali drugem letališču, kjer obstajajo ugodni meteorološki pogoji za vizualni prihod in pristajanje. 3. Instrumentalno letenje 110. člen (pogoji za letenje po pravilih instrumentalnega letenja)

(1)Letenje po pravilih instrumentalnega letenja se izvaja, če so meteorološki pogoji slabši od predpisanih minimalnih pogojev za vizualno letenje, vendar omogočajo letenje po pravilih instrumentalnega letenja, če je pilot usposobljen in ima veljavno pooblastilo za instrumentalno letenje in če sta zrakoplov oziroma letališče opremljena za letenje po pravilih instrumentalnega letenja.

(2)Po pravilih instrumentalnega letenja lahko leti pilot na enosedežnem zrakoplovu, ki je usposobljen in ima veljavno pooblastilo za instrumentalno letenje in če je zrakoplov opremljen za instrumentalno letenje. 111. člen (obveznost letenja po pravilih instrumentalnega letenja)

(1)Letenje po pravilih instrumentalnega letenja je obvezno v primeru, če so nastale razmere, za katere je določeno obvezno letenje v instrumentalnih meteoroloških pogojih. Glede na stopnjo usposobljenosti pilota in v skladu s predpisi o letenju po pravilih instrumentalnega letenja lahko poveljnik letalske eskadrilje, njej enake ali višje enote za vsakega pilota posebej določi minimalne meteorološke in druge pogoje za letenje, pri katerih je pilotu dovoljeno letenje po pravilih instrumentalnega letenja.

(2)Med letenjem v instrumentalnih meteoroloških pogojih je pilot dolžan leteti po pravilih instrumentalnega letenja. 112. člen (skupinsko letenje v oblakih)

(1)Skupinsko letenje v oblakih se lahko izvaja v skupini, ki jo sestavljajo do štirje zrakoplovi, če so piloti usposobljeni in imajo veljavna pooblastila za instrumentalno letenje za posamezen zrakoplov ter če so piloti usposobljeni za letenje v strnjeni skupini.

(2)Mesto posameznih zrakoplovov v strnjeni skupini zrakoplovov in postopke, če se izgubi vizualni ali radarski stik med zrakoplovi, določa poveljujoči, ki izdaja letalsko nalogo in vodja skupine.

(3)Pri skupinskem letenju v oblakih je medsebojna radijska zveza obvezna. 113. člen (vzlet in pristajanje zrakoplovov)

(1)Vzlet in pristajanje vojaških zrakoplovov po pravilih instrumentalnega letenja se lahko izvaja, če so meteorološki pogoji enaki ali nad predpisanim minimumom za letališče in če sta meteorološka minimuma za pilota in zrakoplov enaka ali nad meteorološkim minimumom za letališče.

(2)Pilot zrakoplova ne sme spreminjati odobrenega postopka instrumentalnega prihoda brez odobritve pristojnega organa službe kontrole letenja.

(3)Pilot zrakoplova mora prekiniti postopek prihoda in nadaljevati polet v skladu s postopkom, ki velja za neuspešen prihod, če na minimalni višini odločitve oziroma minimalni višini preleta ovir, ni vzpostavil vidnega stika z vzletno pristajalno stezo oziroma če zaradi katerega koli drugega razloga ne more izvršiti varnega pristanka. 114. člen (instrumentalno zmanjševanje višine na maršruti in v coni delovanja)

(1)Instrumentalno zmanjševanje višine na maršruti in v coni delovanja se izvaja po predpisanih postopkih, če oprema zrakoplova in radionavigacijska infrastruktura omogočajo natančno in varno zmanjševanje višine zrakoplova po predpisanem postopku.

(2)Če pilot v primeru instrumentalnega zmanjševanja višine na maršruti ali v coni delovanja ne vzpostavi vidnega stika z zemljo nad varno višino, določeno z letalsko nalogo, je pilot dolžan takoj začeti vzpenjanje in ukrepati v skladu z dogovorjenimi postopki med pripravo letenja in navodili pristojnega organa za vodenje letenja.

(3)Postopke za instrumentalno zmanjševanje višine na maršruti in v coni delovanja odobrava NGŠSV na podlagi dogovora z URSZP.

1. člen (kombiniranje letenja po pravilih vizualnega in instrumentalnega letenja) Polet se lahko izvaja s kombiniranjem letenja po pravilih vizualnega in instrumentalnega letenja, če je takšno letenje načrtovano z načrtom letenja in predhodno usklajeno s pristojnim organom službe kontrole letenja. Med pripravo letenja se določijo območja letenja za vizualno in instrumentalno letenje, točke in postopki prehoda z vizualnega letenja na instrumentalno in obratno.
2. člen (usposabljanje za instrumentalno letenje v simuliranih pogojih)

(1)Usposabljanje za instrumentalno letenje se lahko izvaja tudi v simuliranih pogojih z uporabo zastora v pilotski kabini. Konstrukcija in pritrditev zastora morata omogočati enostavno in lahko nameščanje in umikanje zastora, v vsakem položaju zrakoplova.

(2)Letenje z nameščenim zastorom na dejanski višini manjši od 1800 čevljev je prepovedano.

(3)Letenje z nameščenim zastorom je prepovedano za vse zrakoplove v oblakih in v temnem delu dneva.

1. člen (uporaba sistema za ugotavljanje identitete) Med letenjem po pravilih instrumentalnega letenja je obvezna uporaba predpisanega sistema za ugotavljanje identitete. Uporaba sistema za ugotavljanje identitete se izvaja v skladu s predpisi in po navodilih pristojnega organa službe kontrole letenja.
2. člen (priprava za instrumentalno letenje) Med pripravo za instrumentalno letenje mora pilot poleg drugih ukrepov predpisanih s tem pravilnikom, izvršiti še pripravo z naslednjimi vsebinami: – način in postopki instrumentalnega odhoda in prihoda na letališče baziranja, alternativno in etapno letališče; – način instrumentalnega zmanjševanja višine na maršruti in v coni delovanja, če je to z nalogo predvideno; – razporeditev in delovne karakteristike sredstev radionavigacijske infrastrukture kot tudi način njihove uporabe; – ovire z višino nad 300 čevljev relativne višine v krogu s polmerom 15 km okrog letališča pristanka ali območja instrumentalnega zniževanja in vse ovire v sektorju instrumentalnega prihoda za pristajanje.
3. Nočno letenje
4. člen (uporaba pravil letenja) Nočno letenje se lahko izvaja v skladu s pravili vizualnega ali instrumentalnega letenja. Na odločitev o izboru pravil letenja vplivajo meteorološki pogoji, kategorija, tip in opremljenost zrakoplova, opremljenost letališča, razpoložljiva radionavigacijska infrastruktura, območje letenja in izurjenost pilota.
5. člen (pogoji za izvajanje nočnega letenja)

(1)Nočno letenje se lahko izvaja na letališčih, hidrodromih in heliportih in z zrakoplovi, opremljenimi za nočno letenje.

(2)Minimalne meteorološke pogoje, pri katerih se za posamezno kategorijo zrakoplova dovoli nočno letenje, določa OM. Izjemoma lahko minister, pristojen za obrambo, za nočno letenje posameznega tipa zrakoplova predpiše drugačne minimalne meteorološke pogoje, če oprema zrakoplova to omogoča ali zahteva.

(3)Poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote določa za vsakega pilota, glede na stopnjo usposobljenosti in izurjenosti, meteorološke in druge pogoje, pod katerimi se mu dovoli nočno letenje.

1. člen (postopek v primeru okvare označevalnih luči) V primeru okvare označevalnih luči zrakoplova med poletom je pilot dolžan o okvari nemudoma obvestiti pristojni organ službe kontrole letenja.
2. Letališko letenje
3. člen (letenje po šolskem krogu)

(1)Letenje po šolskem (letališkem) krogu se izvaja zaradi urjenja vzleta in pristajanja. Največje dovoljeno število zrakoplovov določene kategorije in tipa, ki lahko istočasno letijo po šolskem krogu, se določi z metodološkim navodilom za izvajanje letalskega usposabljanja in na podlagi dogovora s pristojno letališko kontrolo letenja za vsak tip zrakoplova posebej. Istočasno letenje različnih tipov zrakoplovov po šolskem krogu lahko odobri poveljnik letalske enote, ki je organizirala letenje, na podlagi dogovora s kontrolo letenja.

(2)Letenje po šolskem krogu vodi pristojni organ službe kontrole letenja. Vstop v oblake in prehitevanje zrakoplovov po šolskem krogu ni dovoljeno. Križanje poti zrakoplovu v zavoju in prehitevanje po notranji strani šolskega kroga je dovoljeno izključno zaradi izvajanju trenutnega zasilnega pristanka.

(3)Višine poleta, način izhoda in vhoda v letališki krog se predpišejo z navodilom za uporabo letališča. 123. člen (letenje v conah za usposabljanje vojaških pilotov)

(1)Letenje v conah za usposabljanje vojaških pilotov se izvaja v tistih conah za usposabljanje vojaških pilotov, ki se nahajajo v letališki coni in z namenom usposabljanja, vzdrževanja in izpopolnjevanja osnovnih elementov tehnike pilotiranja, usposabljanja v akrobatskem letenju, usposabljanja za izvajanje postopkov v sili in drugih nalog.

(2)Letenje v conah za usposabljanje vojaških pilotov se lahko izvaja po pravilih vizualnega ali instrumentalnega letenja. Praviloma se istočasno v coni lahko nahaja en zrakoplov oziroma ena skupina zrakoplovov. Izjemoma se v coni za usposabljanje istočasno lahko nahajata dva zrakoplova oziroma dve skupini zrakoplovov, če je zagotovljeno ločevanje zrakoplovov, ki omogoča varno izvajanje letalskih nalog.

(3)Velikost con za usposabljanje vojaških pilotov ter postopki odhoda in prihoda se predpišejo z navodilom za uporabo letališča.

1. Izvenletališko letenje
2. člen (pojem izvenletališkega letenja) Izvenletališko letenje je letenje, ki se izvaja izven letališke cone letališča vzleta. Izvenletališki polet se lahko izvaja po zračnih poteh ali izven njih. Izvenletališki polet s pristankom na drugem letališču je prelet.
3. člen (letenje po zračni poti in v coni civilnega letališča)

(1)Izvenletališko letenje in preleti iz načrta letalskega usposabljanja se praviloma načrtujejo in izvajajo izven območij civilnega zračnega prometa.

(2)Letenje po zračnih poteh se izvaja v skladu s splošnimi predpisi o letenju zrakoplovov. Letenje v letaliških conah civilnih letališč se izvaja po tem pravilniku, če s tem ni ogroženo izvajanje in varnost civilnega zračnega prometa. Vodenje vojaških zrakoplovov po zračnih poteh in v letaliških conah izvaja pristojni organ kontrole letenja.

1. člen (križanje zračne poti) Pilot vojaškega zrakoplova lahko preseka zračno pot pod kotom 90° glede na smer zračne poti, če je to predvideno z nalogo in po predhodnem dovoljenju pristojnega organa kontrole letenja. Pred preletom zračne poti je pilot dolžan pridobiti soglasje pristojnega organa kontrole letenja.
2. člen (letenje na vojaškem poligonu) Postopki pri letenju na vojaškem poligonu se predpišejo z navodilom za uporabo poligona. Letenje na vojaškem poligonu vodi in koordinira vodja delovanja ali častnik za zvezo. Prilet na poligon brez vzpostavljene radijske zveze z vodjo delovanja ali častnikom za zvezo ni dovoljen.
3. Skupinsko letenje
4. člen (skupinsko letenje)

(1)Skupinski polet predstavlja istočasno letenje dveh ali več zrakoplovov v določeni strnjeni skupini, z medsebojnim vizualnim ali radarskim stikom in z namenom izvršitve skupne naloge.

(2)Razvrstitev zrakoplovov v skupini se predpiše z metodološkim navodilom za izvajanje letalskega usposabljanja. Za vsako nalogo posebej pa se določi razvrstitev med pripravo letenja. Na izvršni pripravi se glede na nalogo, meteorološke pogoje in usposobljenost posadk dokončno določa razvrstitev skupine za vsako nalogo. Sprememba razvrstitve zrakoplovov v skupini se lahko izvrši samo na povelje vodje skupine.

(3)Signali za sporazumevanje v skupinskem letenju so določeni v STANAGU

2. člen (vzlet in pristajanje zrakoplovov v skupini) Odvisno od širine vzletno pristajalne steze, kategorije zrakoplova in usposobljenosti posadk poveljnik brigade vojaškega letalstva ali po položaju višji častnik določi število zrakoplovov, ki lahko istočasno pristajajo in vzletajo v skupini posebej za vsak tip zrakoplova, in pogoje.
3. člen (dolžnosti vodje skupine)

(1)Vodjo skupine in njegovega namestnika odreja častnik, ki skupini izdaja nalogo. Vodja skupine je odgovoren za uspešno in varno izvršitev naloge, poleg tega je dolžan: – poveljevati skupini od vročitve naloge do poročanja o njeni izvršitvi; – spremljati razvrstitev in položaj zrakoplovov ter delo pilotov v skupini; – upravljati z zrakoplovom na način, ki omogoča spremljevalcem vzdrževanje položaja v skupini in jih pravočasno obveščati o nameravanih manevrih; – voditi navigacijo, vzdrževati radijsko zvezo s pristojnim organom kontrole letenja, ocenjevati meteorološko situacijo in odločati o vseh elementih naloge; – kontrolirati količino goriva zrakoplovov v skupini; – določiti spremljajoči zrakoplov zrakoplovu, ki mora zaradi različnih vzrokov zapustiti skupino; – predati vodenje skupine svojemu namestniku v primeru odpovedi radijske zveze in v primeru nastanka drugih okoliščin, ki ne zagotavljajo uspešnega vodenja skupine.

(2)Vodja skupine ne sme izvajati elementov, za katere niso usposobljeni vsi spremljevalci v skupini in elementov, ki z letalsko nalogo niso določeni. 131. člen (dolžnosti spremljevalca)

(1)Spremljevalec v skupini je dolžan: – stalno vzdrževati mesto v skupini in izvrševati ukaze vodje skupine; – obveščati vodjo skupine o vseh nepravilnostih na zrakoplovu in na sosednjih zrakoplovih; – voditi splošno orientacijo, ki bi mu v primeru, če bi bilo potrebno, omogočila samostojno vodenje zrakoplova; – obveščati vodjo skupine o pojavih v skupini in izven nje, ki bi lahko vplivali na varnost letenja.

(2)Spremljevalec ne sme spremeniti položaja v skupini ali zapustiti skupino brez odobritve vodje skupine, razen izjemoma, ko vzdrževanje položaja v skupini ni mogoče.

(3)V primeru izgube vizualnega ali radarskega stika s spremljanim zrakoplovom, je spremljevalec dolžan takoj postopati po vnaprej dogovorjenem postopku in o tem obvestiti vodjo skupine. 132. člen (skupinsko letenje v oblakih in ponoči)

(1)Skupinsko letenje v oblakih in ponoči je dovoljeno skupini do štirih zrakoplovov v strnjeni skupini ali radarski koloni. Vodja skupine leti instrumentalno, spremljevalci pa upravljajo svoje zrakoplove glede na položaj spremljanega zrakoplova. Vstop v oblake se izvaja v premočrtnem poletu.

(2)Med letenjem v oblakih vodja skupine obvešča in opozarja spremljevalce o vsaki nameravani spremembi elementov poleta. 8. Akrobatsko letenje 133. člen (pomen in delitev)

(1)Akrobatsko letenje je spreminjanje položaja zrakoplova v poletu z naglimi spremembami smeri, višine in hitrosti poleta, zrakoplov pa zavzema različne položaje glede na zemljo

(2)Akrobatsko letenje obsega dve težavnostni stopnji, in sicer osnovne akrobacije in akrobacije. 134. člen (pogoji za izvajanje akrobacij)

(1)Osnovne akrobacije se izvajajo s posameznim zrakoplovom. Akrobacije se lahko izvajajo tudi v skupini. Akrobatsko letenje v temnem delu dneva se lahko izvaja samo s posameznim zrakoplovom.

(2)Akrobacije se lahko izvajajo samo z veljavnim pooblastilom za akrobatsko letenje.

(3)Hitrost poleta pri izvajanju akrobacij mora zagotoviti dobro vodljivost zrakoplova. Obremenitve in pospeški ne smejo povzročati fizioloških težav pri posadki in ne smejo presegati dovoljenih konstrukcijskih omejitvev zrakoplova, ki so predpisane v operativnem priročniku za zrakoplov. Višino poleta, na kateri se izvajajo posamezne akrobacije, določa poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote, glede na kategorija zrakoplova, usposobljenost pilotov in meteorološke pogoje v času letenja. Vidljivost iz zrakoplova mora biti večja od potrebnega prostora za izvedbo akrobacije.

(4)Akrobacije lahko izvaja pilot, ki kvalitetno in varno opravlja zahtevne akrobacije ter ima na tipu zrakoplova s katerim izvaja akrobacije najmanj 100 ur letenja. Poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote odloča o izpolnjevanju pogojev za izvajanje akrobacij.

1. člen (letenje posebnih akrobatskih skupin) Posebne akrobatske skupine izvajajo letenje na podlagi pisne odobritve NGŠSV.
2. Letenje z nadzvočno hitrostjo in na zelo velikih višinah
3. člen (pogoji, oprema in omejitve)

(1)V zračnem prostoru RS je nadzvočno letenje prepovedano. Izjemoma lahko dovoli letenje z nadzvočno hitrostjo vlada.

(2)Letenje v stratosferi in z nadzvočno hitrostjo se lahko izvaja z letalom, ki je konstrukcijsko predvideno in opremljeno za takšno letenje.

(3)Letenje v stratosferi in z nadzvočno hitrostjo se izvaja s posebno zaščitno višinsko opremo, ki je določena s tipom zrakoplova in navodili proizvajalca zrakoplova. Uporaba opreme in postopki za varovanje zdravja, ter delovne sposobnosti posadke so predpisani z operativnim priročnikom ter z navodili za zdravstveno zagotovitev letenja.

(4)Letenje na višinah preko 45.000 čevljev se izvaja izključno po pravilih instrumentalnega letenja.

(5)Prepovedano je letenje z nepopolno ali pokvarjeno opremo za višinsko letenje, uporaba tuje opreme, kakor tudi zamenjava nepreverjene višinske opreme neposredno pred poletom. 137. člen (okvara višinske opreme)

(1)Če pilot pri poletu v stratosferi zahteva trenutno znižanje višine poleta zaradi odpovedi opreme za kisik, dehermetizacije kabine, povečanega vesoljskega sevanja ali slabega počutja posadke, je pristojni organ službe kontrole letenja takoj dolžan odobriti spuščanje.

(2)Postopki v primeru okvare višinske opreme so predpisani z operativnim priročnikom.

1. Letenje na helikopterjih
2. člen (mesto za vzlet in pristajanje)

(1)Letenje helikopterjev se praviloma izvaja s heliporta, ki je lahko grajen samostojno ali v okviru letališča. Kadar na letališču ne obstaja heliport, se letenje helikopterjev izvaja z vzletišča za helikopterje, ki mora biti označeno v skladu s predpisi.

(2)Za razmestitev helikopterjev se na delu letališča ali heliporta, ki je predviden za razmestitev, tehnično pripravo, sprejem in odpremo zrakoplovov, uredijo in v skladu s predpisi označijo mesta za razmestitev helikopterjev.

(3)Gibanje helikopterjev med mesti za razmestitev in heliportom ali vzletiščem, s katega se izvaja letenje helikopterjev, se ureja z navodili za uporabo letališča in heliporta ter operativnimi dokumenti letalskih enot. 139. člen (izvenletališki pristanki)

(1)Izvenletališki pristanki helikopterjev se lahko izvajajo na celotnem ozemlju RS. Praviloma se tereni za izvenletališke pristanke določajo tako, da pristajanje in vzlet helikopterjev ne povzroča škode na zemljišču in objektih.

(2)Za usposabljanje v izvenletaliških pristankih se lahko določijo stalni tereni za izvajanje izvenletaliških pristankov glede na vsebino programa letalskega usposabljanja. 140. člen (pogoji izvajanja)

(1)Izvenletališki pristanki se zaradi usposabljanja izvajajo skladno s programom letalskega usposabljanja podnevi in ponoči. Izvenletališki pristanki podnevi se lahko, glede na zahteve programa letalskega usposabljanja, izvajajo brez ali z organiziranim vodenjem pristankov. Ponoči se izvajajo z organiziranim vodenjem pristankov, razen pri uporabi posebne opreme za nočno letenje, ko se lahko izvajajo tudi brez organiziranega vodenja pristankov.

(2)Pri izvrševanju posebnih nalog ter nalog iskanja in reševanja, se izvenletališki pristanki podnevi lahko izvajajo brez ali z organiziranim vodenjem pristankov. Ponoči se pristajanje izvaja z organiziranim vodenjem pristankov, vzlet pa lahko tudi brez organiziranega vodenja. Pri uporabi posebne opreme za nočno letenje se izvenletališki pristanki lahko izvajajo tudi brez organiziranega vodenja pristankov.

(3)Poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote, odloča o organiziranju vodenja izvenletaliških pristankov, skladno s programom letalskega usposabljanja in opremljenostjo helikopterjev ter glede na stopnjo usposobljenosti pilotov. 141. člen (organizacija vodenja pristankov)

(1)Organizacija vodenja pristankov na mestu izvajanja izvenletaliških pristankov obsega: – označevanje pristajalnih mest za helikopterje; – zagotovitev radijske zveze; – meteorološko, sanitetno in protipožarno zagotovitev, če je to mogoče; – preskrbo s signalnimi sredstvi.

(2)Označevanje pristajalnih mest za izvajanje izvenletaliških pristankov ponoči se izvaja v vidnem delu dneva.

(3)Prevoz ekipe in sredstev za zagotovitev izvenletaliških pristankov se praviloma izvaja z avtomobili. Če zemljišče tega ne omogoča, se lahko organizira prevoz s helikopterjem, o čemer odloča poveljnik eskadrilje, njej enake ali višje enote, na podlagi predhodnega soglasja nadrejenega poveljnika ali poveljstva.

(4)Pri izvajanju izvenletaliških pristankov podnevi je lahko vodja letenja na izvenletaliških pristankih eden od pilotov posadke helikopterja, s katerim se organizira prevoz ekipe in sredstev za zagotovitev izvenletaliških pristankov. Prepovedano je združevanje funkcij vodje letenja na izvenletaliških pristankih in pilota enosedežnega helikopterja za prevoz ekipe in sredstev za zagotovitev izvenletaliških pristankov.

(5)Vzlet helikopterja za prevoz ekipe in sredstev za zagotovitev izvenletaliških pristankov po končanem izvajanju izvenletaliških pristankov ponoči se izvaja brez organiziranega vodenja. Vzlet se izvaja po zaključeni prilagoditvi pilota na nočne pogoje z obvezno uporabo pristajalnega reflektorja med vzletom do varne višine in radijskega višinomerja, v premočrtnem letu do višine 300 čevljev nad terenom za izvenletališke pristanke. Helikopter lahko med vzletom upravlja pilot, ki ni opravljal dolžnosti vodje letenja na izvenletaliških pristankih.

1. člen (meteorološka zagotovitev pri izvrševanju nalog na terenu) Pri izvrševanju letalskih nalog na terenu, kjer ne obstajajo možnosti za sprejem meteoroloških podatkov z najbližjega letališča, mora vodja zrakoplova pred odhodom na nalogo preučiti srednjeročno vremensko napoved in jo kasneje na terenu dopolnjevati s podatki, ki jih pridobi z vremenskimi poročili iz javnih sredstev, iz pogovorov z lokalnim prebivalstvom in na podlagi osebne ocene vremena.
2. člen (vožnja in vleka helikopterja)

(1)Vožnja helikopterja je dovoljena na krajše razdalje, po ravni, čisti in ustrezno trdi podlagi s hitrostjo do 5 km/h. Premagovanje večjih razdalj na letališču se izvaja s preletom na višini do 30 čevljev in s hitrostjo do 15 vozlov.

(2)Prepovedan je prelet ploščadi s parkiranimi zrakoplovi na višini manjši od 100 čevljev.

(3)Vleka helikopterja je dovoljena na ravnih in ustrezno trdnih površinah s hitrostjo do 10 km/h. 144. člen (prelet voznih in vzletno pristajalnih stez)

(1)Kadar se smer preleta helikopterja na letališču križa z voznimi in vzletno pristajalnimi stezami v času njihove uporabe s strani drugih zrakoplovov, imajo prednost ti zrakoplovi, pilotu helikopterja pa je prepovedano vplivati na njihovo vožnjo, vzlet in pristajanje.

(2)Prepovedan je prelet vzletno pristajalne steze s helikopterjem brez predhodne odobritve pristojnega organa kontrole letenja. 145. člen (vzlet helikopterja)

(1)Vzlet helikopterja se izvaja z zato določenih lokacij in na način, ki ga določajo velikost heliporta ali vzletišča za helikopterje, ovire, atmosferski pogoji in skupna teža helikopterja.

(2)Vzletanje je lahko navpično ali z zaletom.

(3)Navpično vzletanje obsega navpični vzlet, kratkotrajno lebdenje in prehod v progresivni polet. Izvaja se vedno, kadar to pogoji omogočajo.

(4)Vzletanje z zaletom se lahko izvaja, če je helikopter preobremenjen za navpično vzletanje in za usposabljanje.

1. člen (pristajanje helikopterja) Helikopter lahko pristane navpično ali z iztekanjem, s koriščenjem moči motorja ali samovrtenja.
2. člen (lebdenje)

(1)Lebdenje zaradi usposabljanja se praviloma izvaja na višinah do 30 čevljev, razen pri usposabljanju za prevoz visečega tovora, delo z dvigalko in s programom letalskega usposabljanja določene naloge bojnega in taktičnega usposabljanja, ko se lebdenje lahko izvaja tudi na višinah od 30 do 600 čevljev.

(2)Pri izvrševanju nalog zaščite, iskanja in reševanja ter pomoči se lebdenje lahko izvaja glede na razmere in vrsto naloge.

(3)Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov, se lebdenje na enomotornem helikopterju lahko izvaja samo na tistih višinah, s katerih se v primeru odpovedi motorja lahko izvede zasilno pristajanje ali pristajanje iz samovrtenja.

1. člen (prevoz zunanjega tovora) Prevoz zunanjega tovora se lahko izvaja ob upoštevanju predpisanih postopkov, s posebej določene in urejene lokacije, ki izpolnjuje minimalne varnostne zahteve.
2. Letenje na vodnih letalih
3. člen (letenje vodnih letal) Vodna letala letijo v skladu s tem pravilnikom. Izjeme so vzlet, pristanek in letenje po šolskem krogu, ki se izvajajo v skladu z navodilom za uporabo hidrodroma in operativnim priročnikom.
4. Letenje z baloni, zmaji in ultra lahkimi letalnimi napravami
5. člen (urejanje letenja) Za letenje s toplozračnimi baloni in letalnimi napravami, ki se uporabljajo v vojaške namene, se uporabljajo splošni predpisi. Izjemoma lahko minister, pristojen za obrambo, ob upoštevanju ustreznih varnostnih postopkov, predpiše za njihovo letenje pogoje, ki odstopajo od splošnih predpisov, če je to predvideno s programi in načrti usposabljanja.
6. Letenje brezpilotnih zrakoplovov
7. člen (veljavnost predpisov) Pri letenju brezpilotnih zrakoplovov je potrebno smiselno upoštevati določbe tega pravilnika in drugih predpisov o zračni plovbi. Načrtovanje, organiziranje in izvajanje letenja brezpilotnih zrakoplovov ne sme vplivati na varnost zračne plovbe.
8. Letenje v posebnih pogojih in za posebne namene
9. člen (letenje v območju nevihte)

(1)Prepovedano je vstopiti z zrakoplovom v območje nevihte, letenje skozi območje nevihte in pod nevihtnimi oblaki.

(2)Izogibanje območju nevihte se izvaja z obletom ali preletom nevihtnega oblaka, kar je odvisno od naloge in tehničnih zmožnosti zrakoplova, vrste nevihtnega oblaka ter razgibanosti zemljišča. Oblet območja nevihtnih aktivnosti se izvaja na oddaljenosti najmanj 10 km (6 Nm), prelet pa najmanj 1500 čevljev nad zgornjo bazo nevihtnega oblaka. Polet med dvema nevihtnima oblakoma je dovoljen, če je medsebojna oddaljenost oblakov najmanj 20 km (12 Nm). Kadar pilot oceni, da oblet ali prelet nevihtnega oblaka ne zagotavlja varnosti letenja, je dolžan prekiniti nalogo, obvestiti pristojni organ kontrole letenja ter glede na razmere izvršiti pristanek.

(3)Kadar se z vremensko napovedjo predvideva razvoj nevihtne oblačnosti, se mora pilot med pripravo poleta seznaniti s predvidenimi območji nevihtnih aktivnosti in predvideti način njihovega izogibanja.

(4)V primeru nepredvidenega vstopa zrakoplova v nevihtni oblak mora pilot poleg vzdrževanja optimalne hitrosti ukrepati na način, ki zagotavlja čim hitrejši izhod iz nevihtnega oblaka in je z letalskim priročnikom predpisan za vsak posamezen tip zrakoplova. 153. člen (letenje v pogojih zaledenitve)

(1)Med pripravo za letenje v oblakih ali v predvidenem območju zaledenitve, mora posadka preveriti brezhibnost naprav za odledenitev zrakoplova in naprav za ogrevanje zaledenitvi izpostavljenih delov zrakoplova.

(2)Če med poletom pride do zaledenitve zrakoplova mora pilot (posadka) ukrepati v skladu z letalskim priročnikom za določen tip zrakoplova in obvestiti pristojni organ kontrole letenja o intenzivnosti zaledenitve ter višini poleta. Če se po vključitvi naprav za odledenitev zrakoplova zaledenitev ne ustavi ali zmanjša, mora pilot spremeniti višino poleta z največjo dovoljeno hitrostjo dviganja ali spuščanje. Če se po spremembi višine poleta zaledenitev ne ustavi, nadaljevanje poleta pa postane nevarno, je pilot (vodja) zrakoplova dolžan prekiniti izvajanje naloge s pristankom na matičnem ali alternativnem letališču.

(3)Prepovedano je letenje v območju zaledenitve z zrakoplovi, ki niso opremljeni z napravami za odledenitev zrakoplova.

1. člen (letenje nad goratim zemljiščem) Priprava za letenje nad goratim zemljiščem poleg predpisane priprave za letenje obsega še: – preučevanje vremenskih pogojev in pojavov (območja navpičnih zračnih tokov, oblačnost navpičnega razvoja, območja nevihtne aktivnosti); – preučevanje in označevanje največjih višin gorskih grebenov in vrhov na karti v coni maršrute; – preučevanje lege gorskih dolin in položaj prelazov; – določanje varne višine poleta; – preučevanje terenov za zasilno pristajanje; – označevanje nadmorske višine letališča ali heliporta za pristajanje na gorskem zemljišču; – preverjanje zanesljivosti pri odčitavanju instrumentov za prikazovanje višine poleta.
2. člen (letenje nad zasneženim zemljiščem) Pilot letala je pri pripravi za letenje nad zasneženim ali delno zasneženim zemljiščem dolžan označiti na karti terene za zasilno pristajanje s karakterističnimi orientirji na oddaljenosti do 20 km (12 Nm) bočno od načrtovane maršrute poleta.
3. člen (letenje nad morjem)

(1)Letenje nad morjem je dovoljeno, če je pilot usposobljen za instrumentalno letenje, zrakoplov pa opremljen z ustrezno opremo.

(2)Letenje nad odprtim morjem, nad vodnimi površinami in vzdolž obalnega pasu brez ustrezne opreme za reševanje na vodi, ki je predpisana z letalskim priročnikom za vsak tip zrakoplova, je prepovedano.

(3)Med pripravo za letenje nad morjem mora pilot: – preučiti specifičnosti upravljanja in vodenja zrakoplova nad morjem; – preučiti in se seznaniti z meteorološkimi pogoji in njihovim vplivom na stanje morja; – preučiti in se po potrebi tudi izuriti za zasilno pristajanje na vodni površini, zapuščanje zrakoplova in uporabo opreme za reševanje; – označiti na karti ugodne prostore za zasilno pristajanje; – pri nočnem letenju preučiti značilnosti svetilnikov in osvetljenih objektov v območju letenja. 157. člen (izvidovanje vremena)

(1)Izvidovanje vremena se lahko izvaja iz zraka ali z zemlje s pomočjo radarja. Izvidovanje vremena je lahko predhodno, neposredno in dopolnilno. Izvaja se vedno, kadar standardni meteorološki podatki ne zadoščajo za popolno oceno vremenske situacije v predvidenem območju letenja. Izvidovanje vremena se praviloma ne izvaja za letenje posameznih zrakoplovov.

(2)Predhodno izvidovanje vremena iz zraka se izvaja nekaj ur, izjemoma lahko tudi dan pred začetkom letenja, zaradi ugotavljanja splošnih meteoroloških pogojev za meteorološko zagotovitev taktičnih vaj, posebnih poletov ali preletov in v podobnih primerih. Izvidovanje organizira poveljnik enote, ki izvršuje naloge.

(3)Neposredno izvidovanje vremena iz zraka se izvaja od pol do največ eno uro pred začetkom letenja, zaradi ugotavljanja dejanskega stanja vremena v predvidenem območju letenja ali v območju, iz katerega se pričakuje sprememba vremena. Organizira ga poveljujoči častnik enote, ki načrtuje letenje.

(4)Neposredno izvidovanje vremena s pomočjo radarja se izvaja 15 do 20 minut pred začetkom neposrednega izvidovanja vremena iz zraka. S podatki tega izvidovanja se seznanja posadka zrakoplova, ki izvaja neposredno izvidovanje vremena iz zraka.

(5)Kadar se nočno letenje organizira takoj po začetku mraka, se neposredno izvidovanje vremena iz zraka izvaja pred začetkom mraka. Kadar se letenje izvaja neprekinjeno v izmenah, se neposredno izvidovanje vremena za naslednjo izmeno izvaja pred zaključkom letenja predhodne izmene. Če podatki o vremenu, ki jih je pridobila predhodna izmena, zadoščajo za oceno vremenskih razmer v predvidenem območju letenja, se neposredno izvidovanje vremena iz zraka ne izvaja.

(6)Dopolnilno izvidovanje vremena se organizira med izvajanjem letenja z namenom odkrivanja nevarnih vremenskih pojavov. Izvaja se lahko iz zraka ali z zemlje s pomočjo radarja. O dopolnilnem izvidovanju vremena odloča vodja letenja ali poveljnik letalske enote, ki izvaja letenje.

(7)Izvidovanje vremena iz zraka se praviloma izvaja na večsedežnem zrakoplovu. Na izvidovanje vremena je prepovedano pošiljanje posadk, ki niso usposobljene za instrumentalno letenje v zahtevnih vremenskih razmerah. Pri izdaji naloge posadkam za izvidovanje vremena se mora upoštevati mnenje dežurnega meteorologa. Posadka, ki je določena za izvidovanje vremena, istočasno preverja tudi delovanje zvez in zemeljskih navigacijskih sredstev na matičnem in po potrebi na alternativnem letališču. Izvidovanje vremena in obveščanje o nevarnih vremenskih pojavih je stalna naloga posadke med letenjem, ne glede na njeno osnovno nalogo. 158. člen (preizkusni poleti)

(1)Preizkusni poleti vojaških zrakoplovov obsegajo preizkušanje in preverjanje zrakoplovov v letu. Izvajajo se po predpisanem programu preizkusnih poletov, izdelanem na podlagi predpisanega tehničnega sistema vzdrževanja in letalskega priročnika, za vsak posamezen tip zrakoplova posebej.

(2)Preizkušanje zrakoplova med poletom se izvaja samo z osebami, ki sodelujejo pri preizkušanju zrakoplova. Obsega preizkušanje tehničnih karakteristik in obnašanje zrakoplova v letu, po predhodno predpisanem programu. Preizkušanje zrakoplova v letu se lahko izvaja v okviru preizkušanja prototipa ali osnovnega pregleda zrakoplova. Preizkušanje prototipov izvajajo proizvajalec, pristojni tehnični organi SV in ustrezno usposobljeni preizkusni piloti SV v skladu s predpisi o preizkušanju oborožitve in vojaške opreme. Preizkusne pilote letalstva SV za preizkušanje prototipov določa NGŠSV.

(3)Preizkušanje vojaških zrakoplovov v okviru osnovnih pregledov zrakoplovov izvajajo predpisano usposobljene letalske enote po ukazu OPPVLZO. Preizkušanje vojaških zrakoplovov v okviru osnovnih pregledov izvajajo ustrezno usposobljeni preizkusni piloti po ukazu poveljnika brigade, njej enake ali višje enote.

(4)Preverjanje zrakoplova v letu izvajajo izurjeni piloti po ukazu poveljnika eskadrilje, njej enake ali višje enote.

(5)Združevanje preizkusnih poletov z drugimi letalskimi nalogami je prepovedano. 159. člen (poleti za skakanje padalcev)

(1)Vojaški zrakoplovi se lahko uporabljajo za izvajanje padalskih skokov, če je zrakoplov predviden za ta namen in opremljen skladno s predpisi ter če je posadka usposobljena za to vrsto nalog.

(2)Skakanje padalcev se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo skakanje športnih padalcev. 160. člen (vleka tarče)

(1)Vleka tarče se izvaja zaradi usposabljanja v streljanju na cilje v zraku z zrakoplova ali z zemlje. Na izbor tarče vplivajo letalne in taktično tehnične karakteristike vlečnega letala in zrakoplova, ki izvaja streljanje ter lastnosti bojnih sredstev, s katerimi se izvaja streljanje z zemlje.

(2)Oddaljenost tarče od vlečnega letala mora zagotavljati varno letenje vlečnega letala in letala, ki izvaja streljanje. Dolžina vlečne vrvi, način dela in postopki pilota vlečnega letala in pilota, ki strelja, se določijo z letalskim priročnikom za posamezen tip zrakoplova, z metodološkimi navodili za izvajanje programa letalskega usposabljanja in navodili ter programi streljanj na cilje v zračnem prostoru z orožji zračne obrambe.

(3)Osnovni varnostni ukrepi pri vleki tarče so: – prepovedano je vzleteti s hrbtnim vetrom; – odvijanje vlečne vrvi se lahko izvaja na višinah, večjih od 600 čevljev; – odmetavanje