Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 13. člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) je Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije na predlog predsedstva stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije na seji dne 20. 4. 2000 sprejel P R A V I L N I K o posredovalnem postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije Sporazum strank 1. člen Če se stranke s posebnim pisnim sporazumom ali v pogodbi (v nadaljevanju: sporazum) dogovorijo, da bodo morebitni bodoči spor iz pogodbe ali v zvezi z njo skušale rešiti po mirni poti pri stalni arbitraži pri Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: stalni arbitraži) z uporabo teh pravil posredovanja, se šteje, da so ta pravila, del sporazuma med strankami. Začetek postopka 2. člen Posredovalni postopek po 1. členu se začne s sporazumnim predlogom strank ali na predlog ene od njih. Predlog za začetek posredovalnega postopka iz prejšnjega odstavka se vloži pri stalni arbitraži in mora vsebovati: kratek opis sporne zadeve, vrednost spora ter imena, naslove in telefonske številke, številke faksa in elektronski poštni naslov vseh strank in njihovih morebitnih pooblaščencev, ki jih bodo zastopali v postopku. Stranka, ki je pobudnik posredovalnega postopka, mora predložiti predlog s prilogami v zadostnem številu izvodov za stalno arbitražo, posrednika in za druge stranke v sporu. 3. člen Posredovalni postopek se lahko začne tudi na predlog ene stranke, ne glede na veljavni sporazum o posredovanju iz prvega člena. Predlog za začetek posredovalnega postopka je treba vložiti pri stalni arbitraži, ki od nasprotne stranke (nasprotnih strank) zahteva, naj se o njem izrečejo v 15 dneh po prejemu predloga. Če nasprotna stranka nasprotuje posredovalnemu postopku ali se v roku iz prejšnjega odstavka o njem ne izreče, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel. Če je več nasprotnih strank in katera izmed njih nasprotuje posredovalnemu postopku ali se v roku iz prejšnjega odstavka o njem ne izreče, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel, razen če se druge stranke drugače dogovorijo. Imenovanje posrednika 4. člen Po prejemu predloga strank za posredovalni postopek iz 2. člena oziroma, ko se nasprotna stranka strinja s predlogom stranke, ki je vložila predlog za začetek posredovalnega postopka, in če stranke sporazumno ne predlagajo kaj drugega, določi predsednik stalne arbitraže primerno osebo za posrednika. Predsednik stalne arbitraže praviloma imenuje enega posrednika, razen če so se stranke dogovorile drugače ali če predsednik stalne arbitraže oceni, da je potrebno imenovati več posrednikov. Če so stranke v medsebojnem sporazumu določile konkretno osebo kot posrednika ali če so stranke same določile postopek imenovanja posrednika, se upošteva dogovor strank. Datum, čas in kraj poravnavanja 5. člen Datum in čas posameznega posredovalnega naroka določi posrednik. Posredovalni narok poteka praviloma na sedežu stalne arbitraže ali na kateremkoli drugem primernem kraju, ki ga določi posrednik s soglasjem strank. Opredelitev sporne stvari 6. člen Vsaka od strank je dolžna vsaj deset dni pred prvim narokom predložiti posredniku strnjen prikaz (memorandum), v katerem naj pojasni svoje stališče do sporne zadeve. Po odločitvi posrednika si lahko stranke neposredno izmenjajo takšne pripravljalne strnjene prikaze. Posrednik po prejemu strnjenega prikaza preizkusi navedbe in predloge strank in lahko pred narokom od njih zahteva, naj mu posredujejo še dodatne podatke za razjasnitev spornega razmerja. Pristojnost posrednika 7. člen Posrednik skuša strankam pomagati doseči rešitev sporne zadeve. Posrednik je pooblaščen voditi in usmerjati skupne in ločene sestanke s strankami ter predlagati način rešitve spora. Posrednik lahko pridobi tudi ustrezno izvedensko mnenje, če oceni, da je takšno strokovno mnenje potrebno za razjasnitev določenega spornega vprašanja, vendar samo, če se stranke strinjajo ter založijo stroške za izdelavo izvedenskega mnenja. Posrednik lahko kadarkoli prekine posredovanje, če oceni, da nadaljevanje posredovalnega postopka ni več smiselno, ker nadaljevanje posredovanja ne bi prispevalo k rešitvi spora med strankami. Zaupna narava postopka 8. člen Posredovalni naroki so zaupne narave. Na narokih so praviloma lahko navzoče stranke in njihovi pooblaščenci, druge osebe pa le ob izrecnem predhodnem soglasju strank in s privolitvijo posrednika. Zaupnost podatkov 9. člen Posrednik mora podatke, za katere zve med posredovalnim postopkom, varovati kot zaupne. Celotna dokumentacija, ki jo posrednik pridobi med posredovalnim postopkom, se šteje kot zaupna. Posrednik ni dolžan razkriti podatkov, ki jih je pridobil med posredovalnim postopkom, in lahko v arbitražnem, sodnem ali v katerem koli drugem postopku zavrne pričevanje o podatkih oziroma dokumentaciji, ki jih je prejel oziroma zanje izvedel v posredovalnem postopku. Stranke so dolžne varovati vsebino posredovalnega postopka kot zaupno in se v morebitnem kasnejšem sodnem postopku, postopku pred arbitražo ali kateremkoli drugem postopku, ki bi stekel v zvezi s sporno zadevo, ne morejo sklicevati ali kot dokaz predložiti: (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.