Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje

Na podlagi

člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98 in 6/99) in
člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 28/96 in 26/97) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
maja 2000 sprejel N A C I O N A L N I P R O G R A M ZDRAVSTVENEGA VARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE – ZDRAVJE ZA VSE DO LETA 2004 (NPZV)
UVOD Eden od temeljnih družbenih ciljev Republike Slovenije je ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja prebivalcev. Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč je čim večje telesno, duševno in socialno blagostanje posameznika oziroma čim večjega števila ljudi, uravnoteženo z okoljem, v katerem živijo in delajo. Zdravje je tako obsežen pojem, da ni dela politike, ki ne bi vplival na zdravstveno stanje prebivalstva. Zato je zdravje možno zagotoviti le z usklajenim vključevanjem zdravstvenega interesa v politiko. Za zdravstveno stanje prebivalstva je med družbenimi subjekti najbolj odgovorna država. Ta mora skrbeti za uravnotežen osebni, ekonomski in socialni razvoj. Država iz te dolžnosti črpa pristojnosti za temeljne odločitve na vseh področjih. Zdravje je hkrati kazalec in rezultat ekonomskega in socialnega razvoja. Zdravje ljudi je tako ekonomsko kot tudi humanitarno vprašanje. Veliko število bolnih, invalidnih in prezgodaj umrlih zmanjšuje ustvarjalno in ekonomsko moč naroda in njegovo kakovostno preživetje. S spreminjanjem in dopolnjevanjem sedanjega sistema zdravstvenega varstva se vključujemo v sodobne usmeritve na področju varovanja zdravja ljudi. Odločamo se za zdravstveno politiko, katere cilj je, da imajo vsi prebivalci Slovenije zagotovljeno zdravo rast, telesni in duševni razvoj ter da ostanejo čim dlje zdravi, polno sposobni prispevati k razvoju družbe. Država pa mora ustvariti take pogoje življenja družin in posameznikov, da bodo za zdravje lahko skrbeli. Ti pogoji so predvsem kreativno in dostojno plačano delo, ki bo posameznika zadovoljevalo ter mu omogočalo kvalitetno življenje nad nivojem revščine, da bo imel dovolj časa in sredstev za telesno in duševno rekreacijo ter za počitek in da bo živel v ljudem prijaznem okolju, tolerantnem do vseh različnosti v družbi. Zdravstveno varstvo je le eden izmed sektorjev družbe, ki lahko prispeva k boljšemu zdravju prebivalstva. Sodi med temelje socialne varnosti in politične stabilnosti. Republika Slovenija mora na temelju zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omogočiti uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog pri pospeševanju in povrnitvi zdravja. Za načrtovanje in izvajanje zdravstvenega varstva je pristojno ministrstvo za zdravstvo. Država ima pravico in dolžnost, da z zakonom določa zagotovljeni obseg, kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse prebivalce in določa prednosti pri uresničevanju zdravstvenega varstva. Za zdravje ljudi so odgovorni tako posamezniki kot celotna družba. Država in vsi javni sektorji so soodgovorni za oblikovanje, sprejem in izvajanje zdravstvene politike in programov za krepitev zdravja. Nacionalni program zdravstvenega varstva upošteva strateške usmeritve iz dokumenta Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) “Zdravje za vse do leta 2000“, zdravstveno stanje prebivalstva Slovenije, pogoje za politiko krepitve zdravja, zmanjševanje razlik v možnostih za zdravje različnih skupin prebivalcev in krepitvi osebne odgovornosti za zdravje, zagotavljanje pravice do življenjskega okolja, ki omogoča najvišjo raven zdravja in blagostanja, dvigovanje kakovosti zdravstvenega varstva in raziskave problematike zdravja. Nacionalni program zdravstvenega varstva opredeljuje način zagotavljanja teh usmeritev ob upoštevanju celovitega sistema zdravstvenega varstva, gospodarskih in družbenih razmer v Sloveniji in vseh dejavnikov, ki pomembno vplivajo na zdravje prebivalstva. Programi za krepitev zdravja posegajo na mnoga področja zunaj zdravstva. Na podlagi zdravstvenega stanja prebivalstva, njegovih demografskih značilnosti (predvsem večanja deleža starih nad 60 let), socialno ekonomskih značilnosti (naraščanje števila revnih) in razvoja sodobne medicinske stroke, lahko pričakujemo povečane zahteve po zdravstvenih storitvah in zato povečevanje stroškov za zdravstvene programe. Nujna je tudi zahteva po večji učinkovitosti in uspešnosti izvajalcev. Podlago za to daje smotrna mreža javne zdravstvene službe, v kateri enakopravno sodelujejo javni zdravstveni zavodi in zasebniki koncesionarji. Sredstva za zdravstveno vzgojo, spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva, uresničevanje republiških programov krepitve zdravja, nacionalne programe za razvoj terciarne dejavnosti, socialnomedicinsko, higiensko-epidemiološko in zdravstveno-ekološko dejavnost, preprečevanje nalezljivih bolezni, vključno z okužbo z virusom HIV in bolezni odvisnosti ter dopolnilna sredstva za delovanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na demografsko in socialno ogroženih območjih zagotavlja država iz proračuna, oziroma občine za programe, ki niso zajeti v državnem programu. Zdravstvene programe in storitve določene z zakonom, zagotavljamo v sistemu obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi v Republiki Sloveniji želimo oblikovati politiko zdravstvenega varstva. Odgovornost za zdravje oziroma pravica do zdravja je v prvi vrsti odvisna od zavedanja, ravnanja in odgovornosti posameznika za varovanje in ohranjanje lastnega zdravja, država pa mora zagotoviti uresničevanje te odgovornosti z razporeditvijo na vse nosilce razvoja zdravstvene in socialne varnosti. Ta odgovornost države mora biti usklajena z globalnimi usmeritvami razvoja zdravstvenega varstva v državah EU in evropsko listino o socialni varnosti ter upoštevati dejstvo, da je zdravstvena dejavnost tudi ena izmed nosilcev razvoja. Usmeritve, ki jih priporoča SZO, kažejo v smer krepitve zdravja, kar pomeni, da imajo posamezniki in skupnosti večjo možnost in odgovornost vplivati na svoje zdravje. V ta namen bo država z zakonodajo, s programi izobraževanja in drugimi ukrepi podpirala usmeritve k preventivnim zdravstvenim programom za krepitev zdravja in preprečevanja bolezni. Skladno s temi usmeritvami bomo prilagajali tudi način delovanja zdravstvene službe. Ta dokument nacionalnega programa zdravstvenega varstva vsebuje: – zdravstveno varstvo prebivalcev Slovenije v primerjavi z nekaterimi državami v Evropi, – strategijo in razvojne usmeritve zdravstvenega varstva, – prednostna razvojna področja, – usmeritve in merila za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe, – spremljanje razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenega stanja in – odgovornosti za izvajanje nacionalnega programa zdravstvenega varstva.
ZDRAVSTVENO VARSTVO PREBIVALSTVA SLOVENIJE IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI DRŽAVAMI V nadaljevanju tega poglavja so predstavljeni najpomembnejši kazalniki in ugotovitve, ki opredeljujejo zdravstveno stanje, zmogljivosti na vseh nivojih zdravstvenega varstva, ekonomske razmere in pogoje financiranja zdravstvenega varstva, mehanizme plačevanja programov ter naložbena dejavnost. Podatki so zajeti iz številnih dostopnih virov in se nanašajo pretežno na leto 1998, predstavljene pa so za leta 1996 oziroma 1997 (razpoložljivost podatkov) primerjave glavnih kazalnikov zdravstvenega stanja in financiranja v primerjavi z EU in s štirimi razvitimi državami Evropske unije: Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko in Veliko Britanijo.1 2.
Prebivalstvo Prebivalstvo Slovenije se bo ob upoštevanju projekcije demografskih gibanj v naslednjih letih rahlo zmanjševalo. Do leta 2020 naj bi se zmanjšalo za približno 5%. K temu bo prispevala nizka rodnost in minimalni selitveni prirast prebivalcev. Ocene temeljijo na projekcijah Statističnega urada Republike Slovenije, da bo rodnost Slovencev znašala 1,3 do leta 2000 in 1,5 do leta 2020, selitvenega prirasta pa praktično ne bo. Pričakovana življenjska doba pri moških v Republiki Sloveniji je 72 let, pri ženskah pa 79,5 let, kar je nekoliko nižje kot v razvitih evropskih državah. Koeficient rodnosti (1,3) v Republiki Sloveniji je dosegel spodnjo raven rodnosti v državah Evropske unije. Spremembe je mogoče pričakovati tudi v starostni strukturi prebivalstva. Srečevali se bomo z upadanjem deleža prebivalstva, starega do 19 let, povečeval pa se bo delež prebivalstva starejšega od 65 let. Iz demografskih projekcij izhaja, da se bo ta trend nadaljeval vse do leta
Do leta 2005 se bo nekoliko krepila starostna skupina prebivalcev od 20 do 64 let, v naslednjih letih pa bo zlagoma upadala. Staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe pri Slovencih bo povečalo zahteve za različne oblike zdravstvene nege in pomoči. V socialno ekonomski strukturi prebivalstva lahko pričakujemo po oceni gibanja števila upokojencev in delovno aktivnih prebivalcev rahel porast aktivnega prebivalstva (v starosti 15-64 let) do leta 2003, nato pa se bo začel zmanjševati. Razmerje med upokojenci in delovno aktivnimi prebivalci v obdobju od leta 1995–2005 se bo zmanjšalo na 0,5, v letu 2010 pa se bo pričelo to razmerje povečevati in bo do leta 2020 doseglo raven 0,
Prilivi iz šol bodo višji od odlivov aktivnega prebivalstva. V naslednjih letih lahko pričakujemo povečan priliv diplomantov, priliv mladih brez končane poklicne ali srednje izobrazbe pa se zmanjšuje. Sedanja starostna struktura aktivne populacije ne bo zahtevala bistvenega povečanja upokojitev. Zato bo število upokojencev v tem obdobju le počasi naraščalo. Tudi število kmečkih in družinskih upokojencev se predvidoma ne bo povečevalo. Zaradi spreminjanja strukture gospodarstva lahko pričakujemo tudi strukturni problem neusklajenosti med ponudbo delovne sile in potrebami delodajalcev. Glede na večje potrebe po zaposlitvah, zlasti v storitvenih dejavnostih, se bomo srečevali z zahtevami po prekvalifikacijah in dodatnem izobraževanju. Do leta 2015 lahko pričakujemo 1% rast zaposlenosti, kar pa je v pretežni meri odvisno od uspešnosti ekonomske politike. Demografska gibanja in potrebna rast produktivnosti ne bosta omogočali hitrega zmanjševanja brezposelnosti. Stopnja brezposelnosti se bo od 8% v letu 2000 znižala na povprečno 7,5% v obdobju 2001–2003 (metodologija ILO). Leta 1990 smo prebivalci Slovenije zaostajali po pričakovanem trajanju življenja za EU za 2,4 leta (leta 1985 pa za 3,1 leto). Prebivalci Slovenije v letu 1990 zaostajamo za EU 3,0 leta ob rojstvu za moške (leta 1985 pa za 3,9 let) in 1,8 let za ženske (leta 1985 pa za 2,0 let). Slovenija je edina država v tranziciji, ki je dosegla
cilj SZO (do leta 2000 naj bi bilo za evropsko območje pričakovano trajanje življenja ob rojstvu vsaj 75 let). V 90 letih se je nadaljeval trend podaljševanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, ki je v letu 1997 že 75,26 let. 2.
Zdravstveno stanje V Sloveniji smo dosegli uspeh na področju zmanjševanja umrljivosti dojenčkov, ki je v letu 1996 znašala 4,7 na 1000 živorojenih, v EU pa 5,
Maternalna umrljivost se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih močno zmanjšala. Po letu 1995 ponovno beležimo porast maternalne umrljivosti, saj je v letu 1997 znašala 11,1 maternalnih smrti na 100.000 živorojenih otrok, kar je več kot beležijo enako razvite evropske države. Glavni vzroki umrljivosti v Sloveniji so podobni kot v državah EU: na prvih treh mestih so bolezni srca in ožilja, rak in poškodbe. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri prebivalcih, starih 65 let in več, kot pomemben vzrok smrti pa se pričnejo pojavljati že v starosti 45 let in več. Starostno standardizirana umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja počasi upada, je pa še vedno nekoliko višja kot v državah EU. Stopnja incidence raka se iz leta v leto veča. V primerjavi z letom 1985 je bila stopnja incidence v letu 1995 za dobro tretjino večja (11% večja pri moških kot pri ženskah). Pri moških je najpogostejši rak pljuč, sledijo rak debelega črevesa in danke, rak kože, rak grla, žrela in ustne votline, rak želodca in rak prostate. Pri ženskah je najpogostejši rak dojke, sledijo rak kože, rak debelega črevesa in danke, rak telesa maternice, rak želodca, rak materničnega vratu in rak pljuč. Še vedno je zaskrbljujoča visoka umrljivost zaradi poškodb in zastrupitev. Smrti zaradi poškodb in zastrupitev se kot vodilni vzrok smrti pojavljajo po
letu starosti in predstavljajo vodilni vzrok umrljivosti prebivalstva vse do približno
leta starosti. Čeprav se število smrti zaradi poškodb in zastrupitev rahlo znižuje (bolj izraženo pri moški populaciji) ima Slovenija še vedno eno najvišjih stopenj te umrljivosti v Evropi in za 100% presega povprečje držav EU. Na podlagi podatkov o vzrokih za obisk v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu ugotavljamo, da so v Sloveniji bolezni dihal na prvem mestu. Sledijo bolezni gibal in kosti, poškodbe, bolezni živčevja in čutil, itd. V Sloveniji se povečuje stopnja hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja in novotvorb, medtem, ko stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev v desetletnem obdobju nekoliko niha, vendar kaže trend povečanja. Najpomembnejši vzrok za odsotnost z dela so bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva, ter poškodbe in zastrupitve. Tabela 1: Ključni kazalniki zdravja v Republiki Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija) in EU ---------------------------------------------------------------------------------- SI A ZRN NL VB EU ---------------------------------------------------------------------------------- Prebivalstvo 1997 1997 1997 1997 1997 1996 ---------------------------------------------------------------------------------- Prebivalstvo (v 1.000) 1986 8072 82057 15277 58105 ---------------------------------------------------------------------------------- Pod
leti starosti (v %) 17,2 17,2 16,0 18,4 19,7 17,3 ---------------------------------------------------------------------------------- Nad
leti starosti (v %) 13,0 15,3 15,9 12,6 15,2 15,6 ---------------------------------------------------------------------------------- Rojstev na 1.000 prebivalcev 9,1 10,4 9,9 12,2 12,5 10,9 ---------------------------------------------------------------------------------- Smrti na 1.000 prebivalcev 9,5 9,8 10,5 8,9 10,8 10,0 ---------------------------------------------------------------------------------- Zdravje 1997 1997 1997 1996 1997 1996 ---------------------------------------------------------------------------------- Pričakovana življenjska doba 71,2 74,4 73,8 74,8 74,8 74,2 ob rojstvu (moški) ---------------------------------------------------------------------------------- Pričakovana življenjska doba 79,2 80,9 80,0 80,9 79,9 80,8 ob rojstvu (ženske) ---------------------------------------------------------------------------------- Pričakovana življenjska doba 14,1 15,5 15,0 15,0 15,2 15,5 pri
letih (moški) ---------------------------------------------------------------------------------- Pričakovana življenjska doba 18,0 19,3 18,8 19,7 18,7 19,5 pri
letih (ženske) ---------------------------------------------------------------------------------- Umrljivost dojenčkov na 1.000 5,2 4,7 4,9 5,7 5,9 5,7 živorojenih ---------------------------------------------------------------------------------- Umrljivost ---------------------------------------------------------------------------------- Smrti na 100.000 živorojenih 1997 1997 1997 1996 1997 1996 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki* 865,6 709,7 724,1 703,9 737,0 712,4 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, moški 1173,6 932,4 951,8 934,4 918,5 906,2 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, ženske 649,4 552,6 566,1 545,0 603,1 594,3 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, 0-64 let 309,4 230,1 239,1 213,7 224,1 221,7 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, 0-64, moški 449,5 315,4 321,7 267,3 277,9 273,4 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, 0-64, ženske 175,5 146,9 156,3 160,0 170,8 171,9 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, nad 65 let 5365,6 4589,9 4648,6 4670,5 4886,4 4673,4 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, nad 65, 7032,2 5924,7 6050,0 6331,8 6101,7 6059,2 moški ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - vsi vzroki, nad 65, 4483,5 3835,3 3881,8 3660,2 4100,4 3824,8 ženske ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - bolezni krvnih obtočil 338,0 355,7 323,8 253,9 292,1 284,7 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - bolezni krvnih obtočil, 431,2 451,6 412,2 341,1 376,0 360,7 moški ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - bolezni krvnih obtočil, 272,8 288,5 262,8 190,4 227,1 228,2 ženske ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - ishemija srca 122,5 146,8 142,6 106,0 162,6 114,4 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - ishemija srca, moški 174,6 209,0 201,3 156,2 231,7 164,4 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - ishemija srca, ženske 87,2 103,7 103,2 69,2 109,8 77,7 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - cerebrovaskularne 96,6 80,5 70,9 58,3 69,8 74,6 bolezni ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - cerebrovaskularne 117,1 91,2 81,5 65,2 74,0 83,8 bolezni, moški ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - cerebrovaskularne 82,7 72,9 63,9 52,8 65,9 67,7 bolezni, ženske ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - maligne neoplazme 218,6 182,3 189,4 206,4 198,1 193,7 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - maligne neoplazme, moški 308,2 241,7 251,7 279,9 243,9 262,9 ---------------------------------------------------------------------------------- SSU - maligne neoplazme, 161,8 145,3 150,6 159,7 168,8 145,8 ženske ---------------------------------------------------------------------------------- Umrljivost porodnic na 100.000 11,1 2,4 6,0 13,2 5,4 7,1 živorojenih otrok ---------------------------------------------------------------------------------- Umrljivost dojenčkov na 1.000 5,7 4,7 5,4 6,3 6,4 6,3 živorojenih, moški ---------------------------------------------------------------------------------- Umrljivost dojenčkov na 1.000 4,7 4,7 4,3 5,1 5,3 5,1 živorojenih, ženske ---------------------------------------------------------------------------------- Vir: HFA WHO Data Basis *SSU – standardizirana stopnja umrljivosti. 2.
Zmogljivosti Zmogljivosti zdravstvene službe predstavljajo prostori javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, medicinska in nemedicinska oprema ter kadrovske zmogljivosti. Ključni kazalniki zmogljivosti in njihove izrabe potrjujejo, da na področjih osnovne zdravstvene dejavnosti, bolnišnične dejavnosti in zdravil na recept Slovenija dosega podobne ravni kot države članice EU (glej tabelo 2). Tabela 2: Ključni kazalniki slovenskega zdravstvenega sistema v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija in državami EU) ---------------------------------------------------------------------------------- Enota SI A ZRN NL VB EU ---------------------------------------------------------------------------------- Zmogljivosti in izraba 1997 1997 1997 1997 1997 1996 ---------------------------------------------------------------------------------- Zdravnikov na 1.000 preb. Število 2.24 3.60 3.45 1.80 1.53 3.46 ---------------------------------------------------------------------------------- Spl. zdravnikov na 1.000 Število 0.7 0.5 0.7 0.8 0.6 1.00 preb. ---------------------------------------------------------------------------------- Obiskov na prebivalca Število 6.4 6.3 13.0 5.9 5.9 7.3 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravnikov na 1.000 Število 0.64 0.48 0.76 0.52 0.32 0.68 preb. ---------------------------------------------------------------------------------- Farmacevtov na 1.000 preb. Število 0.34 0.55 0.57 0.17 0.36 0.78 ---------------------------------------------------------------------------------- Predpisanih zavitkov Število 15.60 17.20 11.60 9.80 zdravil na prebivalca ---------------------------------------------------------------------------------- Bolnišničnih postelj na Število 5.8 8.9 9.4 5.5 4.9 7.3 1.000 preb. ---------------------------------------------------------------------------------- Bolniških zdravljenj na Število 16.9 24.6 20.8 10.5 17.1 19.0 1.000 preb. ---------------------------------------------------------------------------------- Povpr. trajanje boln. Dnevi 10.0 10.8 12.5 14.3 9.0 11.0 zdravljenja ---------------------------------------------------------------------------------- Stopnja zasedenosti % 80.2 81.3 76.2 74.7 84.9 77.1A ---------------------------------------------------------------------------------- Boln. osebja na posteljo Število 1.7 1.8 1.5 2.1 2.9 ---------------------------------------------------------------------------------- Boln. postelj za akut. primere ---------------------------------------------------------------------------------- na 1.000 preb. Število 4.8 5.6 6.6 3.6 2.2 4.5 ---------------------------------------------------------------------------------- Gospodarstvo ---------------------------------------------------------------------------------- Delež zaposlenih v % % 45.2 45.7 41.3 47.2 45.7 prebivalstva ---------------------------------------------------------------------------------- BDP na preb. (nominalni) USD 9161 25549 25470 23280 21740 ---------------------------------------------------------------------------------- BDP na preb. (metoda PPP) USD 14000 23077 22049 22142 20483 20359B ---------------------------------------------------------------------------------- Stopnja inflacije v % % 9.1 2.2 2.0 2.3 2.6 1.2 C ---------------------------------------------------------------------------------- Stopnja brezposelnosti v % % 7.4 4.3 9.1 6.3 7.8 9.3 C ---------------------------------------------------------------------------------- Nominalni tečaj USD USD 159.69 12.20 1.73 1.95 0.61 1.05 C ---------------------------------------------------------------------------------- Tečaj USD po metodi PPP USD 104.54 13.50 2.00 2.05 0.65 ---------------------------------------------------------------------------------- PPP = Purchasing Power Parity (metoda kupne moči) A = podatek velja za leto 1995 B = podatek velja za leto 1997 C = podatek velja za leto 1999 Vir: Urad za statistiko RS, WHO. Zasebna zdravstvena dejavnost se usklajeno in pod pogoji enakih kadrovskih in storitvenih normativov postopoma uvaja na vseh področjih zdravstvenega varstva, razen na tistih, ki jih izvzema zakon. Zdravstveni delavci izvajajo zasebno zdravstveno dejavnost s koncesijo ali brez nje. Možnost pridobitve koncesije imajo vsi samostojni zdravstveni poklici v mreži javne zdravstvene službe, ob pogojih obstoječega obsega javne zdravstvene mreže. Skupna količina storitev, ki jih na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja vsako leto opravijo zdravniki s koncesijo in zdravstveni zavodi, ne sme presegati finančnih okvirov, ki jih za tisto leto določa dogovor med partnerji in omogoča prispevna stopnja za zdravstvo. To pomeni, da zdravstveni zavodi z odhodom svojih delavcev med zasebnike izgubijo tudi ustrezen obseg dogovorjenega programa dela. V letu 1998 je bilo sklenjenih za izvajanje programov v mreži javne zdravstvene službe 877 pogodb z zasebniki (vključno z lekarnami). Od vseh splošnih zdravnikov in pediatrov je v letu 1998 delalo v zasebni dejavnosti že 173 zdravnikov oziroma 14,1%, od vseh zobozdravnikov je bilo zasebnih že 380 zobozdravnikov ali 37,04%. Od vseh specialistov pa je bilo v zasebni dejavnosti 163 zdravnikov specialistov ali 12,74%. Delež zasebnih izvajalcev v finančnih sredstvih za zdravstvene programe pa je znašal v letu 1998 6,95%. 2.3.
Kadri Število zaposlenih v zdravstvu je bilo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije ob koncu leta 1998 34.834 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Število zdravnikov je bilo 4.436, zobozdravnikov 1165 in 556 farmacevtov. Kazalniki zdravstvenih zmogljivosti, izraženi s številom zdravnikov na 1000 prebivalcev kažejo, da imamo v Republiki Sloveniji enega zdravnika na 446 prebivalcev, enega zobozdravnika na 1.700 prebivalcev in enega farmacevta na 3.561 prebivalcev. Število zaposlenih (iz delovnih ur), ki izvajajo zdravstvene storitve in programe in jih ZZZS plačuje po sklenjenih pogodbah, je bilo po podatkih za leto 1998 34.520 in se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjalo. V zdravstvenih zavodih v Republiki Sloveniji se po podatkih zaključnih računov za obdobje 1996 –1998 število fizično zaposlenih nekoliko zmanjšuje, in sicer v povprečju za 2% letno. Podoben trend je v zadnjih letih razviden tudi iz podatkov o gibanju števila zaposlenih iz ur. Zmanjševanje števila zaposlenih v zdravstvenih zavodih je v pretežni meri posledica povečevanja zasebnega načina izvajanja zdravstvene dejavnosti, kar je v zadnjih treh letih zmanjšalo število zaposlenih v zdravstvenih domovih za približno 600 zaposlenih. V bolnišnicah je rahlo upadanje števila zaposlenih posledica racionalnejših oblik izvajanja posameznih dejavnosti in postopno oddajanje vzdrževalnih in režijskih del zunanjim izvajalcem. V zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije se je število zaposlenih v zadnjih letih rahlo zvišalo. Kazalniki o številu farmacevtov v Republiki Sloveniji v primerjavi z državami EU kažejo, da močno zaostajamo, najbolj pa v bolnišničnih lekarnah. Spremembe v zaposlenosti zdravstvenega sektorja je mogoče pričakovati zaradi sprememb v starostni strukturi posameznih poklicnih skupin in zaradi sprememb v vsebinskih in organizacijskih oblikah izvajanja zdravstvenih dejavnosti. 2.3.1.
Primarna zdravstvena dejavnost 2.3.1.1.
Osnovna zdravstvena dejavnost V osnovni zdravstveni dejavnosti je leta 1999 na enega zdravnika v splošni medicini 1756 prebivalcev, na pediatra 873 otrok, na specialista šolske medicine 1969 šolskih otrok in mladine, na specialista medicine dela 6336 zaposlenih in na ginekologa 7003 žensk, starih več kot 13 let, na zobozdravnika (skupaj z zobozdravniki specialisti) 1911 prebivalcev in v patronažni službi medicinska sestra na 2761 prebivalcev. Kadri za izvajanje otroškega in mladinskega zdravstvenega varstva so planirani ločeno od kadrov za zdravstveno varstvo odrasle populacije, kadri za izvajanje reproduktivnega zdravstvenega varstva pa so načrtovani ločeno od drugih zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zmogljivosti zdravstvenega doma za študente in železniškega zdravstvenega doma so glede števila in vrste ekip vključene v osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi standardov, ki veljajo za osnovno zdravstveno dejavnost. Tabela 3: Stanje dogovorjenega števila kadra za osnovno zdravstveno varstvo v letu 1999 ---------------------------------------------------- Zaposleni Preb. na enega ---------------------------------------------------- Zdravniki* 1.357,98 1.465 ---------------------------------------------------- od tega: ---------------------------------------------------- - ZV žensk 124,24 ---------------------------------------------------- - ZV otrok 0-6 let 158,46 ---------------------------------------------------- - ZV šol otrok in 167,63 mladine ---------------------------------------------------- Zobozdravniki 912,00 2.171 ---------------------------------------------------- Spec. zobozdravniki 124,35 15.923 ---------------------------------------------------- Medicinske sestre** 3.907,47 509 ---------------------------------------------------- vsi zaposleni 9.838,08 202 ---------------------------------------------------- * V številu ni upoštevano dežurstvo; v skupnem seštevku so upoštevani tudi zdravniki na področju zdravstvene vzgoje, v ambulantah za zdravljenje odvisnikov in v razvojnih ambulantah. ** Medicinske sestre in medicinski tehniki (tudi v reševalni službi). Tabela 4: Stanje nosilcev osnovne zdravstvene dejavnosti po območnih enotah Zavoda za zdravstvenega zavarovanja Slovenije v primerjavi s slovenskim povprečjem Število nosilcev je povzeto iz pogodb ZZZS za leto 1998/
Nosilci so preračunani iz ur dogovorjenega obsega dela. Drugi kadri so v pogodbah določeni po standardih sestave ekipe posameznega nosilca in so pri vseh izvajalcih iste dejavnosti enaki. V sestavi ekip je v vseh dejavnostih priznano še 19% upravno-tehničnih delavcev. ---------------------------------------------------------------------------------- Leta Število Število Prebivalcev Slovensko starosti prebivalcev nosilcev na nosilca povprečje

(100)---------------------------------------------------------------------------------- OE CELJE ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 149.547 92,41 1.618 107,40 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 13.810 14,00 986 88,48 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 33.436 13,00 2.572 76,56 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 196.794 119,41 1.648 100,47 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 86.029 11,41 7.540 92,88 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 196.557 71,70 2.741 100,72 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 196.794 38,98 5.049 94,37 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 47.754 32,73 1.459 95,03 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle Nad 19 149.040 61,48 2.424 96,76 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 42.257 4,43 9.539 82,89 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 196.794 98,64 1.995 95,76 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 196.794 340,14 579 98,09 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 196.794 48,45 4.061 87,16 ---------------------------------------------------------------------------------- OE KOPER ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 105.547 60,24 1.752 99,20 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 8.080 10,00 808 108,02 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 21.439 12,70 1.688 116,64 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 135.066 82,94 1.628 101,68 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 59.722 6,75 8.848 79,15 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 135.066 47,41 2.849 96,92 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 135.066 37,33 3.618 131,67 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 29.859 21,08 1.416 97,88 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 105.207 42,37 2.483 94,47 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 26.423 4,28 6.173 128,07 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 135.066 67,73 1.994 95,80 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 135.066 242,16 558 101,75 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 135.066 46,66 2.894 122,30 ---------------------------------------------------------------------------------- OE KRANJ ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 146.508 88,59 1.654 105,10 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 14.590 14,36 1.016 85,91 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 34.299 12,02 2.854 69,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 195.397 114,97 1.700 97,43 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 85.069 9,93 8.567 81,74 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 195.397 55,18 3.541 77,97 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 195.397 29,01 6.736 70,73 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 49.315 30,75 1.604 86,45 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 146.082 56,22 2.598 90,27 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 43.639 6,00 7.273 108,71 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 195.397 92,97 2.102 90,90 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 195.397 302,06 647 87,73 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 195.397 54,44 3.589 98,62 ---------------------------------------------------------------------------------- OE KRŠKO ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 53.881 30,05 1.793 96,93 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 5.113 4,88 1.048 83,30 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 11.944 4,60 2.597 75,83 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 70.938 39,53 1.795 92,27 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 30.912 3,63 8.516 82,23 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 70.938 23,34 3.039 90,84 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 70.938 11,56 6.137 77,64 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 17.245 10,10 1.707 81,20 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 53.693 20,77 2.585 90,74 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 15.260 1,00 15.260 51,81 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 70.938 31,87 2.226 85,83 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 70.938 109,93 645 87,94 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 70.938 18,24 3.890 91,00 ---------------------------------------------------------------------------------- OE LJUBLJANA ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 448.722 250,14 1.794 96,89 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 41.778 56,27 742 117,56 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 96.893 63,64 1.523 129,33 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 587.393 370,05 1.587 104,31 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 260.440 42,95 6.064 115,48 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 587.393 209,30 2.806 98,38 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 587.393 96,21 6.105 78,03 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 139.853 117,91 1.186 116,89 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 447.540 199,58 2.242 104,61 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 123.756 17,55 7.052 112,12 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 587.393 335,04 1.753 108,97 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 587.393 1.053,55 558 101,79 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 587.393 150,97 3.891 90,98 ---------------------------------------------------------------------------------- OE MARIBOR ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 251.419 139,35 1.804 96,33 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 21.183 25,64 826 105,65 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 51.269 25,44 2.015 97,70 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 323.871 190,43 1.701 97,36 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 144.027 17,50 8.230 85,09 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 323.871 148,24 2.185 126,38 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 323.871 89,80 3.607 132,10 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 73.200 56,21 1.302 106,47 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 250.671 107,88 2.324 100,95 let ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 64.774 9,02 7.181 110,10 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 323.871 173,11 1.871 102,12 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 323.871 619,08 523 108,48 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 323.871 97,68 3.316 106,76 ---------------------------------------------------------------------------------- OE MURSKA SOBOTA ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 98.946 54,50 1.816 95,73 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 8.585 9,15 938 93,03 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 21.142 9,90 2.136 92,20 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 128.673 73,55 1.749 94,65 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 57.043 9,10 6.269 111,71 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 128.673 46,50 2.767 99,78 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 128.673 24,12 5.335 89,31 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 29.677 16,10 1.843 75,22 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 98.996 40,00 2.475 94,78 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 26.261 1,60 16.413 48,17 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 128.673 57,70 2.230 85,67 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 128.673 210,97 610 93,04 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 128.673 41,86 3.074 115,15 ---------------------------------------------------------------------------------- OE NOVA GORICA ---------------------------------------------------------------------------------- Slošne ambulante 19 in 78.701 46,17 1.705 101,97 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 6.724 5,80 1.159 75,29 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 16.268 7,28 2.235 88,11 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 101.693 59,25 1.716 96,47 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 44.881 7,55 5.944 117,80 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 101.693 37,15 2.737 100,87 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 101.693 20,48 4.965 95,95 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 23.162 18,42 1.257 110,26 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 78.531 34,69 2.264 103,62 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 20.496 2,50 8.198 96,44 ---------------------------------------------------------------------------------- Supaj zobozdravstvo 101.693 55,61 1.829 104,47 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 101.693 180,04 565 100,47 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 101.693 28,39 3.581 98,84 ---------------------------------------------------------------------------------- OE NOVO MESTO ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 77.671 46,12 1.684 103,20 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 8.577 7,55 1.136 76,83 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 19.006 7,75 2.452 80,29 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 105.254 61,42 1.714 96,62 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 44.529 6,32 7.046 99,39 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 105.254 33,43 3.148 87,69 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 105.254 23,48 4.483 106,28 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 27.898 16,10 1.733 80,01 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 77.356 33,50 2.309 101,58 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 24.687 2,90 8.513 92,88 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 105.254 52,50 2.005 95,30 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 105.254 177,15 594 95,51 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 105.254 27,45 3.834 92,33 ---------------------------------------------------------------------------------- OE RAVNE ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 100.683 62,14 1.620 107,27 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 9.867 10,81 913 95,63 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 24.371 11,30 2.157 91,30 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 134.921 84,25 1.601 103,39 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 57.357 9,10 6.303 111,10 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 134.921 44,78 3.013 91,64 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 134.921 44,63 3.023 157,59 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 34.600 21,44 1.614 85,91 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 100.321 46,15 2.174 107,91 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 30.618 3,61 8.481 93,22 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 134.921 71,20 1.895 100,82 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 134.921 253,96 531 106,82 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 134.921 45,19 2.985 118,57 ---------------------------------------------------------------------------------- SLOVENIJA SKUPAJ ---------------------------------------------------------------------------------- Splošne ambulante 19 in 1.511.624 869,71 1.738 100,00 več ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za otroke 0-6 138.307 158,46 873 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Disp. za šolsko mladino 7-18 330.069 167,63 1.969 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 1.980.000 1.195,80 1.656 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Dispanzerji za ženske ž nad 13 870.009 124,24 7.003 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Patronaža in nega vsi 1.979.763 717,03 2.761 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Fizioterapija vsi 1.980.000 415,60 4.764 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Mladinsko zobozdravstvo 0-18 472.563 340,84 1.386 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Zobozdravstvo za odrasle nad 19 1.507.437 642,64 2.346 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Ortodontija 3-18 418.171 52,89 7.906 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj zobozdravstvo 1.980.000 1.036,37 1.911 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Skupaj vsi nosilci 1.980.000 3.489,04 567 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Reševalna služba vsi 1.980.000 559,34 3.540 100,00 ---------------------------------------------------------------------------------- Opomba: – pri patronažni negi ter fizioterapiji so nosilci višje medicinske sestre in višji fizioterapevti – pri mladinskem zobozdravstvu so vključeni tudi pedontologi – pri zobozdravstvu za odrasle so vključeni tudi specialisti protetiki, oralni kirurgi in specialisti za ustne bolezni – pri reševalni službi so upoštevani le šoferji in spremljevalci – pri fizioterapiji so prišteti tudi fizioterapevti, ki delajo ambulantno v bolnišnicah in zdraviliščih po strukturi koriščenja prebivalcev posameznih OE. 2.3.1.1.

Lekarniška dejavnost Lekarniško dejavnost kot javno službo za preskrbo prebivalstva z zdravili opravljajo javne lekarne. Lekarniško službo izvajajo lekarniški zavodi in zasebni lekarnarji. Konec leta 1998 je bilo v Sloveniji 220 javnih lekarn in lekarniških podružnic, od tega 53 zasebnih lekarn in 3 zasebne podružnice. Lekarna je v poprečju oskrbovala 8973 prebivalcev. Lekarne opravljajo poleg javne službe tudi del preskrbe z medicinskimi pripomočki, sredstvi za nego in za varovanje zdravja ter veterinarskimi zdravili. V javni lekarniški dejavnosti v Republiki Sloveniji je bilo ob koncu leta 1998 1470 zaposlenih, od tega 584 farmacevtov, 28 inženirjev farmacije in 389 farmacevtskih tehnikov. Od skupnega števila zaposlenih v lekarniški dejavnosti je 1155 financiranih iz javnih sredstev, od tega 575 farmacevtov in 404 farmacevtskih tehnikov, kar se predvidoma ne bo spreminjalo. 2.3.1.
Sekundarna in terciarna zdravstvena dejavnost Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti podpira primarno in obsega specialistične ambulante ter bolnišnice. Izvajalci terciarne zdravstvene dejavnosti izvajajo kot nacionalne referenčne ustanove zahtevnejše zdravstvene obravnave, raziskovalno, izobraževalno in drugo strokovno delo za določeno medicinsko stroko. 2.3.1.2.
Specialistična ambulantna dejavnost Specialistična ambulantna in bolnišnična dejavnost sta funkcionalno povezani v celoto, saj se med seboj dopolnjujeta. Specialistična ambulantna dejavnost se izvaja v bolnišnicah, zasebnih specialističnih ambulantah s koncesijo, zdravstvenih domovih in v naravnih zdraviliščih. Mreža ambulantno specialistične dejavnosti v Republiki Sloveniji je razvidna iz tabele
Zdravniki specialisti so navedeni posebej zaradi ugotavljanja izpolnitve standardov v specialističnih ambulantah v bolnišnici in v zdravstvenih domovih ter pri dodeljevanju koncesije zasebnim specialistom in naravnim zdraviliščem. Število specialistov zajema tudi tiste, ki opravljajo storitve funkcionalne diagnostike, storitve v urgentnih ambulantah in pri nujnih sprejemih. Geografska območja se večinoma pokrivajo z Območnimi enotami Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odstopanja za 10% nad ali pod povprečjem (standardom) se izračunava le v seštevku vseh specialističnih ambulantnih dejavnosti, ki se opravljajo na določnem območju. V nobenem območju preskrbljenost ne sme presegati zgornje meje (2.114 prebivalcev na specialista) in ne sme biti pod spodnjo mejo preskrbljenosti (2.584 prebivalcev na specialista). Tabela 5: Stanje preskrbljenosti z nosilci v specialistični ambulantni dejavnosti v letu 1999 (število prebivalcev na enega nosilca dejavnosti) ----------------------------------------------------------------- Specialnost Največ Stanje 1999 Najmanj Zdravnikov ----------------------------------------------------------------- Internistika 9.721 8.749 7.954 226,31 ----------------------------------------------------------------- Infektologija 289.801 260.820 237.110 7,59 ----------------------------------------------------------------- Kirurgija 14.920 13.428 12.208 147,45 ----------------------------------------------------------------- Okulistika 35.547 31.992 29.084 61,89 ----------------------------------------------------------------- ORL 48.458 43.612 39.648 45,40 ----------------------------------------------------------------- Ortopedija 87.163 78.447 71.315 25,24 ----------------------------------------------------------------- Pediatrija 86.478 77.830 70.755 25,44 ----------------------------------------------------------------- Ginekologija 52.720 47.448 43.134 41,73 ----------------------------------------------------------------- Dermatologija 76.469 68.822 62.565 28,77 ----------------------------------------------------------------- Nevrologija 103.578 93.220 84.746 21,24 ----------------------------------------------------------------- Onkologija 125.757 113.181 102.892 17,49 ----------------------------------------------------------------- Rehabilitacija 101.010 90.909 82.645 21,78 ----------------------------------------------------------------- Radiologija 22.244 20.020 18.200 98,90 ----------------------------------------------------------------- Psihiatrija 25.620 23.058 20.962 85,87 ----------------------------------------------------------------- Skupaj 2.573 2.315,51 2.105 855,10 ----------------------------------------------------------------- Opomba: Nevrologija brez EMG, EEG. Radiologija zajema RTG, NMR, CT in UZ. 2.3.1.2.
Bolnišnična zdravstvena dejavnost Bolnišnična zdravstvena dejavnost obsega diagnostiko, zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo, bolnišnično lekarniško službo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano v splošnih in specialnih bolnišnicah. Nivo strokovnega dela v posamezni bolnišnici mora biti skladen s kategorizacijo bolnišnice in zahtevami po kakovosti opravljenega dela. Organiziranje bolnišničnega oddelka za določene specialnosti je dopustno, kadar gravitacijsko območje bolnišnice potrebuje vsaj 15 postelj za to specialnost. Pri tem vzpodbujamo, da se sorodni oddelki organizacijsko povezujejo v večje enote. Gravitacijsko območje se določa s splošnim in področnim dogovorom. Organiziranost bolnišnice na posamezne specialistične oddelke ne sme omejevati timske obravnave bolnika in njegove obravnave na enem samem mestu. Bolnišnična lekarniška služba se organizira v bolnišnicah za oskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ki se uporabljajo za zdravljenje in nego hospitaliziranih oseb. V bolnišnicah je v letu 1998 delovalo 25 bolnišničnih lekarn, v katerih je bilo zaposlenih 52 farmacevtov (od tega 20 specialistov), 12 inženirjev farmacije in 93 farmacevtskih tehnikov. Za normalno zasedenost postelj se šteje 85%, razen v intenzivnih enotah, kjer je 70%, na infektoloških in pediatričnih oddelkih 80% in na psihiatričnih oddelkih 90%. Realizacija v letu 1998 pa je pokazala, da je prišlo do skrajšanja ležalnih dob tako, da je bil ves program opravljen z 3,187.470 dnevi, kar pomeni ob normalni zasedenosti postelj 10.364 postelj ali 5,21 na 1000 prebivalcev. Delitev programov med posamezne bolnišnice, oziroma njihove oddelke je vsako leto opravljena na osnovi realizacije preteklega leta in določena s področnim dogovorom za bolnišnice, ob upoštevanju možne stopnje hospitalizacije, priliva pacientov od drugod in odhajanja pacientov v druge bolnišnice. Tabela 6: Bolnišnično oskrbni dnevi, potrebne postelje in število bolniških postelj na 1000 prebivalcev v letu 1998 -------------------------------------------------------- Bolnišnično Potrebne Število oskrbni bolniške bolniških dnevi postelje postelj na 1000 prebival. -------------------------------------------------------- Internistika 1 847.182 2.796 1,41 -------------------------------------------------------- Kirurgija 2 829.256 2.673 1,34 -------------------------------------------------------- Pediatrija 216.346 741 0,37 -------------------------------------------------------- Ginekologija 375.478 1.210 0,61 -------------------------------------------------------- Okulistika 59.141 191 0,10 -------------------------------------------------------- ORL 82.828 267 0,13 -------------------------------------------------------- Dermatologija 57.790 186 0,09 -------------------------------------------------------- Onkologija 3 99.601 321 0,16 -------------------------------------------------------- Rehabilitacija 4 59.074 190 0,10 -------------------------------------------------------- Psihiatrija 520.685 1.678 0,84 -------------------------------------------------------- Inv. mladina 40.089 110 0,06 -------------------------------------------------------- Skupaj 3.187.470 10.364 5,21 --------------------------------------------------------
internistika zajema internistiki v ožjem smislu, nevrologijo, infektologijo in pulmologijo,
kirurgija zajema kirurgijo v ožjem smislu, ortopedijo, urologijo in maksilofacialno kirurgijo,
samo Onkološki institut,
samo Institut za rehabilitacijo,
Zavod Šentvid pri Stični in Stara gora. Po kadrovskih standardih v letu 1998 je za bolnišnično zdravljenje potrebno 14.349 zdravstvenih delavcev in sodelavcev, preračunano iz delovnih ur. Od tega števila je 1.533 zdravnikov specialistov. Na vsakega zdravnika pride 209 zdravljenih bolnikov v bolnišnici in na vsakega farmacevta 2.100 zdravljenih bolnikov. Minimalni standardi preskrbljenosti z zaposlenimi v bolnišnični zdravstveni dejavnosti so za 5% nižji od dogovorjenega stanja za posamezno kategorijo bolnišnice, oziroma oddelka. Pod temi minimalnimi standardi bolnišnica ne sme poslovati. V kadrovskih standardih so zajeti tudi delavci, ki jih sicer, zaradi racionalnosti, bolnišnica sama nima, temveč sklene z drugimi izvajalci pogodbe za opravljanje določenih opravil. Tabela 7: Stanje zaposlenosti glede na planirane zasedene postelje po posameznih dejavnostih v letu 1998*** -------------------------------------------------------- Št. Št. vseh Št. vseh zdravnikov delavcev zdravnikov na zasedeno na zasedeno posteljo posteljo -------------------------------------------------------- Skupaj 0,18 1,65 1,532,72 -------------------------------------------------------- Kirurgija 0,21 2,05 477,58 -------------------------------------------------------- Internistika 0,17 1,67 418,37 -------------------------------------------------------- Pediatrija 0,24 1,73 113,90 -------------------------------------------------------- ORL 0,17 1,53 40,07 -------------------------------------------------------- Okulistika 0,24 1,46 37,75 -------------------------------------------------------- Psihiatrija 0,08 0,85 113,17 -------------------------------------------------------- Ginekologija 0,21 1,99 216,10 -------------------------------------------------------- Dermatologija 0,14 1,34 21,76 -------------------------------------------------------- Onkologija 0,24 1,71 65,01 -------------------------------------------------------- Rehabilitacija 0,16 1,54 29,02 -------------------------------------------------------- *** Številke predstavljajo povprečje vseh kategorij bolnišnic, vključno s terciarno dejavnostjo. Število delavcev in zdravnikov v posamezni kategoriji in posamezni dejavnosti določijo partnerji v vsakoletnem Področnem dogovoru za bolnišnice. Skupno število pa ne more preseči dogovorjenega stanja v letu
S krajšanjem ležalnih dob se bo število zdravnikov in ostalega kadra na zasedeno posteljo vzporedno večalo. 2.3.1.2.
Dejavnost varovanja zdravja prebivalstva Socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstvenoekološka dejavnost je organizirana v okviru zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Dejavnost je urejena tako, da omogoča spremljanje in poznavanje zdravstvenega stanja prebivalstva in zdravstvenega varstva, izvajanje zdravstvenoekološke dejavnosti in epidemiologije nalezljivih bolezni, predvsem pa nadzor nad izvajanjem zdravstvenovzgojnih in preventivnih programov. Zavodi za zdravstveno varstvo delujejo na vseh zdravstvenih območjih. Tabela 8: Število zaposlenih na IVZ in v ZZV v letu 1998 -------------------------------------------------------- 1998 -------------------------------------------------------- Zaposlenih Preb. na enega -------------------------------------------------------- Območni ZZV 772 2580 -------------------------------------------------------- Inštitut za varovanje 240 8300 zdravja -------------------------------------------------------- Skupaj 1012 1970 -------------------------------------------------------- Od tega je 298 zaposlenih financiranih iz proračuna po pogodbi z Ministrstvom za zdravstvo. 2.3.1.2.
Zdraviliška zdravstvena dejavnost Zdraviliška zdravstvena dejavnost obsega preventivno zdravstveno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično rehabilitacijo, ki jo izvajajo naravna zdravilišča. V Sloveniji imamo 15 naravnih zdravilišč za odrasle in 2 zdravilišči za otroke. Obseg programov se določa letno s splošnim in področnim dogovorom za zdravilišča. 2.3.1.2.
Zdravstvena dejavnost v socialnovarstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje Zmogljivosti socialnovarstvenih zavodov ureja socialnovarstveni program Republike Slovenije. Zavodi izvajajo in organizirajo v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti splošno medicinsko dejavnost, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter specialistično ambulantno dejavnost v skladu z naravo dejavnosti zavoda. Kadrovski normativi, kvalifikacijska struktura in posamezni profili se določajo z vsakoletnim področnim dogovorom za socialno varstveno dejavnost. To velja tudi za kadrovske standarde v varstveno delovnih centrih in v zavodih za usposabljanje. Vse morebitne specifičnosti se upoštevajo v vsakoletnem področnem dogovoru. 2.
Zdravstveno zavarovanje Zdravstveno zavarovanje je sestavni del celovitega sistema zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji. Sestoji iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki vključuje po zakonu vse prebivalce Slovenije ter prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za doplačila, nad z zakonom določenim odstotkom od vrednosti zdravstvenih storitev. Osnovni model obveznega zdravstvenega zavarovanja smo nadgradili s prostovoljnim in na ta način vzpostavili določeno smiselno delitev pokrivanja stroškov za zdravstvo z javnimi in zasebnimi viri ter omogočili obvladovanje naraščajočih stroškov za zdravstvene storitve. V Republiki Sloveniji zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje obsežen obseg pravic do zdravstvenih storitev in denarnih nadomestil, ki je primerljiv z državami EU. To se nanaša tako na pravice do zdravstvenih storitev, ki jih izvaja javna zdravstvena mreža, kot na denarna nadomestila (nadomestila plače med odsotnostjo z dela, povračila potnih stroškov, posmrtnine in pogrebnine). Struktura in število zavarovanih oseb se v Republiki Sloveniji od leta 1992 spreminja; število zavarovanih oseb se zaradi različnih vzrokov zmanjšuje. V strukturi zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji se zmanjšuje delež zaposlenih in kmetov. Povečuje se delež zavarovancev, ki plačujejo prispevke iz prihodkov, pridobljenih iz drugih skladov (osebe, za katere plačuje prispevke občina, upokojenci, itd.). Z vidika porazdelitve bremen med različnimi skupinami zavarovancev je mogoče ugotoviti, da obremenitve populacijskih skupin pri plačevanju prispevkov niso enakomerne. Nekatere kategorije zavezancev za plačilo zdravstvenih prispevkov ne prispevajo v skladu s svojimi materialnimi možnostmi, kot na primer samostojni podjetniki in obrtniki. Razmerje med prispevki posameznih kategorij zavezancev in višino odhodkov za zdravstvene storitve teh kategorij kaže na sorazmerno manjšo obremenjenost kmetov in upokojencev. Obvezno zdravstveno zavarovanje se financira preko prispevne stopnje za zdravstvo. Programi obveznega zdravstvenega zavarovanja so opredeljeni po vsebini in količini. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki dopolnjuje osnovni model obveznega zdravstvenega zavarovanja, zagotavlja pomemben dopolnilni vir sredstev za zdravstvene storitve. V obdobju po uveljavitvi zdravstvenega zavarovanja se je ta dopolnilni vir za financiranje programov zdravstvenih storitev pomembno povečeval in je znašal leta 1998 13%. Naraščanje deleža zasebnih sredstev v celotnih sredstvih za zdravstvo lahko štejemo med glavne dosežke reforme sistema zdravstva, saj pomeni uvajanje novega finančnega vira tudi uresničevanje pravic v nezmanjšanem obsegu in praktično enak nivo kakovosti in standardov. 2.
Ekonomske razmere in finančni pogoji zdravstvenega varstva Sistem zdravstvenega varstva opredeljujeta predvsem ekonomska moč države, oblike delovanja in njegova organiziranost. Glavni parametri so število in struktura prebivalstva, zaposlenost in višina sredstev za zdravstvo. V Republiki Sloveniji v obdobju od leta 1993 bruto domači proizvod (BDP) narašča; v letu 1995 je znašal 2.202 milijard tolarjev, v letu 1996 2.552 milijard tolarjev, v letu 1997 2.907 milijard tolarjev, za leto 1998 pa je ocenjen v višini 3.279 milijard tolarjev (vrednosti so izražene v tekočih cenah). Republika Slovenija je imela v obdobju 1995-1998 uravnoteženo gospodarsko rast. Po mednarodno primerljivih kazalnikih razvitosti Republika Slovenija zmanjšuje zaostanek za razvitimi. V letu 1997 je dosega 68% povprečnega bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči v EU; S 13.000 ECU (14.000 USD) bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči v letu 1997 (Eurostat, 1998) je Slovenija najbolj razvita med kandidatkami za vstop v EU. Ob uporabi kazalnika človekovega razvoja, ki indikatorje gospodarske razvitosti dopolnjuje z indikatorji zdravja in izobrazbe prebivalstva, se je po mednarodnih primerjavah Slovenija v letu 1995 uvrstila na
mesto med 175 državami, oziroma tudi pred nekatere države, ki so pred Republiko Slovenijo po gospodarski razvitosti. Delež BDP za zdravstvo, upoštevaje javne izdatke za zdravstvo in sredstva prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je bil v obdobju od leta 1995 do vključno leta 1998 relativno stabilen in je znašal v letu 1995 7,72 BDP, v letu 1998 pa 7,74 BDP. V okviru celotnih izdatkov za zdravstvo je prisoten trend zmanjševanja deleža BDP iz javnih sredstev, saj se je zmanjšal od 6,71 v letu 1995 na 6,59 v letu
Istočasno se je povečal delež zasebnih sredstev za zdravstvo v BDP, izraženo v višini in deležu sredstev BDP za zdravstvo. 2.5.
Financiranje zdravstvenega varstva Na področju zdravstvenega varstva zagotavljamo v Republiki Sloveniji vse od leta 1992, po spremenjeni zdravstveni zakonodaji, in postopni reformi zdravstvenega varstva sorazmerno stabilno in uravnoteženo financiranje. Delež BDP za zdravstvo iz javnih virov je znašal za leto 1998 6,60%; delež zasebnih sredstev, oziroma sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pa je znašal 0,90% BDP. Ocenjen delež BDP iz obeh virov za leto 1998 je 7,9% BDP in ostaja nespremenjen glede na leto
V zadnjih petih letih je bil delež javnih izdatkov za zdravstvo uravnotežen in ni presegel 7% BDP. Zasebni del sredstev, upoštevaje sredstva prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja od leta 1992 narašča in je predstavljal za leto 1998 že 13% celotnih izdatkov za zdravstvo. Če bi poleg navedenih virov sredstev upoštevali tudi celotna zasebna sredstva, ki jih zavarovane osebe plačujejo za različna plačila v zdravstvene namene (osebni nakupi zdravil, samoplačniške storitve, prostovoljno zavarovanje pri Adriaticu in drugi izdatki povezani z zdravstvenimi potrebami), bi celoten delež zasebnih sredstev za zdravstvo v Republiki Sloveniji že presegel 20% in bi bil primerljiv z državami EU. Obseg zasebnih sredstev za zdravstvo narašča ne le zaradi prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ampak predvsem zaradi vse večjega obsega samoplačniških specialističnih in bolnišničnih zdravstvenih storitev in zaradi dolgih čakalnih dob v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Čakalne dobe so se podaljšale v času nedodelanih pravil širjenja zasebnega dela v zdravstvu. Prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje je od leta 1996 praktično nespremenjena in znaša 13,25%. V Republiki Sloveniji namenjamo za zdravstvo, upoštevaje podatke za leto 1998, 770 USD na prebivalca. Ob upoštevanju preračuna na primerljivo kupno moč po PPP metodi namenjamo za zdravstvo v Republiki Sloveniji 1170 USD na prebivalca, od tega 1036 USD iz javnih sredstev in 141 USD iz zasebnih virov. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da PPP metoda za primerjavo ni primerna glede na stroškovno strukturo izdatkov za zdravstvo; skoraj 50% izdatkov v zdravstvu predstavljajo materialni stroški, ki so v pretežni meri vezani na uvoz, s tem pa na cene materialov in izdelkov na tujih trgih. Povprečje 15 izbranih držav EU znaša 1067 USD na prebivalca. Za ustrezno primerjavo podatkov o porabi sredstev v naši državi z drugimi državami bi bila potrebna standardizirana mednarodna metodologija; razpoložljivi podatki pa kažejo, da je ocenjena poraba sredstev za zdravstvo v Republiki Sloveniji pod evropskim povprečjem, saj so sredstva za zdravstveno varstvo upoštevaje te primerjave na spodnji meji držav EU. Višina finančnih sredstev za zdravstveno varstvo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je znašala 216 mlrd tolarjev, iz proračunskih virov države pa smo namenili 5,7 mlrd tolarjev. Iz premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je bilo za leto 1998 zbranih 29,5 mlrd tolarjev. Skupna sredstva iz vseh navedenih virov za zdravstveno varstvo so za leto 1998 znašala 251,4 mlrd tolarjev. Z obvladovanjem zdravstvenih izdatkov so bile v preteklih letih dosledno upoštevane globalne letne omejitve na državni ravni. S partnerskim dogovarjanjem o vsebini, obsegu programov in osnovah za financiranje med izvajalci, ZZZS, zbornicama ter ministrstvom je bilo zagotovljeno relativno stabilno financiranje. Kljub stalnemu obvladovanju izdatkov za zdravstveno varstvo je bilo zagotovljeno ohranjanje dosežene ravni zdravstvene varnosti prebivalstva. Financiranje zdravstvenih programov in izvajalcev je potekalo tekoče. Tabela 9: Ključni kazalniki slovenskega zdravstvenega sistema v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami ------------------------------------------------------------------------- Enota SI A ZRN NL VB ------------------------------------------------------------------------- Celotna poraba za zdravstvo 1997 1996 1997 1997 1996 ------------------------------------------------------------------------- Celotna poraba za zdravstvo % BDP 7,9 8,3 10,8 9,1 8,1 ------------------------------------------------------------------------- Javno zdravje % BDP 0,1 0,2 0,3 1,0 0,5 ------------------------------------------------------------------------- Osnovna dejavnost* % BDP 1,5 1,6 2,0 1,1 1,3 ------------------------------------------------------------------------- Specialist. dejavnost, vklj. % BDP 3,7 4,4 4,4 3,7 3,8 bolnišnična ------------------------------------------------------------------------- Nega % BDP 0,3 0,8 1,1 1,5 0,9 ------------------------------------------------------------------------- Zdravila % BDP 1,5 0,8 1,4 1,0 1,0 ------------------------------------------------------------------------- Tehnični pripomočki % BDP 0,5 0,2 0,6 0,3 0,3 ------------------------------------------------------------------------- Administracija/raziskave % BDP 0,2 0,3 1,0 0,4 0,3 ------------------------------------------------------------------------- Poraba sredstev obveznega 1997 1996 1997 1997 1996 zdravstvenega zavarovanja ------------------------------------------------------------------------- Zdravstveni programi + % BDP 5,9 6,3 5,7 administracija ------------------------------------------------------------------------- Javno zdravje % BDP 0,0 0,1 0,5 ------------------------------------------------------------------------- Osnovna dejavnost* % BDP 1,2 1,2 0,7 ------------------------------------------------------------------------- Specialist. dejavnost, vklj. % BDP 3,1 3,1 3,6 bolnišnična ------------------------------------------------------------------------- Nega % BDP 0,3 0,1 0,1 ------------------------------------------------------------------------- Zdravila % BDP 0,9 0,9 0,6 ------------------------------------------------------------------------- Tehnični pripomočki % BDP 0,2 0,6 0,0 ------------------------------------------------------------------------- Administracija/raziskave % BDP 0,2 0,3 0,2 ------------------------------------------------------------------------- * Vključno z zobozdravstveno dejavnostjo. Vir: BASYS, lastni izračuni. 2.5.
Mehanizmi plačevanja programov in zdravstvenih storitev Mehanizmi financiranja zdravstvenih programov in storitev so pomembna sestavina zdravstvenega varstva, ki v veliki meri vpliva na njegovo učinkovitost. Obračunski modeli lahko spodbujajo racionalno gospodarjenje s sredstvi pri uresničevanju zdravstvenih programov. V Republiki Sloveniji smo po uveljavitvi nove zdravstvene zakonodaje in zdravstvenega zavarovanja postopoma spreminjali predhodno uveljavljen storitveni sistem. Spremembe so bile izvedene z uvedbo glavarine in količnikov, povprečnih bolniško oskrbnih dni, pavšalnimi plačilom nekaterih storitev in podobno. Programi zdravstvene vzgoje se načrtujejo in financirajo z letno planirano vrednostjo. Uporaba storitvenega sistema ostaja v veljavi za svetovanje in izdajo zdravil v lekarnah, kar predstavlja dobro ureditev, hkrati pa posebnost načina plačevanja lekarniške dejavnosti glede na ureditev v evropskih državah. Na sekundarni in terciarni ravni je pri načrtovanju obsega programa bolnišnic uvedeno plačevanje po številu bolnikov, pri čemer je ob standardizirani povprečni ležalni dobi vzpostavljen sistem, ki zagotavlja bolj učinkovito plačevanje bolnišničnih kapacitet. S spremembami v sistemu financiranja bolnišnic je že zagotovljeno, da “denar sledi bolniku“. Skrajševanje ležalnih dob in večje število obravnavanih primerov bo možno, poleg večjega obsega zdravljenja na način “dnevne bolnišnice“, tudi z boljšo organizacijo in izvedbo diagnostičnih postopkov na ambulantni način ter z učinkovitejšo izrabo moderne diagnostične tehnologije. Ob zagotavljanju pogojev kakovosti bo nujno potrebno dodatno opredeliti nivoje strokovnega dela v posamezni kategoriji bolnišnic in temu prilagoditi tudi program financiranja. 2.5.
Investicije v zdravstvenem varstvu Z investicijami v zdravstveni mreži se oblikujejo pogoji za delovanje, spremembe in razvoj zdravstvenih dejavnosti in programov na državni ravni. Zdravstveni izvajalci načrtujejo za naslednja obdobja dokaj intenzivna investicijska vlaganja v opremo, prostore in za investicijsko vzdrževanje. Ob upoštevanju obstoječe zdravstvene mreže na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti in načrtovana vlaganja na posameznih ravneh lahko ugotovimo, da imamo v Republiki Sloveniji na primarni zdravstveni ravni sorazmerno dobro zdravstveno mrežo. Zdravstveni domovi ne načrtujejo večjih vlaganj v novogradnje, temveč predvsem investicijske posege v obnovo obstoječih objektov, in v posodobitev medicinske in druge opreme. Pretežni del investicij v zdravstvu za naslednje obdobje (nad 80%) je planiran v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih na sekundarni in terciarni ravni, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Po vsebini investicijskih programov je pretežni del načrtovanih sredstev namenjen dokončanju in nadaljevanju obstoječih začetih investicij, v preostalem delu pa gre za adaptacije, modernizacije ter dograditve obstoječih zmogljivosti. Bolnišnice načrtujejo občutna investicijska vlaganja za nadomestitve v iztrošene ali nabavi nove medicinske opreme, ki se v pretežni meri financira iz lastnih amortizacijskih sredstev zavodov, iz sredstev donacij ter v posameznih primerih v sklopu investicijskih vlaganj po letnih programih investicij, ki jih skladno z zakonom o investicijah določa Vlada Republike Slovenije. Vse te investicije morajo biti skladne z zahtevami stroke in temeljiti na zahtevanem in priznanem nivoju oziroma programu dela. Srednjeročni program investicij v javne zdravstvene zavode za obdobje 1994–1999 skladno z zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, je omogočil usklajeno politiko investiranja v zdravstvu v odnosu na razpoložljiva proračunska sredstva v ta namen in po zakonu zbrana sredstva iz drugih virov. Zaradi prenizko ocenjenega programa investicij za to obdobje, precejšnjega porasta investicijskih stroškov spričo ostrejših predpisov in zahtev, podaljšanj rokov za dokončanje večjih investicij ter podražitev investicij, se je pokazala potreba po spremembah in dopolnitvah obstoječega zakona o investicijah v zdravstvu. Po obstoječem zakonu bo do konca leta 1999 realiziranih predvidoma 13,4 mlrd tolarjev (od tega ca. 30% iz drugih virov).
STRATEGIJA IN RAZVOJNE USMERITVE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Osnovna strategija zdravstvene politike v nadaljnjem razvoju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja je dvig kakovosti zdravja prebivalstva Slovenije in prilagajanje ter izboljševanje delovanja sistema v skladu s finančnimi možnostmi. Zdravstveno varstvo naj zagotavlja ustrezno zdravstveno varnost državljanov Republike Slovenije ob izvajanju razvojnih usmeritev in predlogov ukrepov za izpeljavo potrebnih nadaljnjih organizacijskih, kadrovskih in ekonomskih sprememb na vseh področjih varovanja in ohranjanja zdravja. Cilj tega dokumenta je celovito usmerjanje nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva države za predlagano obdobje v katerem je potrebno ob uresničevanju strategij Svetovne zdravstvene organizacije, še posebej pa načel Ljubljanske listine, sprejete v Ljubljani junija 1996, dograditi obstoječo zdravstveno zakonodajo in v sklopu pridruževanja Slovenije Evropski uniji prevzeti pravne okvire in se vključiti v programe na področju zdravstva. 3.
Zdravstveno zavarovanje 3.1.
Obvezno zdravstveno zavarovanje Ohranili, in z dopolnitvami z zakonodaji, bomo razvijali ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja, uvedenega leta
Obvezno zdravstveno zavarovanje je avtonomno področje, ki ga bodo skladno z zakonskimi opredelitvami opravljali predstavniki delojemalcev in njihovih interesnih skupin ter delodajalcev. Ohranjena bo njegova vloga zagotavljanja zdravstvene in socialne varnosti vsemu slovenskemu prebivalstvu s kritjem stroškov za zdravstvene storitve in druge pravice v skladu z zakonom. Izvajali ga bomo v skladu z načeli solidarnosti med zavarovanimi osebami, enakopravnosti (pravičnosti) v obravnavi in pravicah do zdravstvenih storitev, skrbi za zagotavljanje kvalitete in za spoštovanje ter varstvo pravic zavarovanih oseb in postopnim izenačevanjem dostopnosti storitev na območju Republike Slovenije. Vlada bo pred vložitvijo predlogov za širjenje ali oženje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pridobila soglasje socialnih partnerjev v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Solidarnostna raven bo izhajala iz prioritet javnega zdravstvenega interesa. Določiti je potrebno z najširšim družbenim konsenzom vsako širitev in zožitev pravic, ker je tesno povezano z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Spodbujali bomo enakomernejšo obremenitev populacijskih skupin ob upoštevanju načela solidarnosti in dohodkovnih zmožnosti zavezancev za prispevek. Odločanje o programih zdravstvenih storitev in merilih za njihovo vrednotenje se bo odvijalo v postopkih pogajanj med partnerji, ki ga bo skladno s prakso držav EU potrebno dograditi. Z dopolnitvijo zakonodaje bodo tudi cene zdravil in medicinskih ter tehničnih pripomočkov postale predmet pogajanj med predstavniki plačnika (obvezno zavarovanje, izvajalci) ter proizvajalci in drugimi dobavitelji zdravil. 3.1.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Sledili bomo strategiji razvoja takšnega sistema prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo z zdravo konkurenčnostjo spodbujal kvaliteto zavarovalne ponudbe in reguliral cene zavarovanj. Za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev, ki štejejo v obvezno zavarovanje bo preoblikovano v dolgoročno zavarovanje, ki bo zagotavljalo zavarovancem zdravstveno in socialno varnost tudi v starejših letih življenja. Vzajemnost in medgeneracijski odnos med zavarovanci bomo omogočili dostopnost tega zavarovanja predvsem starejšim osebam, pri katerih so potrebe po zdravstvenih storitvah in s tem tveganja višja. Poseben poudarek bo dan tudi razvoju drugih zdravstvenih zavarovanj, predvsem za stroške in storitve, ki niso vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje ali pa bodo na zahtevo zavarovancev opravljene v višjem in drugačnem standardu, kot ga zagotavlja obvezno zavarovanje. Sem sodijo tudi storitve, ki so sicer v programu obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar je njihova dostopnost težja, zdravljenja v tujini in nekatere druge storitve. Z dopolnitvijo zakonodaje bodo dane možnosti v okviru prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, da bodo lahko zavarovali svoje delavce za določene zdravstvene storitve tudi delodajalci. Sredstva za prostovoljna zdravstvena zavarovanja bodo v naslednjih letih dosegla okrog 1% BDP. 3.
Zdravstvena dejavnost Odločitve o strokovnem razvoju in obsegu zdravstvene dejavnosti bomo sprejemali na podlagi ocene zdravstvenih in ekonomskih koristi, ob upoštevanju vseh stroškov (cost benefit analize). Posebno pozorno bo treba uvajati nove diagnostične in terapevtske metode, ki so za posameznika lahko neprecenljive, malo ali nič pa doprinesejo k boljšemu zdravju vseh ljudi. Pri tem bo treba upoštevati, da je uvajanje novih diagnostičnih in terapevtskih metod, tudi vrhunskih, v mrežo javne zdravstvene službe, nujno za strokovni razvoj zdravstva, vendar le v obsegu, ki ga zmoremo plačati iz solidarnostno in namensko zbranih javnih sredstev ter z ekonomsko znosno, neposredno udeležbo ljudi. Razvoj zdravstvene dejavnosti zagotavlja tudi država, z delnim sofinanciranjem dejavnosti na terciarni ravni (univerzitetne dejavnosti), ki jo izvajajo klinike in inštituti. Uvrščanje strokovnih in zdravstvenih novosti v program obveznega zdravstvenega zavarovanja bo usmerjalo Ministrstvo za zdravstvo preko zdravstvenega sveta, razširjenih strokovnih kolegijev in strokovnih utemeljitev klinik ter inštitutov. Organizacija in delovanje zdravstvene službe bosta izhajali iz organizacijske prilagodljivosti, ki bo omogočila prehajanje osebja in zmogljivosti na tista medicinska področja, kjer bodo zdravstvene potrebe naraščale. Pri tem je treba paziti, da bodo ustrezna dela opravljali delavci s potrebno strokovno usposobljenostjo, ki bo zagotavljala ustrezno strokovno raven opravil. Ob omejenih sredstvih za vse oblike zdravstvenega zavarovanja, je mogoče višjo vrednost dela dosegati le z boljšo organizacijo dela, z boljšo izrabo delovnega časa in zdravstvene opreme, z smotrno porabo sanitetnega in zdravstvenega materiala in s prodajo zdravstvenih storitev, znanja in kapacitet na domačem in tujem tržišču. Za doseganje teh ciljev je potrebno delavce ustrezno motivirati; v ta namen je potrebno določiti mehanizme stimulacije in kazalnike vrednotenja. 3.2.
Osnovna zdravstvena dejavnost Izvajanje zdravstvene dejavnosti v zdravstvenih domovih je tudi v svetovnem merilu primer uspešnega vzorca izvajanja zdravstvene dejavnosti in organizacijske povezanosti vseh nosilcev javne zdravstvene službe na primarni ravni. Zdravstveni dom mora zato ostati tudi v prihodnje osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, kar naj upoštevajo tudi koncedenti pri izdajanju koncesij. Zdravstveni domovi ohranijo vsebino dela, ki jim jo nalaga zakon (zakon o zdravstveni dejavnosti,
člen) v obsegu, ki omogoča uspešno poslovanje. Občine kot ustanoviteljice zdravstvenih domov (zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
člen) se morajo zavedati, da s podeljevanjem koncesij ne smejo ogroziti obstoja zdravstvenega doma, kot je definiran v
členu zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem je določen obseg osnovne zdravstvene dejavnosti. Za usklajevanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in za učinkovito urejanje skupnih nalog javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev bo na območju več občin oziroma regij potrebno ustanoviti svete javne zdravstvene službe kot posvetovalnega organa ustanovitelja javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncedentov. Naloge sveta javne zdravstvene službe so: – predlogi za ureditev skupnih nalog javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev pri opravljanju zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, – predlogi za izdajo koncesij ali izvedbo razpisa za koncesije, – mnenja in stališča o smotrnem delovanju in razvoju zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in zunaj nje, – predlogi o potrebnem investicijskem vzdrževanju in naložbah v materialne zmogljivosti v mreži javne zdravstvene službe, – reševanje sporov med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji pri opravljanju skupnih nalog in drugih interesnih sporih. Svet javne zdravstvene službe sestavljajo predstavniki ustanoviteljev oziroma koncedentov, javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarjev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno varstvo. Način imenovanja predsednika in članov sveta javne zdravstvene službe ter način njihovega dela določi ustanovitelj oziroma njegov pooblaščenec s posebnim aktom. Pod pogoji enakih kadrovskih in storitvenih normativov bomo nadzorovano, usklajeno in postopoma uvajali zasebno delo, predvsem v ordinacijah sedanjih zdravstvenih domov. Uvajanje zasebnega dela ne bo vplivalo na nepretrgano in nemoteno zdravstveno preskrbljenost prebivalcev. Dokler bo obseg mreže javne zdravstvene službe nespremenjen lahko pridobijo koncesijo le nosilci zdravstvene dejavnosti ter drugi zdravstveni delavci in sodelavci, ki bodo prenehali opravljati zdravstveno dejavnost kot uslužbenci v javnih zdravstvenih zavodih. Novi koncesionarji se lahko vključujejo v mrežo javne zdravstvene službe v primerih, ko se zniža število nosilcev ter drugih zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev zaradi drugih vzrokov (prenehanje z delom zaradi upokojitve, smrti, bolezni, vrnitve ali odvzema koncesije ipd.). V primeru, da zdravnik ali zdravstveni delavec ali sodelavec, ki mu je bila podeljena koncesija za določen obseg in vrsto dejavnosti, ne sklene pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mora koncedent na ustrezen način zagotoviti izvajanje in pristop do teh zdravstvenih storitev na svojem območju. Nosilci zdravstvenih dejavnosti, ki opravljajo preventivno zdravstveno dejavnost oziroma skrbijo za zdravstveno varstvo določenih skupin prebivalcev (otroci in mladina, ženske v zvezi z reproduktivnim zdravjem, telesno in duševno prizadeti ipd.) lahko dobijo koncesijo, če bodo še naprej opravljali isto zdravstveno dejavnost enako ali bolj učinkovito in uspešno in to v enakem obsegu in kakovosti. Za to, da se zagotovi podeljevanje koncesij pod enakimi pogoji Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije izda navodilo z bistvenimi elementi za izdajo odločb in sklenitev pogodb o koncesiji. 3.2.
Koordinacija in usmerjanje celovite zdravstvene dejavnosti V okviru celovite zdravstvene dejavnosti bodo posebne pozornosti in spodbude deležni programi osnovne zdravstvene dejavnosti. S strokovnimi merili za ugotavljanje kakovosti dela se bo bolje vrednotilo uspešno izvajanje njenih storitev in programov. Pri tem bo dana prednost izvajanju in financiranju preventivnih programov v skladu z navodili ministra za zdravstvo. Na ta način bo mogoče doseči večji delež sredstev za osnovno zdravstveno dejavnost. Bolj razpršeno zdravstveno dejavnost bodo na posameznih širših območjih, ki bodo pokrivala območja več novih občin, spremljali in usklajevali koordinatorji zdravstvene dejavnosti. Delovali bodo v območnih zavodih za zdravstveno varstvo za preventivo. Zavodi za zdravstveno varstvo bodo skupaj z občinami, zdravstvenimi domovi in lekarnami sodelovali pri oblikovanju mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni. Medtem ko so za koordinacijo organizacije nujne medicinske pomoči, dežurno službo in reševalne prevoze na primarni ravni odgovorni pristojni zdravstveni domovi. 3.2.
Lekarniška dejavnost Postopna privatizacija lekarn bo odvisna od zakonskih predpisov. Lekarniška dejavnost lahko postopno preide v zasebno dejavnost. S povečanjem števila lekarn in farmacevtov se bo izboljševala lekarniška mreža in konkurenčnost v kakovosti preskrbe z zdravili. Z enakomerno porazdelitvijo lekarniških enot bo zagotovljena boljša dostopnost do zdravil. Posebna skrb bo namenjena svetovanju bolnikom o varni uporabi zdravil, tudi pri samozdravljenju, tesnejšemu sodelovanju z zdravniki pri predpisovanju zdravil, kar bo prispevalo k racionalnejši porabi zdravil in uveljavitvi koncepta farmacevtske skrbi v Sloveniji. 3.2.
Specialistična ambulantna dejavnost Izvajala bo strokovno usmerjeno specialistično zdravstveno varstvo nehospitaliziranih bolnikov. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo bo pripravilo kriterije za podeljevanje koncesij za opravljanje javne službe v specialistično ambulantni dejavnosti, v katerih bodo upoštevani kadrovski in storitveni normativi ter načelo za ohranjanje zdravstvenih storitev na lokaciji zdravstvenega doma. Koncesije za opravljanje teh storitev na drugih lokacijah bodo možne le kadar bodo istovrstne storitve zagotovljene tudi na lokaciji zdravstvenega doma. Pogoje in oblike takega sodelovanja bo predpisal poseben pravilnik, ki ga bo izdalo Ministrstvo za zdravstvo. S spremembo načina financiranja specialistične ambulantne dejavnosti bomo skrajšali čakalne dobe in omogočili enako dostopnost pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Potrebno bo določiti in nadzorovati cene zdravstvenih storitev tudi za zasebno zdravstveno dejavnost brez koncesije. 3.2.
Bolnišnična dejavnost Za zmanjšanje stroškov bolnišnične dejavnosti se uvedejo takšni načini bolnišničnega zdravstvenega varstva, ki bodo zmanjševali ležalno dobo oziroma število bolnikov, ki bivajo v bolnišnicah preko noči. Zato bomo uvedli negovalne bolnišnice, bolnišnice na domu, bolnišnice v katerih bivajo bolniki kratek čas in dnevne bolnišnice. Določili bomo vsebino njihovega dela in pogoje za njihovo uvajanje. Uvajanje novih oblik bolnišnic bo pogojevalo postopno prilagajanje kadrovskih normativov na področju bolnišnične zdravstvene dejavnosti, na področju zdravstvene nege pa poglobljeno sodelovanje z osnovno zdravstveno dejavnostjo in področjem socialnega varstva. Zaradi boljše izmenjave znanja in izkušenj naj bi se bolnišnice bolj povezale med seboj tudi z izmenjavo strokovnjakov. Diagnostični in terapevtski ukrepi vezani na drago opremo se bodo opravljali le v bolnišnicah, katere bo verificiralo Ministrstvo za zdravstvo. Pri teh preiskavah bodo lahko sodelovali usposobljeni strokovnjaki iz vseh bolnišnic. Bolnišnice bodo poskrbele za racionalno, klinično učinkovito, varno in strokovno učinkovito terapijo z zdravili, kar pogojuje tudi razvoj bolnišnične lekarniške dejavnosti in vpeljavo metod farmakoekonomskih analiz v načrtovanju terapije. 3.2.
Zdravstvena nega Zdravstvena nega se bo razvijala skladno s kadrovskimi, izobraževalnimi in materialnimi pogoji na osnovi dolgoročnega programa razvoja zdravstvene nege v Republiki Sloveniji s posebnim poudarkom na negi kroničnih bolnikov na domu in v zavodih. Patronažna služba je posebna oblika dela zdravstvene nege. Je edina zdravstvena služba, katere osnovna dejavnost je zaznava zdravstvenih razmer v lokalni skupnosti, v okolju, kjer ljudje živijo in pravočasno usmerjanje bolnikov v zdravstveni sistem. Patronažna služba mora letno izdelati analizo zdravstvenega stanja prebivalstva na geografskem področju, ki ga pokriva zdravstveni dom (število ostarelih, kroničnih bolnikov, nosečnic, ogroženih zaradi revščine, invalidov itd.) in poročilo o tem, kolikšen delež skupin s posebnimi potrebami je patronažna služba v tekočem letu obiskala. 3.2.
Nujna medicinska pomoč Zagotovili bomo razvoj nujne medicinske pomoči na vseh treh nivojih delovanja službe (predbolnišnična nujna medicinska pomoč, bolnišnična medicinska pomoč in nujni reševalni prevozi). Na tem področju delovanja bomo vzpostavili tesno povezavo tudi z nemedicinskimi udeleženci izvajanja nujne medicinske pomoči in organizirali primeren transport akutno ogroženih bolnikov in poškodovancev ter preučili možnost uvedbe novih pristopov pri izvajanju nujne medicinske pomoči poškodovancem v prometu (npr. reševanje z motornim kolesom ...). Strokovne pogoje, organizacijo in izvajanje urgentne medicine bo uredil poseben zakon. Posebno pozornost bomo posvetili tudi zagotavljanju pogojev za razvoj katastrofne medicine oziroma zdravstvenega varstva v izrednih razmerah. 3.2.
Dolgotrajna nega Da bi vzpostavili enoten sistem dolgotrajne nege v državi in zagotovili ustrezno vsebinsko koordinacijo nosilcev nege, ki naj bi s svojim delom omogočili starejšim osebam, telesno prizadetim osebam in drugim posameznikom potrebnim dolgotrajne nege, kakovostne zdravstvene, socialne in druge storitve bo potrebno v Sloveniji vzpostaviti enotno obvezno javno zavarovanje za dolgotrajno nego. Upravičenci bi bili deležni pravic v naravi (storitve v ustanovah) in/ali pravic v obliki denarnih nadomestil. Takšen sistem dolgotrajne nege, ki bi temeljil na enotni organiziranosti in javnem zavarovanju ne bo zahteval bistveno povečanje javnih sredstev, prinesel pa bo večjo pravičnost in s tem zadovoljstvo ljudi. 3.2.
Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu Pospešili bomo pripravo projektov za dvig kakovosti v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, vključno z ekonomičnostjo poslovanja, predvsem pa za smotrno uporabo javnih sredstev. Z usposabljanjem zdravstvenega osebja, smotrno uporabo ustrezne tehnologije, definiranjem postopkov in programov kakovosti bomo postopno uvajali celovito kakovost obravnave bolnikov v postopkih zdravljenja. Razvijali bomo prostovoljno delo v bolnišnicah kot eno izmed oblik izboljšanja kvalitete življenja bolnikov med hospitalizacijo in kot eno od oblik razbremenitve strokovnega kadra pri zadovoljevanju laičnih potreb bolnikov. 3.2.
Pobolnišnična skrb Izdelali bomo programe skupnostne skrbi za ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije s področja duševnega zdravja. Programi bodo usmerjeni v področju rehabilitacije in preventive, s posebnim poudarkom pri reševanju kriznih situacij. Programi nevladnih organizacij za duševno zdravje bodo prispevali k zmanjševanju stopnje hospitalizacije duševno bolnih in omogočanju kakovostnejšega bivanja v skupnosti. 3.
Izobraževanje in strokovno usposabljanje 3.3.
Dodiplomsko izobraževanje Vpis na medicinsko fakulteto in na druge zdravstvene šole naj izhaja iz strokovno ocenjenih in preverjenih potreb po določenih zdravstvenih poklicih v mreži javne zdravstvene službe in izven nje (zasebniki brez koncesije, slovenski zdravniki na tujem, tuji študenti, samoplačniki itd.). V učne programe vseh zdravstvenih šol naj bo vključeno poznavanje zdravstvene ekonomike, kakor tudi vsebine in ciljev SZO “Zdravje za vse“ in zmožnosti ter načinov njihovega doseganja v Sloveniji. Predvsem zdravniki naj v zadnjem letu šolanja dobijo izbrana znanja o ekonomskem in socialnem okolju, v katerem bodo opravljali svoj poklic, pa tudi psihološka znanja, ki so pomembna za odnose med zdravnikom in bolnikom. 3.3.
Podiplomsko izobraževanje Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji morajo zaposlovati pripravnike, sekundarije in specializante do pridobitve pravice za samostojno delo. Programe pripravništva je potrebno prilagoditi tudi potrebam delodajalcev. Za to jim pripadajo tudi ustrezna sredstva. Z administrativnimi in finančnimi ukrepi, kot so štipendije (država, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lokalne skupnosti, podjetja), zagotovljeno delovno razmerje, ustrezna plača in kadrovsko stanovanje, naj se zdravstvene delavce spodbuja in zaveže, da se bodo usposabljali in kasneje tudi zaposlili v strokah in krajih, kjer so v mreži javne zdravstvene službe najbolj potrebni. Konkretni pogoji za podiplomsko usposabljanje zdravstvenih delavcev bodo vneseni v vsakoletne dogovore med partnerji. Pri odločanju o specializacijah v osnovni dejavnosti mora imeti absolutno prednost specializacija iz družinske medicine, razen v tistih večjih mestih, kjer je mogoče in smiselno zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo otrok. Vsebino specializacije iz družinske medicine bo nujno potrebno posebej določiti in jo obogatiti z znanji iz področja preventivne in urgentne medicine za vse starostne skupine prebivalstva. Dosedanjim specialistom splošne medicine, in tistim v dispanzerjih, je potrebno omogočiti pridobitev ustreznih znanj v obliki podiplomskega tečaja z izbranimi poglavji iz vsebine specializacije družinske medicine. Pri odločanju o specializacijah v lekarniški dejavnosti naj imajo prednost tiste, ki prispevajo k varni in racionalni uporabi zdravil. Pri specializacijah, usmerjenih specializacijah in ožje usmerjenih specialističnih znanjih bo omogočeno strokovnjakom, da znanja pridobivajo tudi v tujini. Prednost pa bomo dajali izobraževanju, pri katerem se bodo strokovnjaki vključevali v mednarodne strokovne tokove na enakopravni ravni oziroma če bodo vanj vključeni vrhunski strokovnjaki iz tujine. Potrebe po novih zdravstvenih delavcih v mreži javne zdravstvene službe, ki bodo nastale zaradi upokojitev, odhodov v zasebno delo zaradi prilagoditve delovnega časa direktivam EU ali zaradi drugih vzrokov, bodo zdravstveni zavodi in koncesionarji pravočasno vnaprej prijavili Ministrstvu za zdravstvo. To jim bo priznalo sredstva za šolanje bodočih strokovnjakov do pridobitve pravice za samostojno opravljanje poklica. Zdravnike, ki mimo teh potreb po končanem sekundarijatu nadaljujejo s specializacijo, bodo plačevali javni zdravstveni zavodi in koncesionarji sami. Možnost volontiranja bo za vse in povsem odprta. Za tista strokovna področja, za katera zaradi premajhnega zanimanja ni mogoče zagotoviti dovolj strokovnega kadra se bodo zagotovila posebna finančna sredstva. 3.3.
Strokovno usposabljanje Zaradi naglega razvoja medicinske in farmacevtske znanosti le redno sprotno usposabljanje in izobraževanje omogoča ustrezno strokovno raven dela. Zato bo treba v posameznih zdravstvenih zavodih in na posameznih strokovnih področjih, pomembnih za sistem slovenskega zdravstvenega varstva, finančno podpirati strokovno usposabljanje in raziskovalno delo. Potrebno bo vzpodbujati izobraževanje strokovnih stanovskih združenj. Pri tem naj sodelujejo tudi zdravstvene šole, še zlasti medicinska fakulteta in fakulteta za farmacijo. Omogočiti bo treba tudi kupovanje strokovne literature in vključevanje v mednarodno informacijsko mrežo, ki zdravstveno osebje hitro in enostavno seznanja z najnovejšimi dosežki. Za organizacijo strokovnih srečanj na domači ali mednarodni ravni, bo potrebno predpisati splošne pogoje, ki naj določijo tako njihovo pogostnost, kakor tudi organizacijske in finančne pogoje oziroma vse oblike odgovornosti organizatorjev. 3.
Financiranje, upravljanje in vodenje zdravstvenega varstva V prihodnjih letih bomo zaradi zagotavljanja nespremenjene ravni zdravstvenega varstva ohranili delež javnih izdatkov za zdravstvo v višini 7% BDP. Zaradi napredka medicinske tehnologije in zahtevnejših medicinskih postopkov bo možno ohranjanje sedanje ravni zdravstvenih programov le ob doslednem obvladovanju stroškov in upoštevanju prioritet. Pri urejanju odnosov med državo, izvajalci in poklicnimi združenji bomo ohranjali razvoj partnerstva, ker dolgoročno zagotavlja večjo učinkovitost, soodgovornost in uspešnost pri oblikovanju, financiranju ter izvajanju zdravstvenih storitev in programov. 3.4.
Obvladovanje javnih izdatkov za zdravstvo V pogojih omejenih sredstev iz javnih virov za zdravstveno varstvo in ob enakih pravicah do zdravstvenega varstva bo mogoče čim večjo dostopnost do zdravstvenih storitev vzdrževati le z obvladovanjem stroškov in širitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Predvsem bomo to dosegali z načinom financiranja programov in storitev v zdravstvenem varstvu z uvajanjem stimulacij izvajalcev za smotrno izvajanje programov, zmanjševanje nepotrebnih storitev, spodbujanje razvoja strokovnosti in čimbolj gospodarnega ravnanja s sredstvi. Zaostreni bodo pogoji in odgovornosti vodilnih delavcev v zdravstvenih zavodih za gospodarjenje z vnaprej znanimi in dogovorjenimi sredstvi. Potrebno jim bo omogočiti, da bodo o morebitnih prihrankih odločali sami. Hkrati pa bodo morali biti zagotovljeni mehanizmi vzpodbud za zdravstveno osebje, da z racionalnim ravnanjem prispevajo k zniževanju stroškov zdravstvenih zavodov. Skladno s temi usmeritvami je mogoče pričakovati, da bodo ostala javna sredstva za zdravstvo ob obvladovanju javnih izdatkov za zdravstvo na ravni rasti družbenega bruto proizvoda. 3.4.
Mehanizmi plačevanja programov in zdravstvenih storitev V prihodnjih sistemih plačevanja zdravstvenih programov bosta morala biti ključna dejavnika učinkovitost izvajalcev in kakovost zdravstvenih storitev, da bo opravljeno delo tudi učinkovito in transparentno. Opravljeno delo bomo morali evidentirati in meriti tako po fizičnih kazalnikih (število bolnikov, število obiskov) kot po opravljenih medicinskih storitvah in ugotoviti kakovost opravljenega dela in njegov vpliv na nivo zdravstvenega stanja prebivalstva. V ta namen se vpeljuje kartica zdravstvenega zavarovanja oziroma zdravstvena kartica. V dograjevanju mehanizmov financiranja programov zdravstvenih storitev na vseh ravneh, bo potrebno zagotoviti vzpodbude za zasebne zdravnike in javne zdravstvene zavode za večji obseg zdravstvenih storitev na primarni ravni pred napotitvijo na sekundarno in terciarno raven, oziroma da bodo izvajali bolj kakovostno celovito obravnavo pred napotitvijo na sekundarno in terciarno raven. Skrajševanje ležalnih dob in večje število obravnavanih primerov bo možno poleg večjega obsega zdravljenja na način “dnevne bolnišnice“, tudi z boljšo organizacijo in izvedbo diagnostičnih postopkov na ambulantni način ter z učinkovitejšo izrabo moderne diagnostične tehnologije. Na področju specialistično ambulantne dejavnosti v bolnišnicah bo potrebno po predhodnem spremljanju učinkovitosti dela s pacienti in finančne učinkovitosti standardizirati posamezen specialistični pregled. V smislu racionalizacije zdravstvenega varstva bomo izvedli racionalno delitev dela v korist boljše izrabe zdravstvenega varstva. V naslednjem obdobju bomo razvijali in dograjevali obstoječe sisteme financiranja programov zdravstvenih storitev tako, da bo zagotovljen skladen razvoj medicinskih strok, zdravstvene mreže v Republiki Sloveniji ter ustreznejše vrednotenje rezultatov dela zdravstvenih delavcev. Za zagotavljanje pravičnejše delitve sredstev med izvajalci, skladnejšega razvoja strok in zdravstvene mreže in kakovostnega uresničevanja pravic zavarovanih oseb bomo uveljavili različne pristope v financiranju posameznih zdravstvenih dejavnosti. Način financiranja zdravstvenih programov in storitev bo prospektiven, kar pomeni da bodo vrednosti programov po dejavnostih v naprej znane oziroma določene v skladu z razpoložljivimi sredstvi zdravstvenega zavarovanja. Podrobnejše načine, metode vrednotenja programov in storitev bodo določali partnerji v sistemu zdravstvenega varstva. Pri tem bodo upoštevali naslednje usmeritve: a) V osnovni zdravstveni dejavnosti se bo še nadalje uporabljal sistem glavarine, ki naj bi v dejavnostih splošnih ambulant, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske prinašal polovico prihodka, medtem ko bi poenostavljeni storitveni sistem prinašal drugo polovico prihodka. Količina upravičeno opravljenih storitev bo odvisna v teh dejavnostih od števila opredeljenih zavarovanih oseb, ob istočasnem upoštevanju različnega koriščenja glede na starost opredeljenih (količniki glede na starost). Vrednost posamezne standardne ekipe bo v vsej Sloveniji enaka, kar pomeni tudi enake cene za storitve in za glavarino. Prihodek standardnih ekip pa bo odvisen od števila opredeljenih zavarovanih oseb. Stroški laboratorijske dejavnosti bodo še nadalje sestavni del cene storitev in glavarine. b) Zdravstvena nega na domu bo imela storitveni sistem, ki bo vseboval le nekaj cenovno različnih opravil, patronažna dejavnost pa sistem realizacije letnega načrta. c) V zobozdravstveni dejavnosti bo ohranjen storitveni sistem, pri čemer je potrebno število storitev bistveno zmanjšati in uvesti odvisnost števila upravičenih storitev od števila opredeljenih zavarovanih oseb. Tudi v tej dejavnosti bodo cene storitev še nadalje enake v vsej Sloveniji. d) V reševalni službi bo cena prevoženih kilometrov pri nenujnih prevozih enaka pri vseh prevoznikih. Nujne prevoze pa bodo opravljale le reševalne postaje v javnih zavodih in to v okviru dogovorjenih pavšalnih zneskov. e) V bolnišnični zdravstveni dejavnosti se bo sistem financiranja spreminjal v smeri plačevanja po primerih ob opuščanju plačevanja bolnišnično oskrbnih dni. Uvedena bo postopoma diferencirana cena primera glede na diagnozo, težo obolenja in s tem zvezanimi stroški. V ceni primera bodo zajeti vsi stroški diagnostike in terapije. Število primerov in njihova struktura pa bo vnaprej dogovorjena in bo odvisna od gravitacijskega območja posameznega oddelka posamezne bolnišnice ob upoštevanju dogovorjene stopnje hospitalizacije. Realizacija programa pa bo osnova za dogovorjeni program v naslednjem letu. Cena primera bo na vseh oddelkih iste stroke posameznih bolnišnic enaka. Dokler ne bo izdelan sistem plačevanja po primerih v celoti, bo razlika v ceni primera enaka le v vseh oddelkih iste kategorije. Razlika med bolnišnicami različne kategorije pa bo odvisna od kadrovskih in materialnih standardov za posamezne kategorije in oddelke, ki jih bodo partnerji vsako leto dopolnjevali in sprejemali v področnem dogovoru za bolnišnično zdravstveno dejavnost. f) V zdraviliški zdravstveni dejavnosti bo še nadalje veljal sistem plačevanja nemedicinskega dela in medicinskega dela dnevne oskrbe. g) V specialistični ambulantni dejavnosti bo še nadalje uveljavljen storitveni sistem, ki pa bo doživel temeljito prenovo in posodobitev, kjer bo dan večji poudarek neposrednemu delu s pacientom, zlasti prvemu pregledu in določen možen odstotek preiskav funkcionalne diagnostike. Število opravljenih prvih pregledov bo poleg skupnega števila storitev merilo doseganja programa in upravičenosti do planiranega dogovorjenega prihodka. Cene storitev bodo v istih dejavnostih v vsej državi enake in bodo vsebovale tudi sredstva za kritje stroškov laboratorijske dejavnosti. Enakost cen pa pomeni tudi enakost kadrovske sestave ekip, enake kvalifikacijske strukture in enakost stroškov na ekipo. h) V lekarniški dejavnosti se bo financiranje dejavnosti uskladilo z evropskimi sistemi. a) V socialno-varstvenih zavodih bo sistem financiranja še nadalje slonel na zaračunavanju treh vrst dnevnih neg. Cena posamezne vrste nege bo v vsej državi enaka. j) Cene storitev zavodov in drugih izvajalcev, ki opravljajo zdravstvene storitve za izvajalce obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso pa pogodbeni partnerji z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bo odobraval minister za zdravstvo in bodo temeljile na istih kalkulativnih elementih, kot bodo veljali za druge izvajalce obveznega zdravstvenega zavarovanja. 3.4.
Materialne zmogljivosti Ministrstvo za zdravstvo bo določilo standarde materiala in materialnih zmogljivosti v mreži javne zdravstvene službe. To so standardi porabe medicinskega in nemedicinskega materiala in zdravil, uporabe zgradb in prostorov, za medicinsko in nemedicinsko opremo in podobno. Te standarde bo mogoče prilagajati razvoju zdravstvene službe, pa tudi spreminjanju zdravstvenega standarda, ki bo posledica spremenjene zbolevnosti in zahtevnosti ljudi. Ministrstvo za zdravstvo določi standarde najkasneje v treh letih po sprejetju nacionalnega programa. Vzpostavili bomo strokovna telesa, ki bodo ocenjevala utemeljenost za nabavo, uvajanje in uporabo novih tehnologij (zdravila, nove metode dela, medicinska oprema, tehnični pripomočki) ter pripomočkov v diagnostiki in postopkih zdravljenja, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ob upoštevanju strokovnih doktrin zdravljenja in ekonomskih možnosti države. 3.4.
Investicije v zdravstvu Politika investicij bo sledila racionalni izrabi objektov in drugega premoženja na osnovi izkustvenih standardov prostorov in opreme, oziroma tovrstnih standardov, ki so v pripravi. Posebej po upoštevano skrajševanje ležalne dobe in s tem prilagojenih potreb po posteljnih zmogljivostih in vključevanje drugih zdravstvenih programov. Pri investicijah v opremo pa bo imela, ob upoštevanju zahtev novih medicinskih tehnologij, prioriteto smotrna izraba medicinske opreme in strategija na področju zdravstvenega varstva. V ta namen bodo zaradi celovite odgovornosti vključeni v zagotavljanje finančnih sredstev tudi uporabniki – upravljalci investicij. Cilj zakonskih in drugih podlag za politiko investicij v zdravstvu je, ustvariti pogoje za razvoj sodobnega zdravstva, z vsebinsko in krajevno uravnoteženimi naložbami v javno zdravstveno mrežo, kot izhaja iz tega dokumenta. S spremembami zakonodaje bo zagotovljena podlaga za nadaljevanje proračunskega financiranja in za financiranje iz drugih virov. Hkrati bo določen program investicij za srednjeročno in letno obdobje v skladu z dejanskimi potrebami za delovanje javne zdravstvene službe. Na podlagi teh kriterijev bo potrebno v tem planskem obdobju zagotoviti ustrezna sredstva zaradi nerealiziranega programa investicijskih naložb iz zakona za program nujnih investicij v zdravstveno mrežo, predvsem na področju urejanja infrastrukture, požarne in druge varnosti ter za zagotavljanje standardov prostorov in opreme, ki bodo zagotavljali verifikacijo vseh javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Vlada Republike Slovenije. Posebno prioriteto morajo imeti investicije za urgentno medicino, sicer ne bo zagotovljena nujna pomoč, skladno z že veljavnim pravilnikom. 3.4.
Zaposlovanje v mreži javne zdravstvene službe Število vseh zaposlenih v mreži javne zdravstvene službe za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja se praviloma ne bo povečalo. Nove prioritetne naloge zdravstvenega varstva se bodo urejevale s prerazporejanjem in prekvalifikacijo obstoječega osebja. Javni zdravstveni zavodi ne bodo nadomeščali z novimi zaposlitvami tistih zdravstvenih delavcev, ki bodo od njih odšli in postali zasebniki s koncesijo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa jim bo za ustrezen odstotek znižal program iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kjer bodo tehnično-servisni del zdravstva prenesli na zasebno področje izven zdravstva, se bodo stroški reševalnih, tehničnih in finančnih služb sicer vračunali v ceno storitev, ne bodo pa se računali več zaposleni na teh področjih. Zagotovila se bodo javna sredstva za prezaposlitev, nujno potrebno prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in druge ustrezne ukrepe za zaposlene v zdravstvu, katerih delo ne bo več potrebno. V lekarniški dejavnosti se bo za izvajanje javne službe povečalo število zaposlenih zaradi predvidene širitve lekarniške mreže in izboljšanja lekarniške službe v bolnišnicah. 3.4.
Zdravstveno informacijski sistem Za zagotavljanje informacij o izvajanju programov in zdravstvenih storitev v vseh zdravstvenih dejavnostih potrebnih za vodenje politike, načrtovanje, usmerjanje razvoja in uspešno ter učinkovito funkcioniranje zdravstvenega varstva bo vzpostavljanje enotnega zdravstveno informacijskega sistema ena izmed prednostnih nalog v naslednjih letih. To je namreč pogoj za nadaljnji strokovni dvig in kakovost zdravstvenega varstva, možnost izmenjave podatkov in mnenj med zdravniki (telemedicina), za večjo preglednost nad poslovnimi dogodki, spremljanjem ukrepov za racionalnost in stroškov poslovanja, hkrati pa podlaga za pridobitev potrebnih podatkov o uresničevanju partnerskih pogajanj za oblikovanje zdravstvenih programov. Tem usmeritvam bo prilagojena tudi naložbena politika v zdravstvenih zavodih in usposabljanje zaposlenih. Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije bo skupaj z ostalimi odgovornimi vladnimi resorji in inštitucijami v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v obravnavanem obdobju pripravilo projekt posodobitve zdravstvenega sektorja s poudarkom na modernizaciji zdravstveno informacijskega sistema na nacionalni ravni. Projekt predvideva vzpostavitev nacionalnega centra za izmenjavo podatkov zdravstvenega resorja (National Health Information Clearinghouse) in podatkovnih skladišč pri izvajalcih javne zdravstvene službe. Pri tem bodo dosledno upoštevani mednarodno uveljavljeni standardi na področju zdravstvene informatike in zagotovljeni vsi potrebni ukrepi za varovanje podatkov. 3.4.
Usposabljanje strokovnjakov za vodstvene funkcije Za čimboljšo izrabo zdravstvenih zmogljivosti bo vse pomembnejše učinkovito vodenje in upravljanje. Razvijali in strokovno krepili bomo vodstvene funkcije. Vodstvom zdravstvenih izvajalcev mora biti zagotovljena čimvečja stopnja avtonomije v okviru pogojev gospodarjenja z javnimi financami. Hkrati pa si bomo prizadevali za večjo stopnjo deregulacije in decentralizacije predvsem pri upravljanju bolnišnic s ciljem čimbolj učinkovitega upravljanja z razpoložljivimi sredstvi. Zaradi zagotavljanja večje preglednosti in učinkovitosti pri upravljanju ter gospodarjenju bomo pri organiziranju zavodov zasledovali princip najustreznejših organizacijskih in upravljalskih nivojev in po potrebi decentralizacijo obstoječih zavodskih oblik. Zaradi zahtevnosti upravljanja in vodenja bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov bomo v tem planskem obdobju zagotovili ločitev upravne in strokovne funkcije vodstvenih delavcev v zdravstvenih zavodih. Omogočili bomo usposabljanje vodilnih delavcev, da si bodo morali pridobiti ustrezna znanja za vodenje poslovnih procesov. Imeti morajo takšna znanja in veščine,da bodo odgovorni za učinkovito organizacijo dela, gospodarno porabo in izrabo vseh virov za poslovni rezultat zavoda. Te veščine bodo postale pogoj za prevzem vodilnih nalog. 3.4.
Trženje zdravstvenih storitev Zaradi izraženih potreb in tržne zanimivosti bomo z ustreznimi predpisi spodbujali interese izvajalcev v javni zdravstveni mreži, da razvijajo ponudbe dodatnih zdravstvenih storitev, ki ne obremenjujejo javnih finančnih sredstev, hkrati pa kakovostno dopolnjujejo ponudbo zdravstvenih storitev v državi. Ti dodatni programi ne bodo smeli zmanjševati uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dostopnosti prebivalcev do zdravstvenih storitev, hkrati pa bodo spodbujali izvajalce v konkurenčno organiziranost dela in kakovostnejše izvajanje storitev nadstandardnih zdravstvenih programov. Država bo ustrezno spodbujala tržno uspešnost in učinkovitost izvajalcev, da se bodo prilagajali potrebam trga s kakovostjo in cenovno sprejemljivimi zdravstvenimi storitvami. 3.4.
Nadzor Zaradi doseganja čim višje kakovosti strokovnega dela, ustrezne organiziranosti zdravstva in uravnoteženosti finančnega poslovanja, pravičnosti in dostopnosti do zdravstvene službe, bomo okrepili strokovni, upravni in nadzor nad uresničevanjem pravic zavarovancev. Strokovni nadzor posameznih zdravnikov in zobozdravnikov bo izvajala Zdravniška zbornica, drugih strokovnjakov pa njihove poklicne zbornice. Strokovni nadzor zdravstvenih zavodov bo izvajalo Ministrstvo za zdravstvo. Upravni nadzor bo izvajalo Ministrstvo za zdravstvo, nadzor nad uresničevanjem pravic in pogodbenih obveznosti zdravstvenih zavodov in zasebnih koncesionarjev pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za strokovno svetovanje z nadzorom bodo za odgovarjajoče področje posamezni strokovnjaki, skupine strokovnjakov, razširjeni strokovni kolegiji, poklicne zbornice in stanovska društva pripravila strokovne smernice. V vse oblike strokovnega ali upravnega nadzora bomo po potrebi lahko vključevali tudi ustrezne strokovnjake iz tujine. 3.4.
Sodelovanje ljudi Glede na pomen pravice do zdravja in zdravstvenih storitev kot ene izmed temeljnih pravic človeka bomo razvojne in tekoče probleme zdravstvenega varstva reševali z aktivnim sodelovanjem ljudi. Zato bomo spostavili pogoje za aktivnejše delovanje sveta za zdravje pri Vladi Republike Slovenije, območnih svetov zavarovancev in delodajalcev ter podpirali združevanje in vključevanje potrošnikov oziroma uporabnikov zdravstvenih storitev in zainteresiranih nevladnih organizacij v reševanju specifičnih vprašanj zdravstvenega varstva v državi in na posameznih območjih. Za dosego teh ciljev bomo razvijali strategije za promocijo pravic in dolžnosti bolnikov ter sodelovanje zavarovancev, uporabnikov oziroma potrošnikov zdravstvenih storitev v načrtovanju, izvajanju in nadzorovanju sistema pravic iz zdravstvenega zavarovanja.
PREDNOSTNA RAZVOJNA PODROČJA Za uresničitev predlagane strategije in razvojnih usmeritev v prejšnjem poglavju bomo v tem planskem obdobju v procesu vstopanja v EU uresničevali naslednje prednostne naloge: a) Vzpodbujali bomo vse nosilce zdravstvenega varstva, da bodo sodelovali pri oblikovanju in izvajanju programov za promocijo zdravja. Pri tem bodo posebej podprte samozaščitne dejavnosti prebivalstva, organiziranje medsebojne pomoči pri obvladovanju določenih kroničnih bolezni kot jih opredeljuje SZO in vse tiste dejavnosti, ki bodo pripomogle k bolj humani in neinstitucionalni obravnavi določenih skupin prebivalstva in bolnikov. b) Posebno skrb bomo posvetili vzgoji otrok in mladine za zdrav način življenja, v kateri bodo sodelovali vsi strokovnjaki, ki so vključeni v vzgojo, tako da bodo oblikovali in izpeljali vzgojne programe z aktivnim sodelovanjem staršev in otrok. Zavezati je potrebno vzgojno-izobraževalni in zdravstveni sektor k sodelovanju zlasti na področju šolske medicine in zobozdravstva. c) V prizadevanjih za preprečevanje številnih dejavnikov tveganja, ki lahko iz okolja vplivajo na zdravje ljudi bodo sprejeti ustrezni zakonski predpisi za varovanje zdravja pred škodljivimi posledicami fizikalnih, kemičnih in bioloških ter socialnih dejavnikov. d) Zaradi nacionalnega pomena zdravstvenega varstva in glede na pomen pravice do zdravja in zdravstvenih storitev, kot ene izmed temeljnih človekovih pravic, bodo promovirani ukrepi varovanja zdravja in življenjskega okolja. e) Spodbujali bomo raziskave zdravja prebivalstva v okviru interdisciplinarnih preiskav, s posebno pozornostjo spremljanja življenjskih navad in vzorcev obnašanja ljudi, zlasti glede njihovega vpliva na velike zdravstvene probleme: nalezljive in nenalezljive bolezni, travmatizem in duševne motnje. f) Zadostili bomo osnovnim potrebam po zdravstvenem varstvu vsega prebivalstva, z dostopno, široko in dobro razvejano mrežo javne zdravstvene službe. g) Vzpostavili bomo mednarodno sodelovanje pri razreševanju problemov zdravja prebivalcev, ki se lahko rešujejo le s širšim mednarodnim sodelovanjem. Hkrati bomo krepili na posameznih zdravstvenih področjih sodelovanje z drugimi državami, kar bo omogočalo sproten dotok novih znanj in možnost mednarodnih primerjav. Vključevali se bomo v integralne programe promocije zdravja svetovne zdravstvene organizacije in javnega zdravstva EU kot so: zdrava me

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje za vse do leta 2004 (NPZV), stran 6650.