Pravilnik o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, stran 7479.

Na podlagi

1. člena in
2. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00 – ZJS) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida
3. člen Ta pravilnik določa fizikalne, kemijske, biološke in ekološke parametre, ki so predmet monitoringa onesnaženosti okolja zaradi odstranjevanja odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: monitoring onesnaženosti okolja) ter metodologijo vzorčenja, merjenja in evidentiranja podatkov tega monitoringa. Pravilnik določa tudi način sporočanja podatkov iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, in pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa onesnaženosti okolja.
4. člen Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
5. odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida je odstranjevanje teh odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki titanovega dioksida,
6. vplivno območje je voda, zemeljsko površje in podzemeljske plasti, kjer se odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida odvajajo v vode, skladiščijo, odlagajo v ali na tla ali injektirajo v tla,
7. merilno mesto je mesto odvzema vzorca.
8. člen Zavezanec za zagotovitev monitoringa onesnaženosti okolja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je odstranjevalec odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, kadar mora skladno s predpisi zagotoviti monitoring onesnaženosti okolja kot posledice odstranjevanja teh odpadkov z odvajanjem v vode, s skladiščenjem, z odlaganjem v ali na tla ali injektiranjem v tla.
9. člen Izvedba monitoringa onesnaženosti okolja obsega:
10. monitoring onesnaženosti morja, določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, če se odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: odpadki) odvajajo v morje,
11. monitoring onesnaženosti površinskih voda, določen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, če se odpadki odvajajo v površinske vode,
12. monitoring onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, določen v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, če se odpadki skladiščijo ali odlagajo v ali na tla, ali
13. monitoring onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, določen v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika, če se odpadki injektirajo v tla.
14. člen Monitoring onesnaženosti okolja se izvaja po programu monitoringa onesnaženosti okolja (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa). Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: – prikaz obsega in okoljskih značilnosti vplivnega območja, kjer se izvaja monitoring, – prikaz okoljskih značilnosti sosednjih območij, kjer se izvaja monitoring in kjer odstranjevanje odpadkov domnevno nima vplivov, – opis značilnosti odstranjevanja odpadkov, – določitev parametrov onesnaženosti, za katere so meritve obvezne, – določitev parametrov onesnaženosti, za katere meritve niso obvezne, ali navedbo razlogov za opustitev teh meritev, – opis geografskih in drugih lastnosti merilnih mest in določitev njihove razmestitve na vplivnem območju in sosednjih območjih, – določitev globine ali višine merilnih mest ter njihove oddaljenosti od mesta odstranjevanja odpadkov, – pogostost obveznih in neobveznih meritev za vsak parameter in – opis načina vzorčenja in merilnih metod. V primeru monitoringa onesnaženosti podzemnih voda iz
15. in
16. točke prejšnjega člena morajo biti sestavni del programa iz prejšnjega odstavka tudi vsebine, določene za program monitoringa podzemnih voda v predpisu, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, pri čemer so za primer skladiščenja ali odlaganja odpadkov v ali na tla indikativni parametri onesnaženosti podzemne vode parametri iz priloge 3 tega pravilnika, za primer injektiranja v tla pa parametri iz priloge 4 tega pravilnika.
17. člen Program monitoringa iz prvega odstavka prejšnjega člena mora izdelati oseba iz
18. člena tega pravilnika. Program iz prejšnjega odstavka pred začetkom izvajanja monitoringa onesnaženosti okolja potrdi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v postopkih izdaje predpisanih soglasij ali dovoljenj.
19. člen Izbor merilnih mest in pogostost meritev ter pogoji vzorčenja morajo zagotavljati, da se vzorčenje in meritve izvajajo vedno na istem mestu, v isti globini ali na isti višini ter pri enakih hidrometeoroloških pogojih. V primeru monitoringa onesnaženosti podzemnih voda iz
20. in
21. točke
22. člena tega pravilnika je treba pri postopkih vzorčenja in določanju pogojev vzorčenja upoštevati tudi določbe predpisa, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
23. člen Pri uporabi posod za prenašanje vzorcev, izbiri sredstev in metod za njihovo ohranjanje zaradi analize parametrov, prevozu, shranjevanju in pripravi vzorcev za analizo mora biti zagotovljeno, da ne vplivajo na rezultate analiz.
24. člen Za meritve parametrov onesnaženosti morja v primeru odvajanja odpadkov v morje se uporabljajo merilne metode, določene v prilogi 1 tega pravilnika. Za meritve parametrov onesnaženosti površinskih voda v primeru odvajanja odpadkov v površinske vode se uporabljajo merilne metode, določene v prilogi 2 tega pravilnika. Za meritve parametrov onesnaženosti površinskih in podzemnih voda v primeru skladiščenja odpadkov ali njihovega odlaganja v ali na tla se uporabljajo merilne metode, določene v prilogi 3 tega pravilnika. Za meritve parametrov onesnaženosti površinskih in podzemnih voda v primeru injektiranja odpadkov v tla se uporabljajo merilne metode, določene v prilogi 4 tega pravilnika. Za meritve, določene po prejšnjih odstavkih, se lahko uporabljajo tudi druge merilne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz prejšnjih odstavkov.
25. člen Pogostost meritev parametrov onesnaženosti morja v primeru odvajanja odpadkov v morje mora biti najmanj enaka pogostosti, določeni v prilogi 1 tega pravilnika. Pogostost meritev parametrov onesnaženosti površinskih voda v primeru odvajanja odpadkov v površinske vode mora biti najmanj enaka pogostosti, določeni v prilogi 2 tega pravilnika. Pogostost meritev parametrov onesnaženosti površinskih in podzemnih voda v primeru skladiščenja odpadkov ali njihovega odlaganja v ali na tla mora biti najmanj enaka pogostosti, določeni v prilogi 3 tega pravilnika. Pogostost meritev parametrov onesnaženosti površinskih in podzemnih voda v primeru injektiranja odpadkov v tla mora biti najmanj enaka pogostosti, določeni v prilogi 4 tega pravilnika.
26. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko ministrstvo zavezancu na njegovo zahtevo dovoli manjšo pogostost meritev za posamezen parameter onesnaženosti kot je določena v prejšnjem členu ali opustitev meritev posameznega parametra, če na podlagi zavezančevih predhodnih letnih poročil o monitoringu onesnaženosti okolja ugotovi, da vplivi odstranjevanja odpadkov ne povzročajo škodljivih učinkov na okolje. Če se na podlagi rezultatov meritev, izvedenih v zmanjšanem obsegu iz prejšnjega odstavka, v naslednjih poročilih o monitoringu onesnaženosti okolja ugotovi, da se je onesnaženost okolja zaradi odstranjevanja odpadkov povečala, mora zavezanec ponovno zagotoviti izvajanje meritev v obsegu, določenem v prejšnjem členu.
27. člen Zavezanec mora o monitoringu onesnaženosti okolja za vsako koledarsko leto izdelati poročilo. Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o: – izvajalcu monitoringa, – zavezancu in njegovi dejavnosti, – merilnih mestih in njihovih lastnostih ter metodi vzorčenja, – rezultatih meritev v monitoring vključenih parametrov in o pogostosti meritev, – uporabljenih merilnih metodah in o pravilnosti, natančnosti ter mejah zaznavnosti teh metod. Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec predložiti ministrstvu do
28. avgusta za preteklo leto. Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec hraniti najmanj pet let.
29. člen V primeru monitoringa onesnaženosti podzemnih voda iz
30. in
31. točke
32. člena tega pravilnika morajo biti sestavni del poročila o monitoringu iz prejšnjega člena tudi vsebine, določene za poročilo o meritvah monitoringa podzemnih voda v predpisu, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
33. člen Zavezanec, ki izvaja monitoring onesnaženosti okolja sam, ali oseba, ki ga izvaja za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo). V primeru izvajanja monitoringa onesnaženosti podzemnih voda iz
34. in
35. točke
36. člena tega pravilnika mora zavezanec ali oseba iz prejšnjega odstavka za to dejavnost imeti tudi pooblastilo za izvajanje monitoringa podzemnih voda, pridobljeno skladno s predpisom, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
37. člen Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena mora za pridobitev pooblastila iz prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati naslednje pogoje:
38. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
39. da ima usposobljene delavce za izvajanje monitoringa s tem pravilnikom določenih parametrov onesnaženosti,
40. da ima pogodbo o sodelovanju z laboratorijem, usposobljenim in opremljenim za izvajanje meritev, ki jih ne opravlja sam in
41. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemičnih analiz po metodah, določenih s tem pravilnikom za najmanj enega od parametrov onesnaženosti.
42. člen Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka
43. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo in o laboratoriju iz
44. točke prejšnjega člena. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena.
45. člen Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka
46. člena tega pravilnika se lahko pooblastilo izda za največ šest let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje iz
47. člena tega pravilnika. Ministrstvo da pooblastilo v obsegu, za katerega zavezanec ali oseba iz prvega odstavka
48. člena tega pravilnika zaprosi glede na vrsto in obseg izvajanja monitoringa onesnaženosti okolja. Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz prejšnjega odstavka odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti v celoti, če ne izpolnjuje več pogojev iz
49. člena tega pravilnika.
50. člen Za potrebe izvajanja monitoringa onesnaženosti okolja za zavezance po drugih osebah, ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka
51. člena tega pravilnika. Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o imenu in sedežu osebe ter o obsegu monitoringa onesnaženosti okolja, za katerega ima oseba pooblastilo.
52. člen Ne glede na določbe
53. člena tega pravilnika lahko zavezanec ali oseba iz prvega odstavka
54. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do
55. decembra 2001 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
56. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
57. da ima usposobljene delavce z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev parametrov onesnaženosti skladno s tem pravilnikom in
58. da ima vzpostavljen sistem za zagotavljanje in preverjanje kakovosti meritev in je v obdobju zadnjih treh let pred izdajo pooblastila vsaj enkrat dosegel pozitivne rezultate pri medlaboratorijskih primerjalnih analizah za merjenje najmanj enega od parametrov onesnaženosti.
59. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 354-11-37/00 Ljubljana, dne
60. junija
61. Minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek l. r. Priloga 1: Monitoring onesnaženosti morja Priloga 2: Monitoring onesnaženosti celinskih površinskih vod Priloga 3: Monitoring onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, če se odpadki skladiščijo ali odlagajo v ali na tla Priloga 4: Monitoring onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, če se odpadki injektirajo v tla Kazalo Na vrh