← Slovenija

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine kočevje za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občin

Na podlagi 30.,

  1. in
  2. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93),
  3. in
  4. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in
  5. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, popr. 53/99) je Občinski svet občine Kočevje na
  6. redni seji dne
  8. 2000 sprejel O D L O K spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kočevje za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kočevje za obdobje 1986 do 1990, dopolnjen v letu 1999 I. SPLOŠNE DOLOČBE
  9. člen S tem odlokom se spreminjajo in dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 8/88, Uradni list RS, št. 2/92) in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 8/88) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje 1986-2000, (Uradni list RS, št. 43/94) dopolnjene v letu 1993, za območje Občine Kočevje. Omenjena besedila se v celoti nadomestijo z novim integralnim tekstom prostorskih sestavin plana in se imenujejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kočevje za obdobje 1986-2000, dopolnjene v letu 1999 (v nadaljevanju: prostorski plan).
  10. člen Besedilo v prejšnjem členu navedenih poglavij se spremeni tako, da se glasi: II. UVOD Občina Kočevje se je preoblikovala s
  12. 1995 in
  15. Na njenem območju so nastali deli novih občin, in sicer: 1995: – KS Draga, ki se je priključila občini Loški Potok, – KS Struge, ki se je priključila občini Dobrepolje, – KS Osilnica, ki je postala nova občina, 1999: – KS Kostel, ki je postala nova občina, – del bivše KS Struge (k.o. Polom, Seč in del k.o. Vrbovec) se ponovno priključi Občini Kočevje. S spremembami mej Občine Kočevje se obravnava celotno območje Občine Kočevje, ki jo pokrivajo naslednje planske celote: P2 KS Stara Cerkev, P4 KS Šalka vas – del, P5 Območje urbanistične zasnove (KS Kočevje mesto-del in KS Šalka vas-del), P6 KS Kočevje mesto – del, P7 KS Kočevska Reka, P8 KS Ivan Omerza – Livold, P11 KS Poljanska dolina. Dolgoročni plan predstavlja podlago in zasnovo ter splošno orientacijo za opredelitve in odločitve ter usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem planu Občine Kočevje. Le te s tekstom tega odloka združujemo v enoten sklop. K spremembam in dopolnitvam ter oblikovanju novega enotnega teksta se je pristopilo zaradi: – preoblikovanja stare občine Kočevje s
  17. 1995 in
  19. 1999 od katere so se odcepile KS Draga, KS Struge, KS Osilnica in KS Kostel, – določitve namenske rabe prostora na območju Kočevskega polja, Kočevskega Roga, Obkolpja in Kočevske Reke, – določitve lokacije za odlagališče odpadkov, – vnosa novih območij varstva vodnih virov na Mačkovcu in v Gotenici, – določitve potencialnih ležišč tehničnega gradbenega kamna, določitve izkoriščevalnih oziroma pridobivalnih območij ter določitve sanacij neperspektivnih kamnolomov in peskokopov, – povečanja ureditvenih območij za stanovanjsko in počitniško gradnjo ter lokacije za Rome v Željnah, – določitve novih stavbnih zemljišč in sicer spremembe najboljših in drugih kmetijskih zemljišč ter gozdnih zemljišč v stavbna zaradi izjemnih posamičnih posegov, ki so jih predlagali individualni investitorji ter občina zaradi izgradnje golf igrišča, telovadnice v Stari Cerkvi, izgradnje stanovanjskih sosesk Trata II in Mestni Log, – povečanja obstoječih površin namenjenih proizvodnim, obrtnim in storitvenim dejavnostim, – zaradi ažuriranja zaraščenih površin in opredelitve le teh v gozd ali kmetijsko zemljišče, – evidentiranja območij razpršene gradnje, – ureditve komunalne in cestne infrastrukture ter parkirišč za tovorna vozila, novogradnje cest in novih povezav s sosednjimi občinami, – določitve trase elektrokoridorjev, – uskladitve z republiškimi izhodišči prostorskega plana, – uskladitve območij izključne rabe za potrebe MO, – ureditve načinov urejanja za celotno območje nove občine, – določive koridorja za plinovod, – evidentiranja naravne in kulturne dediščine na območju celotne občine.
  20. Razvoj občine v širšem prostoru Občina Kočevje meri 563,7 km2 in ima 15.553 prebivalcev in je tako po površini največja v občina v Sloveniji. Občina leži v kočevski pokrajini, za katero je značilen predvsem gozd in v osrednjem nižinskem delu Kočevsko polje, ki ga obdaja Kočevski Rog na vzhodu, Obkolpje z reko Kolpo in Poljanska dolina na jugu ter Stojna in za njo Kočevska Reka na zahodu. Naravna pogojenost občine je specifična. Karakterizira jo dvoličnost kraškega sveta. Geomorfološko sodi v dinarsko – gorski sistem z debelimi skladi apnencev in dolomitov. Obsega kraško polje, visoke ravnine in planote ter zakrasele gore. Občina Kočevje je obmejna občina. Reka Kolpa je mejna reka z republiko Hrvaško. Občina ima 85 naselij. Za Kočevje mesto je značilna kratka zračna linija do Ljubljane, Reke in Karlovca. Do Ljubljane je le 60 km, do Broda na Kolpi pa 30 km. Otežene so prečne povezave preko gorskih masivov (Mala Gora in Rog na vzhodni strani Kočevskega polja in Velika Gora – Stojna na zahodni strani Kočevskega polja. Enako je otežen prehod Gorskega Kotarja.
  21. Demografski razvoj Občina Kočevje s 15.553 prebivalci na 563,7 km2 sodi med redko naseljene občine oziroma pokrajine z gostoto 27,59 prebivalcev/km
  22. Večina prebivalstva je skoncentriranega v mestu Kočevju s primestnimi naselji na Kočevskem polju. Naselja na podeželju so demografsko ogrožena in imajo nizko število prebivalcev. Velik problem predstavlja odsotnost avtohtonega prebivalstva. Podeželje se zarašča, veliko vasi je zapuščenih in prometno ter komunalno slabo povezanih. Potrebno bo zaustaviti odseljevanje prebivalcev iz območja občine. Ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev bo realno usmerjena rast predvsem na Kočevskem polju v večjih naseljih in morda v občinskem centru Kočevja. III. SKUPNI INTERESI IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE Osnovni cilji prostorskega razvoja občine Kočevje so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena in smotrna namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in poselitev, prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini ter dobra infrastrukturna opremljenost na celotnem območju. Dosedanji razvoj je zlasti v preteklih desetletjih generiral neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj ali manj ostra nasprotja med različnimi vrstami rabe prostora. Kočevska bo svoj prostor združevala v regijo – Kočevsko regijo, ki bo omogočala optimalni ekonomski, socialni, ekološki in kulturni razvoj kljub temu, da se glede na dosedanjo analizo kaže kot ena izmed slabše razvitih območij v Sloveniji. Na opredeljeni cilj členitve tega prostora naše države bo potrebno poiskati rešitve, ukrepe in instrumente na državni, regionalni in lokalni ravni, ki pa bodo pomenile podporo skladnejšemu regionalnemu razvoju. Prostor Kočevske regije ne leži ob pomembnih infrastrukturnih koridorjih. Glede na njen zgodovinski in družbeni razvoj je Kočevsko potrebno uvrščati v tista območja, ki imajo svojo vrednost prav zaradi relativne odmaknjenosti. Največje posege v prostor je potrebno usmerjati v najbolj urbanizirano območje v Kočevskem polu okrog glavne prometne smeri iz Ljubljane proti Hrvaški. Zaradi kvalitetnih naravnih danosti je v tem območju potrebno razvijati turizem, ki bo omogočil aktiven oddih v sožitju z naravo. Prebivalci bodo v pretežni meri skrbniki kulturne krajine in ohranjanja identitete prostora, preprečevanja zaraščenosti dolinskih predelov z gozdom. Izkoristiti in nadgrajevati je potrebno nekatere možne prometne povezave s sosednijmi regijami v Sloveniji (razen proti Ljubljani) in sosednji Hrvaški, morda celo z bolj diskretno prometno smerjo iz Ljubljane preko Kočevja proti osrednji Bosni in Hercegovini. Izboljšati je potrebno tudi železniško povezavo in jo povezati na Republiko Hrvaško. IV. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU Varovali bomo naravni in grajeno javno dobro ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje. Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v naseljih. Varovali bomo kmetijska zemljišča in ohranjali kulturno krajino. Upoštevali bomo značilnosti obstoječe poselitve ter naravne pogoje za razvoj posameznih dejavnosti. Na področju infrastrukture bomo načrtovali opremljenost območij in naselij v skladu s potrebami. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bodo poleg tehnoloških rešitev upoštevani tudi naravovarstveni vidiki in varovanje kmetijskih zemljišč ter gozdov. Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje in obvladati morebitne konflikte, ki jih le-te povzročajo. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru, upoštevana ranljivost, primernost in naravna zmogljivost okolja. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične ali ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in naravnih prostorskih struktur. V. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU – ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA Zasnova razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini tako da upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora. Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na tematskih kartah v merilu 1:25000 številka 1, 2 , 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 posebej za kmetijska zemljišča z gozdovi, območja sanacij in območja za rekreacijo v naravnem okolju, poselitev, vodno gospodarstvo, naravno in kulturno dediščino, urbano omrežje, načine urejanja, prometno omrežje, energetsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje ter obrambo in zaščito.
  23. Kmetijska zemljišča Osnovna dolgoročna usmeritev na področju kmetijstva je ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč in izboljšanje proizvodne sposobnosti slabših kmetijskih zemljišč z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Razvoj kmetijstva bo temeljil na primerni intenzivnosti izkoriščanja razpoložljivega kmetijskega prostora. Najboljša kmetijska zemljišča so trajno namenjena za proizvodnjo hrane, druga kmetijska zemljišča pa se prav tako prvenstveno namenijo kmetijski proizvodnji. Na njih se dopušča: – obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov, – obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, – gradnja infrastrukturnih objektov in naprav opredeljenih s prostorskim planom (v nadaljevanju: PP), – gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo vodnih kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako opredeljeno s PP občine, – melioracije kmetijskih zemljišč, – obnova in vzdrževanje ribnikov, – ureditev obor za živino in divjad, – ureditev utrjenih poti za potrebe kmetijske proizvodnje, – pomožni in gospodarski objekti namenjeni kmetijstvu, se lahko gradijo v sklopu kmetij ter izjemoma na območju najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. Namembnost najboljših kmetijskih zemljišč, bo mogoče spremeniti le izjemoma v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih ali v skladu s širšim javnim interesom, ugotovljenim v dolgoročnem planu občine in sestavinah prostorskega plana republike. Elaborat izjemnih posegov, je sestavni del PP. Evidenco vseh posegov, ki bodo nastajali s spremembami PP vodi pristojen organ za urejanje prostora pri Občini Kočevje. Na zemljišču, ki je bil namenjen izjemnemu posegu, ni mogoče postaviti objekta z drugačno namembnostjo kot je določena v elaboratu. Ostalim kmetijskim zemljiščem, se bo raba za druge namene spreminjala le v skladu z določili plana in ustreznega izvedbenega akta. Zemljišča, ki jim bo namembnost spremenjena samo za določen čas (odlagališče odpadkov, gramoznica, peskokopi, nahajališča mineralnih surovin in tehničnega kamna ipd.), mora začasni uporabnik tega prostora po izkoriščanju usposobiti pretežno v primarno rabo. Za nadomestitev kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi posegov trajno izgubljena za kmetijsko proizvodnjo, bo potrebno urediti in intenzivirati slabše produktivna kmetijska zemljišča tako, da bo zagotovljena enakovredna nadomestitev izgubljenega kmetijskega potenciala. Bilanca kmetijskih in gozdnih površin je pokazala, da se poselitev širi na območje drugih kmetijskih zemljišč ter v gozd. Usposabljanje oziroma urejanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo v ravninskih predelih in v gričevnatem svetu v skladu s planom urejanja kmetijskih zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bomo pripomogli k zagotoviti pogojev za večanje kmetijskih proizvodnih enot. Dopolniti in pripraviti je potrebno plan urejanja kmetijskih zemljišč za obdobje do leta
  24. Izvedli se bosta dve ureditvi trajnih nasadov, in sicer: v P4 Atn Zg. Cvišlerji in v P7 Atn Borovec. Izvedle se bodo naslednje agromelioracije: v P2: Mala Gora, Smuka Kleč, Ložine Stari Log, Staro Brezje v P4: Željne Rajhenav, v P6: Hrib – RTP, v P7: Štalcerji II, Štalcerji, Morava, Briga, Podlesje, Ravne, Koče – Primoži, Gotenica, Kočevska Reka Rogati Hrib, Borovec, Mlaka pri Kočevski Reki, v P8: Svetli Potok – Kočarji, Turn – Ramšrigelj. v P11: Predgrad. Spodnji Log Čeplje. Pred izdelavo projektne dokumentacije za zgoraj navedene agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne dediščine, novogradnja in rekonstrukcija cest, regulacije vodotokov ipd). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu. Pred izdelavo projektne dokumentacije za agrooperacije, je predvsem na območju evidentirane kulturne in naravne dediščine potrebno pridobiti strokovne smernice in pogoje pristojne varstvene službe, LRZVNKD. Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okolje varstveni prostor, ki mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti (poleg kmetijstva npr. še rekreacija in turizem), pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati ter ovirati. Ohranjali ga bomo z oživljanjem malih kmetij ter stimuliranjem ljudi ob ustrezni finančni podpori, ki jo v zavarovanih območjih že zagotavlja država,da se prostor ne bo zaraščal. Kosili bomo čim več površin in s tem ohranjali kmetijski prostor ter identiteto kulturne krajine. Območja agrooperacij so prikazana na karti št.1, Zasnova namenske rabe prostora, z območji sanacije in rekreacije v naravnem okolju. Strmeti moramo za tem, da bo vsa kmetijska zemlja obdelana, kajti le na ta način bo mogoče zaustaviti nenačrtno zaraščanje zemljišča v gozd. V okviru revitalizacije ter celostnega razvoja vasi in opuščenih naselij se bodo usklajeno gradile in razvijale kmetije na Starem Bregu, Kleču, Rajndolu, Knežji Lipi, Kačjem Potoku, Mozlju, Spodnjem Logu, Tančnem vrhu, Seču, Polomu, Starem Logu, Vimolju in Črnem Potoku. Območja kmetijskih zemljišč so bila opredeljena s pomočjo kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov ter občine v površine, ki se naj rekultivirajo in razvrstijo v gozd ali kmetijska območja. Iz starega PP se tudi izbriše in prerazporedi površine z oznako ZR, v kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Iz bilance površin je razvidno, da se območje drugih kmetijskih zemljišč poveča za 713 ha in 92 arov, gozdne površine pa so se zmanjšale za 177 ha in 90 arov. Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št.
  25. Zasnova namenske rabe prostora, z območji sanacije in rekreacije v naravnem okolju.
  26. Gozdovi Za Kočevsko so značilni dinarski jelovo-bukovi gozdovi in bukovi gozdovi. Zaradi opuščanja kmetijske rabe je prišlo do obsežnih zaraščajočih površin – gozdov v nastajanju. Največji delež v rabi prostora zajemajo v kočevski občini gozdne površine. Gozdni prostor Občine Kočevje je ovrednoten in členjen na osnovah ekološke in gozdarske presoje. V sintezi so prikazana območja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom in lesno-proizvodnih gozdov. Funkcije v gozdnem prostoru delimo na ekološke, socialne in proizvodne. Na našem območju prevladujeta med ekološkimi funkcijami hidrološka in biotopska, pri socialnih pa je na prvem mestu varstvo naravne dediščine. Izločenih je 40 gozdnih rezervatov, med njimi štirje pragozdovi. Skupna površina rezervatov je 1200 ha oziroma 1,3% gozdne površine. Pri gospodarjenju z gozdovi se bodo preko sonaravnega gospodarjenja z gozdom krepile okolje tvorne, kulturno pogojene in proizvodne funkcije gozda ter zagotavljala skladna razmerja med njimi. Ne glede na lastništvo je potrebno zagotavljati ohranjanje funkcij gozdov. Zaradi onesnaževanja okolja je potrebno reševati problem umiranja gozdov ter zagotavljati njihovo trajnost. Varovalni gozdovi so vsled geoloških, pedoloških in orografskih razmer z ozirom na svojo funkcijo in pomen prisotni v glavnem na pobočju, ki se dviguje nad dolino Kolpe. Območja varovalnih gozdov so zavarovana in predstavljajo obvezno izhodišče prostorskega plana RS. V kategorijo gozdov s posebnim pomenom so razvrščeni gozdovi, pri katerih se mora lesno proizvodna funkcija trajno podrejati eni ali več izjemno poudarjenih funkcij gozdov, ki so: – območja posebnega gozdno-gospodarskega pomena, – območja naravne in kulturne dediščine, – gozdovi kot pomemben element krajine, – zeleni pasovi naselij, – ostali gozdovi, ki varujejo naselja in objekte. Gozdovi so prikazani kot lesno proizvodni gozdovi, gozdovi posebnega namena ter gozdni rezervati na karti št. 1 Zasnova namenske rabe prostora, z območji sanacije in rekreacije v naravnem okolju. Umiranje gozdov v občini zaenkrat ni problematično. Prizadetost gozdov zaradi onesnaženosti zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo onesnaženosti zraka v Sloveniji. Škodo na drevesih zaradi divjadi bomo zmanjšali z ukrepi kot so ureditev pašnih površin za rastlinojedo divjad in tvorba mirnih con. Skrbeli bomo za obnovo gozdov. V občutljivem prostoru Kočevskega polja se bodo ohranjali in urejali obstoječi gozdički kot vizualne zelene bariere s poudarjeno estetsko, okolje-varstveno in socialno funkcijo ter kot zarasti ob toku Rinže (obvodni biotopi). V tako ohranjenih gozdovih prebivajo volk, rjavi medved, vidra, lisica, divja mačka, kuna belica in kuna zlatica, jazbec, mala in velika podlasica, dihur itd. Ris je bil ponovno naseljen leta
  27. Od lovne divjadi so najštevilnejše populacije jelenjadi, srnjadi, divjih prašičev, zajca itd. V kanjonu Kolpe živi tudi najjužnejša populacija gamsa v Sloveniji. Od številnih vrst malih sesalcev je zanimivost sivi polh s stoletno tradicijo lova. Med ujedami sta posebnost planinski orel in orel belorepec, med sovami je najpogostejša sova kozača, od gozdnih kur pa divji petelin in gozdni jereb. Poleg ostalih ptic gnezdijo tu črna, siva, zelena žolna in velika uharica. ZGS OE Kočevje načrtuje razvoj gozda in gozdnega prostora,gojitvena in varstvena dela, razvija tehnologijo dela načrtuje gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, zbira podatke o stanju in biološkem ravnovesju gozdov ter vodi strokovne evidence. V kartografskem delu in kartografski dokumentaciji so prikazani gozdovi posebnega namena – GPN – to so: pragozd Krokar, pragozd Strmec, Prelesnikova koliševka, pragozd Rajhenavski Rog, Goteniški Snežnik, Kameni zid, Borovec, Jezero v Kočevski Reki, Mižuk, Kameni most, Firštov rep, Krajc-Bukovje, Rajhenavski pragozd, Krempa in Pugled – Žiben. Poleg primarne vloge gozda pa bodo prihajale vedno bolj do izraza splošne koristnosti funkcije gozdov kot pogoj za ekološko ravnotežje in zdravo človeško okolje. Zato bo potrebno širše usklajevanje interesov v Občini Kočevje. Poleg osnovne dejavnosti ima gozdarstvo še vrsto ostalih funkcij. Predvsem predvidevamo večjo vlogo v razvoju turizma in rekreativne dejavnosti v Občini Kočevje. V prostorskem delu plana se posebej določi takšna območja.
  28. Vodni viri in vodnogospodarske ureditve 3.
  29. Območja varstva vodnih virov V zvezi z varovanjem vodnih virov in voda, je potrebno dosledno spoštovati določbe odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list SRS, (Uradni list SRS, št. 40/89 in Uradni list RS, št. 53/93) ter ga dopolnjevati z novimi izsledki. Predvideti je potrebno ukrepe za zavarovanje manjših vodnih virov, studencev in izvirov, ki so evidentirani kot pomembni vodni viri. Poleg navedenih zavarovanih območij vodnih virov je potrebno zavarovati tudi nezajete izvire na območju Kolpske doline, ki so izjemnega pomena za gosteje naseljene predele v KS Poljanska dolina. Upoštevati je potrebno tudi določila pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97). Pri vseh posegih v prostor se morajo dosledno upoštevati določila v prejšnjem odstavku navedenega odloka in pravilnika. V tematsko karto št.
  30. Vsebina vodnogospodarskih ureditev in območij varstva vodnih virov so vnešena nova zavarovana območja v Gotenici, Laze pri Dolu in na Mačkovcu. Zato se je možnost rabe prostora bistveno spremenila. Ob pregledu in vnosu zavarovanih območij vodnih virov so bila ugotovljena neskladja med obstoječo rabo prostora in stopnjo zavarovanja (primer naselje Gotenica). S prostorskimi ureditvenimi pogoji PUP se bodo določila merila in pogoji ter načini odvajanja odpadnih voda iz objektov in prometnih površin pri posegih v prostor tako za novogradnje, kot za spremembe namembnosti obstoječih objektov. Najožji varstveni pas obsega zajetje oziroma črpališče vodovoda in neposredno prispevno območje, v katerem se zbirajo in pretakajo vode proti zajetju. Značilni varstveni režim je prepoved intenzivnega poljedelstva, splošna prepoved gradenj, rudarskih in mineralnih del. Ožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč predstavljajo območje, v katerem se zbirajo in pretakajo vode proti zajetju ali črpališču vodovoda. Značilni varstveni režim je prepoved novogradenj. Izgradnja novih cevovodov, vodohranov in distrubucijskega omrežja, bo potekala predvsem na deficitarnih predelih občine, zlasti pa na Oneku, Mačkovcu, Poljanski dolini, Mali gori ter Polomu, Vrbovcu in Seču skladno z novo stanovanjsko infrastrukturo in gospodarsko gradnjo. Obstoječe in predvideno vodovodno omrežje je prikazano skupaj z območji varstva vodnih virov na karti št.
  31. Zasnova vodnega gospodarstva. 3.
  32. Vodnogospodarske ureditve Na področju vodooskrbe bo prioriteta in bistveni cilj zagotovitev zadostnih in kvalitetnih količin vode v vseh naseljih Občine Kočevje ter dodatna zagotovitev na področjih, kjer dosedanje količine ne zadoščajo. Poleg količinskega pridobivanja vode bomo zagotovili tudi kvalitetno vodo z izgradnjo čistilnih naprav. Velikega pomena za Občino Kočevje je zbiralnik Prigorica v Občini Ribnica. Za izboljšanje preskrbe s pitno vodo bo potrebno izvesti naslednje posege: – izgradnja vodovodov Rajndol – Podlesje – Rogati Hrib, Lazi – Staro Brezje, Borovec – Briga, v naseljih, Dol – II. faza in Laze, – širitev vodovoda na relaciji Štalcerj – Novi Lazi – Kočevska Reka, – dokončanje vodovoda Onek – Kočarji – Cvišlerji, – navezava vodovodnega omrežja Škrilj – Štalcerji – Livold na primarni vodovod Kočevje, – ureditev jezov na reki Kolpi, – ureditev brežin reke Rinže, – ureditev brežin in pregrade Kočevskoreškega jezera in brežin Rudniškega jezera.
  33. Rudnine Na območju Občine Kočevje je veliko ležišč tehničnega kamna. Ocena stanja in vrednotenje ležišč tehničnega kamna na območju Občine Kočevje, ki jo je izdelal Geološki zavod Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, v letu 1997, je pokazala , da je v občini kar 97 lokacij, od tega je le 13 lokacij dolgoročno perspektivnih za nadaljnje izkoriščanje. Ležišča so predvsem iz apnenca in dolomita. Ležišča oziroma nahajališča rudnin, ki se bodo v prihodnosti izkoriščala so zarisana na karti št.
  34. Zasnova namenske rabe prostora, z območji sanacije in rekreacije v naravnem okolju ter kartografski dokumentaciji. Največje območje eksploatacije je v bližini naselja Mozelj in je opredeljeno v kartografski dokumentaciji kot širše pridobivalno območje. Ocena ležišč predstavlja strokovno podlago, ki jo je potrebno upoštevati pri vseh posegih v prostor in sicer izkoriščanju in sanaciji kamnolomov in peskokopov. Za sanacijo odprtih peskokopov in kamnolomov je potrebno izdelati strokovno dokumentacijo kot podlago in sestavni del lokacijske dokumentacije ali PIN ter vzpostaviti prvotno namensko rabo prostora. Za odprtje novih območij je prav tako potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo v skladu z zakonom o rudarstvu s celovitimi presojami vplivov tovrstnih posegov na okolje.
  35. Naravna in kulturna dediščina Območje vrednejše naravne in kulturne dediščine pokrivajo precejšen del občine in predstavljajo pomembno prostorsko kvaliteto. Zato bo njihovo ohranjanje, izboljšanje stanja in predstavitev eno od izhodišč za usmerjanje prostorskega razvoja drugih dejavnosti. Zasnovo varovanja in ohranjanja najkvalitetnejše naravne in kulturne dediščine izvajamo z odloki o zavarovanju naravnih znamenitosti in kulturno -zgodovinskih spomenikov. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovane dediščine. Območja naravne in kulturne dediščine, ki niso zavarovana z odloki, varujemo z opredelitvami v planu, to je z njihovo primerno rabo ter z merili in pogoji za poseganje v prostor. Na novo je bila evidentirana naravna in kulturna dediščina na celotnem območju občine. Strokovne podlage je izdelal pristojni LRZVNKD. Obvezna izhodišča republiškega plana so naslednja: A9349 Spaha na Brezovico-arheološko najdišče A9351 Željne-Ciganska jama pri Željnah A9351/99 Željne-Ciganska jama pri Željnah E76 Čeplje-kmečka hiša Čeplje 16 E469 Morava-kmečka hiša Morava 28 E4591 Koprivnik-župnišče Koprivnik 19 UR 84 Črni Potok pri Kočevju OKV 9337 Stari Trg-dolina Kolpe. Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne pozidave in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja. Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturno zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Zavarovali jih bomo z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine, varstvena določila odloka pa upoštevali pri izdelavi prostorskih dokumentov. Za območja naselbinskih spomenikov bomo izdelali načrte prenove ali pa jih ustrezno vključili v prostorsko načrtovanje širšega območja naselij. S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov ter drugimi viri bomo postopno sanirali in prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino (ruševine Fridrihštajna, ožje mestno jedro s kavarno in Trgom zbora odposlancev itd.) Območja usmeritve varstva naravne in kulturne dediščine so prikazana na karti št. 3 Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine. Stokovne podlage s področja varstva naravne in kulturne dediščine je za potrebe sprememb in dopolnitev plana izdelal LRZVNKD. Strokovne podlage so sestavni del plana. Z aktivnim vključevanjem naravne in kulturne dediščine bodo območja in objekti dediščine uporabljeni kot obstoječa materialna in kulturna dobrina pri oblikovanju delovnih in stanovanjskih okolij ter kulturne in turistične ponudbe v Občini Kočevje. Tako bo zagotovljeno tako varstvo, ki ni le normativnega značaja, ampak ga ohranimo in varujemo s primerno rabo. Na območju Občine Kočevje živi več vrst avtohtonih živali z rdečega seznama redkih ogroženih živalskih vrst. Z izjemo severnega dela Kočevskega polja je celotna občina naravni bivalni prostor redkih, ogroženih živalskih vrst. V PUP se bodo določili načini, kako omogočiti bivanje tako živalim kot ljudem, ter s tem omogočilo oživljanje Kočevske v pravem pomenu besede. Ta območja so zarisana na karti št. 3 Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine. V strokovnih podlagah so evidentirani manjši studenci in jame. V karti št. 3 Zasnova naravne in kulturne dediščine so vrisani objekti naravne in kulturne dediščine: regijski park, Kolpska dolina, naravni rezervati in spomeniki na območju Borovške gore, Kočevskega Roga, Stojne, Željnske jame, gozdovi posebnega pomena – pragozdovi in gozdni rezervati itd.
  36. Območja za rekreacijo v naravnem okolju Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini in bo predstavljal primerno povezavo z ostalimi rabami prostora. Manjše rekreacijske površine bodo urejene kot nogometna, teniška, šolska in podobna igrišča v okviru že poseljenih površin. Poleg turistične poti v Obkolpju še pohodniške in planinske poti ter gozdne učne poti. Smučišče v Dolgi vasi ter manjše sankališče pri Palčiču se bo uredilo ter povezalo s sprehajalnimi in tekaškimi potmi ob Stojni. Za potrebe kinološkega društva se bo uredil poligon za urjenje psov s pripadajočimi objekti. Le-ta se mora primerno zagraditi in zavarovati, da ne bo motil mimoidočih sprehajalcev. V Novih Lazih se bo uredil heliodrom za civilne in vojaške namene. Ob reki Kolpi se bodo uredila kopališča, počivališča ter prostori za taborjenje in kampiranje od naselja Sp. Bilpa do Dola v Poljanski dolini, in sicer:
  37. kampi za postavljanje počitniških prikolic, avtodomov in šotorov v Dolu
  38. kampi za postavljanje šotorov ter taborna mesta v Dolu in Sp. Bilpi
  39. v bližini naselij se bodo uredila kopališča in sicer v Sp. Bilpi in Dolu ter pri Lobič mlinu
  40. potrebno je določiti točne lokacije za vstope in izstope v reko Kolpo za čolnarje ter urediti priveze za čolne ter manjše pomole
  41. v bližini naselij in ob izogibališčih ob cesti se bodo uredila parkirišča in sicer v Sp. Bilpi, Vrtu, Lazah in Dolu. Za urejanje kampov je potrebno dosledno upoštevati pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list RS, št. 23/96). Načini in pogoji za taborjenje se določijo s posebnim odlokom občine. Za ureditev kopališč, prostorov za taborjenje in kampiranje je potrebno pridobiti strokovne usmeritve pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine, LRZVNKD. Lokacije le teh so prikazane v kartografski dokumentaciji na katastrskih načrtih v merilu 1:
  42. Območja rekreacije v naravnem okolju so prikazana na karti št. 1 Zasnova namenske rabe prostora, z območji sanacije in rekreacije v naravnem okolju.
  43. Sanacija naravnih virov Na karti št. 4 Zasnova območij sanacije, zasnova urbanega omrežja in načinov urejanja, je prikazana kakovost in sanacija voda ter čistilne naprave in sanacija območja zraka ter odlagališča odpadkov. Varstvu okolja, naravnih dobrin, vrednosti in dediščine, varstvu zraka, voda, tal flore, favne, bomo namenili posebno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo zagotavljala smotrno rabo prostora in drugih naravnih dobrin. Pomembnejše splošne usmeritve na področju varstva okolja so: – sistematična sanacija odprtih ekoloških problemov ter sanacija ležišč tehničnega kamna in mineralnih surovin – dosledno preverjanje novih investicijskih pobud industrije in drugih dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje ekološko vprašljivih investicij, – usmerjanje razvoja poselitve tako, da bo v čim manjši meri prizadeta kvaliteta zraka in vode in da se poselitev ne bo širila na račun kvalitetnih kmetijskih zemljišč. V zvezi z razvojem proizvodnje dejavnosti moramo z ekološkega vidika posebno skrb posvetiti programskemu delu načrtovanja proizvodne cone Kočevje, ki je tudi v regionalnem okviru ena od redkih večjih prostorskih možnosti za razvoj industrije. Pri programskem koncipiranju moramo dosledno upoštevati ekološke omejitve in jih pri izbiranju panog industrije tudi dosledno upoštevati. V prvi vrsti je pereč problem onesnaževanje zraka in vode, kar je eden glavnih omejitvenih pogojev. Pridobivanje mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva moramo spremljati in usmerjati z vidika varstva okolja po obsegu in lokacijah pridobivanja. Opuščene peskokope in kamnolome moramo sanirati po krajinsko-ekoloških načelih. Ekološko izredno občutljiva kraška hidrografija zahteva posebno pozornost. Razpršena poselitev in neurejena kanalizacija predstavlja močan vir onesnaževanja voda, zato bomo z izgradnjo in rekonstrukcijo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav poskušali ta pereč problem odpraviti. Prednostna naloga je izboljšanje kvalitete voda Rinže in Kolpe, pa tudi ostalih vodotokov, ki so v Občini Kočevje redka dobrina. Posebno pozornost bomo posvetili velikim, ki močno onesnažujejo okolje. Z urejenim odvajanjem odplak se bomo izognili večjim onesnaženjem. Dosledno bomo nadzirali vse vodne vire ter poskrbeli za njihovo zavarovanje in spoštovanje omejitvenih kriterijev varstva vodnih virov. V kmetijstvu, zlasti pri melioracijskih posegih, je nujno upoštevanje vidikov varstva okolja, še posebej na površinah, ki sovpadajo s površinami varstva vodnih virov. V gozdarstvu bomo v prihodnjem obdobju krepili splošno koristne funkcije gozdov kot so varovanje tal pred erozijo, ustvarjanje ugodnih mikroklimatskih razmer in možnosti za rekreacijo občanov. Za zmanjšanje stopnje onesnaženosti naravnih virov na območju Občine Kočevje je potrebno izpolniti naslednje skupne naloge:
  44. ohranjati kakovost še neonesnaženih in zmerno onesnaženih območij Kočevski rog, Obkolpje, Kočevska Reka),
  45. preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaženja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,
  46. varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča,
  47. zmanjšati hrup in
  48. onesnaženost tal. Za uresničitev navedenih nalog bo pomembna zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov v okolje in upoštevanja načela »povzročitelj plača«. S primernimi ukrepi bomo preprečevali poslabšanje stanja na področju onesnaženosti zraka. Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi vplive teh posegov v zrak in izvedli ukrepe za omilitev teh vplivov. Onesnaženost vode reke Rinže uvršča to reko v V. kakovostni razred vode (onesnaženost pod sprejemljivo mejo). Za potrebe varstva vodotokov in virov pitne vode v občini bo potrebno: – graditi kanalizacijo in čistilne naprave, – preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko sprejemljivejših sredstev, – zmanjšati tveganje z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti, – vzpostaviti kataster posebnih odpadkov in nevarnih snovi, – izvesti druge ukrepe, ki izhajajo iz izdelanega katastra onesnaževalcev vod v občini (recikliranje vode uporabljene v proizvodnji, ločevanje sistemov tehnološke in sanitarne vode). Ravnanje z odpadki bo obsegalo dokončanje uvedbe sistema ločenega zbiranja odpadkov in ureditve rednega odvoza odpadkov na celotnem območju občine. Nadalje vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. Nelegalna odlagališča odpadkov bodo evidentirana in sanirana, nastajanje novih pa bo preprečeno z inšpekcijskim nadzorom. Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril v zvezi s hrupnostjo in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, nadalje zlasti pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbe objektov. Kataster hrupa bo poleg republiških in občinskih predpisov o varstvu pred hrupom uporabljen kot osnova pri določanju stopnje varstva pred hrupom oziroma protihrupnih ukrepov za stanovanjska, centralna, proizvodna in druga območja ter za načrtovanje in izvedbo prometnic. Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu. Občina bo pripravila poseben odlok, na podlagi že izdelane karte krovnih plasti ter pedološke karte, ki je še v pripravi, s sanacijskimi ukrepi ter pogoji za način in čas gnojenja z gnojevko po Kočevskem in Goteniškem polju.
  49. Poselitev Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v ureditvena območja lokalnih središč. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča in ustrezno komunalno opremo ter vzpodbujali lociranje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju. Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet energetske in komunalne infrastrukture, zato bomo novogradnje usmerjali na še prosta zemljišča v naseljih, širitve naselij pa izvajali v največji možni meri na območja neintenzivne kmetijske rabe v skladu s strokovno utemeljenimi potrebami. Glede na obstoječo komunalno opremljenost ter z ozirom na pripravo novih stavbnih zemljišč, bo glavni trend urbanizacije usmerjen v osrednje urbanizirano območje kočevskega polja. Na ostalih, redkeje poseljenih območjih občine bomo urbanizacijo usmerjali v ureditvena območja lokalnih naselij, katerih urejanje bo prav tako opredeljeno z izdelavo prostorske izvedbene dokumentacije, ki bo preprečila nadaljnjo stihijsko, neorganizirano gradnjo. Kot zelo pomembna se postavlja naloga ohranitve in varovanja dobrin grajenega in naravnega javnega dobra, ter izboljševanja okolja, kar je osnova za zdravo, humano življenje in nemoteno družbeno reprodukcijo. To terja dosledno vrednotenje in takšno izrabo naravnih danosti, ki bo slonela na ekoloških načelih. S primerno razmestitvijo in izborom proizvodnih, servisnih, storitvenih ter oskrbnih dejavnosti, kot potencialnih onesnaževalcev okolja, bomo varovali okolje in postopoma zmanjševali negativne vplive razvoja kot so onesnaženje vode in zraka, hrup, neprimerna preobrazba krajine, degradirana območja ipd. Ohranjali bomo regionalne, lokalne in tipološke značilnosti sistema poselitve in posameznih naselij ter njihovih vplivnih območij. Upoštevali bomo načelo trajnostnega razvoja, ki bo zagotavljal ohranjanje ekološkega ravnovesja in optimizacijo izkoriščanja razvojnih potencialov. Izboljšali bomo kakovost bivanja s prenovo in smotrnejšo rabo obstoječega stavbnega fonda, z zazidavo še prostih zemljišč znotraj naselij, s prenavljanjem in sanacijo manj kakovostnih predelov ter z razmejevanjem med stanovanjsko, poslovno, proizvodno ter rekreacijsko funkcijo posameznih mestnih delov ob upoštevanju oblikovnih značilnosti naselij. Nujne širitve naselij bomo usmerjali na območja obstoječe prometne in komunalne infrastrukture oziroma na območja, kjer je možno zagotoviti infrastrukturo in komunalno opremljenost najgospodarneje in s stališča varstva okolja najustrezneje. Ohranjali bomo tradicionalne oblike poselitve na podeželju, ob zagotovitvi ohranitve regionalnih, arhitekturnih in krajinskih identitet, ter evidentirane kulturne dediščine. Ker je pretežni del občine demografsko ogrožen, bomo zaradi potrebe po ohranitvi prebivalstva omogočali gradnjo v zaselkih. Že načeta in pretežno komunalno opremljena območja pa bomo v večji meri namenjali tvorbi novih ureditvenih območij za poselitev. Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo naravnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca. V urejanju podeželja bodo s primerno namembnostjo vključeni kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne znamenitosti. S podrobnejšimi izvedbenimi dokumenti (PIA), ki bodo sledili prostorskemu planu bomo določili pogoje in merila za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij in za ves ostali prostor, kjer bo dan poseben poudarek razvojnim prostorskim možnostim kmetij in gradnji na drugem območju kmetijskih zemljišč. 8.
  50. Funkcije naselij v omrežju naselij Funkcije naselij v omrežju naselij so prikazane na karti št. 4 Zasnova območij sanacije, zasnova urbanega omrežja in načinov urejanja. Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja.Tako smo na podlagi analize naravnih pogojev in demografskega gibanja, možnosti zaposlitve, infrastrukture opremljenosti ali vsaj možnosti dopolnitve oskrbnih funkcij razvrstili pomembnejša naselja v Občini Kočevje v naslednje tipe: – ruralna naselja (tip A), – prevladujoča ruralna naselja (tip B), – ruralno-urbana naselja (tip C), – prevladujoča urbana naselja (tip D), – urbana naselja (tip E). Ruralna naselja – tip A Kriteriji: Kmetijska proizvodnja in gozdarstvo ostaneta poleg stanovanjske prevladujoči funkciji naselja. Delež čistega kmečkega prebivalstva bo vsaj 30%. Kot dopolnilna funkcija se lahko pojavi turistično-rekreacijska, predvsem kot preobrazba opuščenih objektov v počitniške hiše. Velikost teh naselji glede na število prebivalstva ne omogoča organizacije večjega števila oskrbnih in storitvenih dejavnosti razen osnovne oskrbe. Glede na izrazito praznjenje območij, kjer se nahajajo ta naselja, bo potrebno zagotoviti ukrepe, ki bodo ta negativni trend preprečili. To bo mogoče le z organiziranjem osnovne oskrbe za samo naselje in njihovo zaledje. Od pomembnejših naselij, katerih ureditvena območja opredeljujemo v dolgoročnem planu, odgovarja tem kriterijem naselje Stari log v KS Stara Cerkev, medtem ko je Predgrad kljub visokemu odstotku kmečkega prebivalstva (29%) po svoji funkciji lokalno oskrbno storitveno središče. Prevladujoča ruralna naselja – tip B (AB) Kmetijska proizvodnja bo poleg stanovanjske tudi v teh naseljih še vedno prevladujoča funkcija. Delež čistih kmečkih prebivalcev bo vsaj 15%. Ta naselja praviloma gravitirajo k višje razvitim in bolje opremljenim centrom, zato ni pričakovati večjega števila oskrbno-storitvenih dejavnosti. Poleg agrarnega prebivalstva bo zlasti v bližini pomembnejših lokalnih središč veliko polkmečkih gospodarstev. V oddaljenejših predelih občine opažamo prav tako kot pri tipu A močno depopulacijo, ki jo bo potrebno z zavestnimi ukrepi, kot so zagotovitev osnovne oskrbe in razvijanje turistične dejavnosti, povsem zaustaviti. Z dolgoročnim planom opredeljujemo ureditveno območje naselja Mlaka pri Kočevju, ki ustreza karakteristikam tipa AB (26% kmečkega prebivalstva), čeprav s svojo lego v neposredni bližini občinskega središča ni tipičen predstavnik prevladujočega ruralnega naselja ter naselju Koprivnik. Pri Mlaki je pričakovati večji delež ne agrarnega priseljenega prebivalstva, predvsem zaradi bližine delovnih mest, komunalne opremljenosti in ustrezne oskrbe, ter s tem uvrstitev v razred ruralno urbanega naselja (tip C

(2)). Ruralno urbana naselja – tip C (BC) Karakteristike tega tipa naselij imajo predvsem lokalno oskrbno-storitvena središča ter pomembnejša lokalna središča. Poudarek na kmetijski in gozdarski dejavnosti prehaja na pretežno stanovanjsko funkcijo. Ena poglavitnih značilnosti je močan trend priseljevanja neagrarnega prebivalstva. V kočevski občini bi lahko glede na naravne pogoje, demografske značilnosti, infrastrukturne opremljenosti, oskrbe in možnosti zaposlovanja, naselja tipa C razdelili na dva podtipa: – tip C
(1)lokalna oskrbna središča in, – tip C
(2)primestna stanovanjska naselja. Za oba podtipa so značilni pomemben delež polkmečkih gospodarstev, razvita dnevna migracija v občinsko središče ter lokalna zaposlitev in oskrba. Za tip C
(1)je značilno nekoliko večje gravitacijsko zaledje, saj so to praviloma sedeži krajevnih skupnosti, dočim pa za naselja tipa C
(2)zadostuje le osnovna oskrba za ožje zaledje, saj so vsa ta naselja na območju ožjega kočevskega polja in torej močno gravitirajo v Kočevje. Tu so tudi močno omejene zaposlitvene možnosti, pričakujemo pa močno povpraševanje po lokacijah za stanovanjsko gradnjo. V obeh primerih so to naselja, katerih velikost, struktura prebivalstva, lega v prostoru, funkcija itd. zahteva načrtno prostorsko-urbanistično obravnavo. Obseg rasti teh naselij bo uravnavan glede na zastavljen dolgoročni sistem razvoja poselitve ter prostorske, gospodarske in socialne možnosti. Obvezna je izdelava prostorske izvedbene dokumentacije. V dolgoročnem planu za obdobje 1986-2000 opredeljujemo ureditvena območja naseljenih naselij: – tip C
(1): Kočevska Reka, Livold, Stara Cerkev, kot sedeži KS, pomembnejša lokacija središča in oskrbno-storitvena središča – tip C
(2): Breg, Črni Potok pri Kočevju, Dolga vas, Mahovnik, Gorenje, Klinja vas, Slovenska vas, Koblarji, Željne kot primestna stanovanjska naselja – tip BC: Morava, Mozelj, Štalcerji, kjer z izjemo Mozlja ne pričakujemo večjega povpraševanja po lokacijah za stanovanja. Prevladujoča urbana naselja in urbana naselja so gospodarsko pomembnejši razvojni centri s prevladujočo vlogo neagrarne poselitve in s pretežnim deležem urbanih stanovanjskih površin. Tipu CD, kjer je še vedno navzoča agrarna funkcija, bi lahko pripadala naselja Stara Cerkev in Livold, vendar zaradi nezadostne velikosti naselja po številu prebivalcev pa tudi zaradi nezadostnega števila delovnih mest vsem kriterijem tega tipa ne ustrezajo in jih zato opredeljujemo skupaj z ostalimi sedeži KS v tip C
(1). Mesto Kočevje, kot občinsko središče, uvrščamo v tip DE, ki predstavlja gravitacijsko in oskrbno jedro občinskega značaja in bo do leta 2000 prešlo v tip E tj. veliko naselbinsko agromeloracijo s širokim gravitacijskim zaledjem, ki zahtevo visoko stopnjo mestoslužnih in mestotvornih dejavnosti, organizacijo urbanega središča, industrijske cone, večjih urejenih rekreacijskih površin itd. Naselja se ureja s prostorskimi izvedbenimi načrti na podlagi sprejete urbanistične zasnove. Za zagotovitev smotrne prostorske organizacije proizvodnje, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednja naselja kot pomembnejše nosilce nadaljnjega razvoja občine: Kočevje, središče občinskega pomena z gravitacijskim potencialom do 18.000 prebivalcev; naselji Stara Cerkev in Livold se bosta razvijala kot pomembnejša lokalna središča. Predvsem Stara Cerkev in nekoliko manj Livold sta centra gravitacijskih območij do ca. 2000 prebivalcev, kjer predvidevamo večji urbani pritisk in zaradi tega zahteve po večjem številu oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Osnovni namen je, da se razbremeni občinsko središče Kočevje; naselji Kočevska Reka in Predgrad se bosta razvijali kot lokalna oskrbno storitvena središča I. stopnje. To so sedeži KS na območju občine in so zato njihova gravitacijska območja le do 1000 prebivalcev, predvsem zaradi izredno redke poseljenosti v teh območjih. Prav zaradi trenda praznjenja teh predelov moramo zagotoviti tem središčem tak obseg oskrbno-storitvenih dejavnosti, ki bo preprečeval ta negativni trend, čeprav ekonomsko ne bo upravičen. Za oskrbo gravitacijskega zaledja teh centrov bodo potrebne naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: osemletka, enota VVZ, trgovina, večnamenska dvorana, obrtne storitve, gostinski objekti, pošta, sedež KS in društev ter kmetijska zadruga; naselja Koprivnik, Stari log, Štalcerji, Morava, Črni Potok pri Kočevju in Mozelj, se bodo razvijala kot lokalna središča – subcentralne vasi. Ta naselja ne dosegajo opremljenosti stopnje centralnosti v katero jih uvrščamo, zato moramo načrtno usmerjati nove dejavnosti z namenom preprečiti praznjenje. Te dejavnosti naj bi bile: nepopolna osnovna šola z možnostjo organizacije predšolskega varstva, trgovina dnevne oskrbe, gostinski objekt, obrtne storitve, dvorana za prireditve, odkupna postaja za kmetijske pridelke. Tudi v teh primerih gravitacijsko zaledje ne pogojuje razvoja oskrbno-storitvenih dejavnosti do take mere, pa vendar moramo v dolgoročnem planskem obdobju zagotoviti ustrezno stopnjo oskrbe in preprečiti odseljevanje prebivalstva; naselja Mlaka, Slovenska vas, Mahovnik, Koblarji, Gorenje, Klinja vas, Željne in Dolga vas se bodo razvijala na specifični stopnji v omrežju naselij, tj. kot primestna stanovanjska naselja. V dolgoročnem obdobju predvidevamo močnejši porast teh naselij, kar bo pogojevala rast delovnih mest v Kočevju samem. Razen v Dolgi vasi in Željnah nikjer nimamo razvitih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, čeprav so to po številu prebivalcev relativno ena večjih naselij v občini. Zaradi bližine občinskega središča večje opremljenosti do leta 2000 ne bo, razen nekaterih osnovnih oskrbnih dejavnosti, ki bodo razbremenile mesto Kočevje. Za vsa obravnavana naselja z grafičnim prikazom ureditvenih območij naselij v kartografski dokumentaciji v merilu 1:5000 opredeljujemo cone možnega nadaljnjega širjenja urbanizacije, upoštevajoč pri tem demografske prognoze ter različne pogoje razvoja posameznih poselitvenih enot v skladu z naravnimi pogoji ter z doslednim upoštevanjem varovanja trajno zaščitenih kmetijskih zemljišč in naravnega javnega dobra. 8.2. Ureditvena območja naselij Ureditvena območja naselij v omrežju naselij so prikazane na karti št. 4 Zasnova območij sanacije, zasnova urbanega omrežja in načinov urejanja. Ureditvena območja naselij so prostorske enote, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč. Stavbna zemljišča na območju naselij bomo za potrebe gospodarske, stanovanjske in druge gradnje v skladu z načelom vnaprejšnjega zagotavljanja ponudbe takih zemljišč pravočasno in ustrezno urejali. Na področju ugotavljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči bomo izhajali iz novonastalih razmer, saj je večina zemljišč prešla v last države. Potrebno si bo pridobiti nazaj zemljišča, ki so jih podjetja v postopku lastninjenja prenesla na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. 8.3. Razvoj naselij Osnovni problem razvoja naselij v kočevski občini predstavlja težnja po nenehnem praznjenju obrobnih in od centra oddaljenejših predelov, obenem pa močan urbani pritisk na osrednji del občine z občinskim središčem v obliki stihijske, razpršene enodružinske gradnje. V izbranih naseljih, kjer predvidevamo razvoj, moramo zagotavljati smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč, ustrezno politiko pridobivanj in urejanja stavbnih zemljišč, dvig komunalnega standarda ter kontrolo nad prometom z zemljišči. Poleg usklajenega razvoja terciarnih in kvartarnih dejavnosti bomo natančno določili urbanistično-oblikovalske kriterije, da bi ohranili ali izboljšali oblikovani izraz posameznega naselja. Sistematično bomo urejali površine za centralne in proizvodne dejavnosti, istočasno pa upoštevali vse omejitvene faktorje, ki kakorkoli negativno vplivajo na naravne sisteme v okolju. Degradirana proizvodnja območja bomo sanirali in jih namenili za razvoj poslovnih, oskrbnih, storitvenih ipd. dejavnosti. Obrtno cono Predgrad P10/P1 bomo namenili izgradnji obrtnih delavnic z možnostjo spremembe namembnosti in izgradnjo novih objektov za oskrbne, storitvene, poslovne in turistično rekreativne dejavnosti. Za potrebe proizvodne ter servisne dejavnosti se bodo zgradile podjetniške oziroma obrtne cone v že obstoječi podjetniški coni Breg P5/P1 ter Mrtvicah, Moravi, Štalcerjih in Predgradu. Z možnostjo spremembe namembnosti proizvodnih območij kot so Novi in Stari Itas P5/P3, Avto Kočevje P5/P2 se bo saniralo obstoječe stanje, kjer se bodo dovolile storitvene, servisne in oskrbne dejavnosti. Vse navedene lokacije so ustrezno komunalno dostopne ter v bližini naselij, vendar ne na izpostavljenih legah. Na področju stanovanjske gradnje bo individualna gradnja prevladujoča oblika, stanovanja pa bomo gradili tako v Kočevju kot v okolici in sicer v Mestnem logu, Dolnjih Ložinah -II faza, Turjaškem naselju, Trati II, Zg. Cvišlerjih, Fari, Inlaufu, Kočah, Mali Gori, Oneku in Zadrcu. S preobrazbo manjvrednih gozdnih in travnatih površin bomo na lokacijah Mestni Log in Dolga vas pridobili 27,68 ha stavbnih zemljišč. Za Rome v Željnah in na Trati smo predvideli ureditev lokacije, ki se mora nujno sanirati in komunalno urediti. Načrtovali bomo takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo čimracionalnejše in oblikovno primernejše od današnje disperzne individualne gradnje. Pri nadaljnjem razvoju je pomembna opredelitev faznosti izgradnje. Najprej je potrebno zapolniti vrzeli v smislu dopolnilnih gradenj ter prenoviti pretežno pozidana območja šele nato pa zagotavljati urejanje novih stavbnih zemljišč. Pogoj za pridobivanje in urejanje le teh pa je vrnitev oziroma prenos stavbnih zemljišč na občino. Z upoštevanjem krajinsko-ekoloških in urbanistično-oblikovalskih vidikov pri posegih v prostor, bomo dosegli skladnost in kontinuiteto v podobi naselij in krajine sploh. Upoštevali bomo skladen razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovnih funkcij kočevskega prostora, kajti le na osnovi tega si lahko obetamo tudi razvoj drugih dejavnosti v prostoru kot je turizem in rekreacija, drobno gospodarstvo itd. Počitniška naselja bomo obravnavali podobno kot stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji. Poleg lokacije za počitniške hišice na Mačkovcu bomo tovrstno gradnjo usmerjali na območja zapuščenih naselij pri Lazah v Poljanski dolini, Ograje pri Predgradu, Kačjem Potoku, Lazah pri Koprivniku in Lovskem Vrhu. Obvezna bo izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in podrobnejših oblikovalskih usmeritev z upoštevanjem krajinskih, ambientalnih, kulturnih in naravovarstvenih vidikov. Sanacija in prenova zapuščenih objektov bo možna le pod nadzorstvom strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Poselitvene površine obsegajo obstoječe zazidalne površine in površine, predvidene za razvoj stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi, centralne površine ter proizvodne, servisne in storitvene – oskrbne dejavnosti. V seznamu ureditvenih območij so tudi opuščena naselja. V nekaterih se je že začela revitalizacija, vendar so vsi ti posegi avtonomni. Revitalizirali bomo stara naselja kot sta Hrib pri Koprivniku in Rogati Hrib. Revitalizacija opuščenih naselij bo potekala v sodelovanju s pristojno varstveno službo, ki bo po potrebi izdelala konzervatorske smernice za ohranitev obstoječega stanja in prezentacijo naselij, oziroma za njihovo revitalizacijo. Za kvalitetno prenovo naselij in ohranitev pričevalne funkcije se bodo ta naselja varovala kot stavbišča ali pa glede na nakazane trende ponovno poselila. Podrobnejši in natančnejši razvoj ter namen naselij se opredeli s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ali prostorskimi izvedbenimi načrti (ZN, UN, LN,). Na najboljša kmetijska zemljišča se širijo stavbna zemljišča le v primerih, ko je naselje obdano samo s takimi zemljišči, ter nima več prostih površin za naravno rast naselja ali zaradi bližine magistralnih komunalnih vodov – problem odvajanja odpadnih voda. Posegi so prikazani in oštevilčeni v kartografski dokumentaciji, kartografskem delu karta št. 1 Zasnova namenske rabe prostora, z območji sanacije in rekreacije v naravnem okolju in elaboratu izjemnih posegov. Za potrebe družbenih dejavnosti, kulture, športa, šolstva in zdravstva se bodo izvedli naslednji posegi: – novogradnja nove osnovne šole v Mestnem logu, – revitalizacija mestnega jedra, izboljšanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, adaptacija gimnazije in izgradnja športne hale v mestu Kočevje ter izgradnja nove knjižnice, – izgradnja telovadnice v Stari Cerkvi, – revitalizacija ruševin Fridrihštajna in Strmca. S PUP se bo določilo, katera nezazidana stavbna zemljišča v naseljih se bodo ohranjala kot zelene površine. Površine za rekreacijo so določene na območju Stojne s pripadajočimi rekreacijskimi in sprehajalnimi potmi, poligonom za Kinološko društvo, smučiščem v Dolgi vasi, sankališčem pri Palčiču ter tekaškimi potmi ob vznožju Stojne. Podrobnejša namembnost je razvidna iz tabel ureditvenih območij po posameznih planskih celotah, ki so sestavni del tega plana. V nadaljevanju jih prikazujemo po posameznih planskih celotah z načini urejanja: Priloga 1: Ureditvena območja 9. Prometno omrežje Zasnova prometnega omrežja cest, železnice in MMP je prikazana na karti št. 5 Zasnova prometnega omrežja. Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čimboljša vključitev v državni prometni sistem ter povezovanje le tega z mednarodnim prometnim sistemom. Glede na izredno slabo stanje cestnega omrežja v Občini Kočevje, si zastavljamo kot eno osnovnih nalog intenzivnejšo modernizacijo cest, kar bo tudi pogoj za hitrejši razvoj manj razvitih področij ter pogoj za varen, ekonomičen in hiter prevoz potnikov in blaga na področju občine. Glede na omejene možnosti financiranja, bo potrebno zagotoviti tudi državna sredstva. V cestnem prometu bomo predvsem zagotavljali povezavo Kočevja z Ljubljano, Novim mestom, Belo krajino in Republiko Hrvaško, kar bomo dosegli z novogradnjami in modernizacijami vseh navedenih cestnih povezav, kar je tudi eden izmed osnovnih pogojev povezanosti Občine Kočevje z ostalimi regionalnimi središči. Upoštevati je potrebno določila uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98), ki določa in razglaša državne ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa. Poleg teh usmeritev pa bomo posvetili večjo pozornost vzdrževanju cest, izvajanju ojačitev na že moderniziranih cestah in izvajali rekonstrukcije mostov. Določili bomo najprimernejšo traso obvozne ceste za mesto Kočevje ter naselje Šalka vas ter pripravili dokumentacijo. S pretehtano izbiro trase obvoznice se bomo izognili prometnim šokom v mestnem jedru. Trasa obvoznice se bo izbirala na podlagi kriterijev: zasnove mesta Kočevje in naselja Livold, in sicer: – primerna oddaljenost od stanovanjskih objektov, – okolica ceste mora biti urejena v skladu s krajino. – cesta naj razbremeni mesto in stanovanjske predele tovornega prometa – cesta naj v največji možni meri obide stanovanjske dele. Dokončali bomo izgradnjo lokalne ceste Kočevje–Koprivnik. Za boljšo prehodnost področja Občine Kočevje, ureditev prometne povezave obkolpskega dela občine z notranjostjo, ureditev prometa v mestu Kočevje in okolici se bodo izvedli naslednji posegi: – ureditev državne ceste G-II-106, – rekonstrukcija in modernizacija lokalnih cest Rajndol – Podlesje – Lapinje – Laze in priključka lokalne ceste Podlesje – Rogati Hrib (P7, 8), – rekonstrukcija in modernizacija lokalne ceste Knežja Lipa – Spodnji Log (P8), – posodobitev lokalnih cest v KS Poljanska dolina (Nemška Loka – Vimolj – Kralji) (P11) in KS Stara cerkev (Mala gora – Vrbovec – Polom – Seč), – rekonstrukcija ceste Šalka vas – Željne – Rog – Podturn (P4, 5, 6), – izgradnja obvoznice za mesto Kočevje in naselje Šalka vas (P4, 5, 6), – modernizacija vaških cest v KS Ivan Omerza Livold (P8), – izgradnja garaž v stanovanjskih soseskah, parkirnih prostorov za tovorna vozila (P2, P5), – izgradnja pločnikov iz mesta Kočevje do Livolda (P5), – izgradnja kolesarskih stez v Kočevju in povezava s primestnimi naselji. Za potrebe železniškega prometa se predvideva povezava ŽP Kočevje z ŽP v sosednji Republiki Hrvaški. 10. Telekomunikacijsko in poštno prometno omrežje Področje zvez bo sledilo sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. PTT zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane. Nadzemno kabelsko omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. S plani se varujejo obstoječi linkovski koridoriji. Za deficitarna področja občine je predvidena ojačitev radijskih signalov. Na Lovskem vrhu je določena lokacija za postavitev stolpa na katerega se bodo lahko navezovali vsi uporabniki. Gradnja novih pretvornikov ni dovoljena. Vsi zainteresirani uporabniki se morajo priključiti na obstoječi pretvornik. Vse naročniške linije, ki segajo na ozemlje sosednje države, se bodo prestavile na slovensko stran. Povečalo se bo število telefonskih priključkov na območju KATC Stari Log, KS Šalka vas in KTC Predgrad. V več manjših naseljih se bodo speljale naročniške linije. Zasnova PTT omrežja je prikazana na karti št. 7 Zasnova PTT omrežja. 11. Energetsko omrežje Zasnova energetskega omrežja je prikazana na karti št. 6 Zasnova energetskega omrežja. Na področju komunalne energetike bomo zagotovili toplotno preskrbo mesta Kočevje z uporabo biomase v skladu s projektom SORTE in programom ECOS OUVERTURE/PHARE. Potrebno bo preučiti možnost priključitve na magistralni plinovod, ki bo potekal preko Slovenije iz Italije v vzhodne države. V vodilnih naseljih izven mesta Kočevje se bomo preusmerjali iz tekočih goriv na trda goriva (biomasa), tako pri individualni kot pri družbeni gradnji. Ravno na tem področju pa bomo posvetili vso pozornost varovanju okolja. Dolgoročna energetska politika v Občini Kočevje bo torej temeljila na smotrnem gospodarjenju z energijo in tehnoloških izboljšavah. Poleg tega pa bo potrebno v večji meri in racionalneje izkoriščati obstoječe komercialne vire energije (lesni odpadki, sekundarni odpadki, premog itd.), kot tudi nove vire energije (bioenergija). Ne gre torej za linearno varčevanje z energijo, temveč za varčevanje v smislu tehnično-tehnoloških izboljšav. 11.1 Elektroenergetsko omrežje V dolini reke Kolpe se bodo rušili daljnovodi, ki potekajo preko ozemlja sosednje države in so navezani na hrvaški energetski sistem. Zgradili se bodo novi daljnovodi, ki bodo povezani z električnim omrežjem, ki ga upravlja Elektro – Kočevje. Speljani bodo tudi v manjša naselja. Zgradili bomo 20 KV priključni daljnovod TP na betonskem drogu in preuredilo NN omrežje za naselja: Slovenska vas, Zg. Mahovnik, Šalka vas – sever, Livold – vzhod, Brezovica, Jelenja vas, Bilpa, Lapinje, Nemška Loka in Bukova Gora. Zgradili bomo priključni DV in TP na betonskem drogu za naselje Staro Brezje in Mačkovec. Obnovili bomo NN omrežje v naselju Čeplje. Na vizualno zelo izpostavljenih mestih kot je dolina reke Kolpe ter odprte kmetijske površine, je daljnovode potrebno prestaviti v zemljo. Za izgradnjo in rekonstrukcijo vodov si je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za urejanje prostora občine Kočevje. V manjših naseljih bomo zgradili in postavili javno cestno razsvetljavo. 4.11.2. Toplovodno ogrevanje Zgradili bomo II. fazo toplovoda v mestu Kočevje. 4.11.3. Plinovodno ogrevanje Kolikor bo mogoče se bomo priključili na regionalno omrežje zemeljskega plina, ki bo potekalo preko naše države iz Italije v Rusijo. Za posamične zgradbe ali več le teh je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnjerja. Pri večstanvanjskih objektih je možno postaviti največ dva kontejnerja. 12. Komunalno gospodarstvo – ravnanje z odplakami Osnovne naloge na tem področju bodo odvajanja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prednost bo imela izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih na desnem bregu Rinže (Podgorska ulica, Gaj), v Šalki vasi ter razširitev CČN – II faza. Zgradili bomo kanalizacijo v Rožni ulici na C. na Stadion za območje Trate in Mestnega Loga. V Kočevski Reki bomo ojačali kanalizacijski sistem. Na področju komunalnega gospodarstva bomo težili k hitremu in enakomernemu razvoju Kočevskega polja. Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so: – zaokrožitev kanalizacijskih sistemov z dogradnjo primarnih zbiralnikov, čiščenjem odpadnih voda v čistilnih napravah, – kanaliziranje že urbaniziranih in kanalizacijsko deficitarnih predelov v večjih naseljih, – odvodnja odpadnih voda proizvodnih in drugih onesnaževalcev z javnim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda. Razvojna politika na področju urejanja kanalizacije bo usmerjena v izgradnjo omrežja v mestnih območjih in urbaniziranih naseljih ter tudi tam, kjer se pojavlja možnost onesnaževanja podtalnic in drugih vodnih virov. Ureditve in sanacije pokopališč bodo nemoteno vklopljene v izgled krajine. Zgradili bomo kanalizacijo za naselja Dolga vas, Livold in Mesti Log, Šalka vas, Mlaka in za naselja v KS Poljanska dolina. Staro odlagališče odpadkov bomo v Mozlju sanirali. Za novo odlagališče odpadkov so kot možne predvidene lokacije v Šahnu, Riglju in peskokopu Mozelj. Opravljene so bile že manjše hidrogeološke in geološke raziskave na območju Riglja, Starega Brega in Grintovca. Razširil se bo peskokop v Mozlju, pokopališče v mestu Kočevje, določila se bo lokacija za deponijo in žaganje drv. Postavili bomo mrliške vežice v Novih Lazih, Kočevski Reki ter Vidmu v Poljanski dolini. Razširila se bo mreža javne razsvetljave, uredila javna parkirišča za osebna in zlasti tovorna vozila. Sanirali bomo vodotok reke Kolpe (drugi razred onesnaženja vodotoka). Posebna pozornost bo namenjena tudi kontroli in preprečevanju nastajanja odpadnih voda zlasti v proizvodnih objektih, ki so sedanji ali pa potencialni onesnaževalci voda. Na tem področju bo zlasti prioritetno reševanje kmetijstva z dolgoročno določitvijo sistemov, ki bodo zadrževali odpadne snovi in jih gospodarsko uporabljali za nadaljnjo proizvodnjo-bioenergija. Posodobili in razširili bomo otroška igrišča, javne parke, drevorede in zelenice. 13.1. Zaščita in reševanje Pri namenski rabi prostora je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in v skladu z njim opredeliti zaščitne ukrepe ter enotne kriterije za zaščito in reševanje ter navodilo za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). Grafični prikazi območij namenske rabe prostora za področja obrambe in zaščite so prikazani v posebnem elaboratu in so sestavni deli prostorskega plana. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pred nevarnostmi v vojnem ali izrednem stanju. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami organizirajo države in občine kot enoten sistem, katerega glavni cilj je zmanjševanje števila naravnih in drugih nesreč ter preprečevanje oziroma zmanjševanje njihovih posledic. Težišče njegovega delovanja je v občinah. Sistem varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami temelji na odgovornosti države in občine za odpravljanje nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč ter preprečevanje in zmanjševanje njihovih posledic. Temelji tudi na obveznostih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacijah za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in premoženja v okviru njihove dejavnosti ter na samoodgovornosti prebivalcev za njihovo osebno in premoženjsko varnost. Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so. 1. proučevanje in spremljanje nevarnosti, 2. načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov, 3. vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti, 4. opazovanje in obveščanje o pretečih nevarnostih in nesrečah, 5. reševanje in pomoč, 6. odpravljanje posledic nesreč, 7. sodelovanje v mednarodnih akcijah reševanja in pomoči. Vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito in reševanje obsega: – izdelavo ocen ogroženosti, – izdelavo načrtov zaščite in reševanja, – načrtovanje in izvajanja ukrepov, – organiziranje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, – izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč, – zagotavljanje in vzdrževanje sredstev za zaščito, reševanje in pomoč ter – zaščito pred požari v varovalnih gozdovih v Obkolpju ter na Rudniškem jezeru. 13.2. OBRAMBA V skladu z navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94) so v posebnem elaboratu, ki je sestavni tega plana, določena območja in objekti izključne in sočasne rabe za potrebe Ministrstva za obrambo. 14. Opredelitve za uresničevanje prostorskega plana Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Za ureditveno območje mesta Kočevje so to merila, načela in pogoji določeni v UZ ter PUP za JZ in SV del mesta Kočevje. Za ostali del občine določila in kriteriji opredeljeni v PUP1, PUP2, PUP3, PUP4tako za odprti kot urbanizirani prostor. 15. Usmeritve glede načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti Dolgoročne strokovne podlage in evidence podatkov o prostoru oziroma o omejitvah pri posegih v prostor so osnova dolgoročnih usmeritev glede načinov urejanja posameznih območij s prostorsko izvedbenimi akti. Ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana se s prostorskimi izvedbenimi akti v srednjeročnem družbenem planu podrobneje obdelajo sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor. Akti za urejanje prostora so prikazani v karti št. 4 Zasnova sanacij, zasnova urbanega omrežja in načinov urejanja. Središča naselij in območja prenove se bodo urejala z ureditvenimi načrti. Za nenačeta območja kompleksne gradnje bodo izdelani zazidalni načrti. Ostala naselja se bodo urejala s PUP. Pomembnejše naloge na področju infrastrukture bomo urejali z LN (lokacijskimi načrti). Kjer bo mogoče bo pri izdelavi novih PIA upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija. Načini urejanja za vsa ureditvena območja so prikazani v tabelah v poglavju 4.8.3. razvoj naselij. Območje Občine Kočevje je razdeljeno na štiri večje prostorske enote, ki imajo podobne krajinske in morfološke značilnosti in razvojne usmeritve. Območje urbanistične zasnove mesta Kočevje obsega plansko celoto P5 in se ureja z dvema PUP, in sicer: 1. PUP za SV del mesta Kočevje (Uradni list RS, št. 42/94) 2. PUP za JZ del mesta Kočevje (Uradni list RS, št. 23/91). Za naselje Kočevska Reka je prav tako izdelan PUP za naselje Kočevska Reka (Uradni list RS, št. 42/94). Celotno območje občine se tako deli na štiri planske celote, ki se urejajo z naslednjimi PUP: – PUP 1 Kočevski Rog, ki obsega planske celote: P2-del (vzhodni del do Male Gore, KS Stara Cerkev), P4-del (KS Šalka vas) – PUP 2 Kočevsko Polje (Uradni list RS, št. 64/95), ki obsega planske celote in sicer P2-del (zahodni del KS Stara Cerkev), P4-del (zahodni del KS Šalka vas), P6 (KS Kočevje mesto, ki leži izven območja urbanistične zasnove mesta Kočevje), P8 (KS Ivan Omerza). – PUP 3 KS Kočevska Reka, ki obsega plansko celoto P7-del (KS Kočevska Reka brez naselja Kočevska Reka) – PUP 4 Obkolpje, ki obsega plansko celoto P11(KS Poljanska dolina). S PUP se ne urejajo območja, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti: – ureditveno območje naselja Livold – UN (Uradni list SRS, št.34/88), – ureditveno območje Mestni log I se ureja z ZN (Uradni list SRS, št. 23/86) – ureditveno območje K Rinži (S15) z ZN (Uradni list RS, št. 68/99). Ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja, kjer se predvidevajo večji posegi v prostor se bodo urejali z zazidalnim načrtom – ZN, ureditvenim načrtom – UN ali lokacijskim načrtom – LN. Z zazidalnimi načrti (ZN)se bodo urejala naslednja ureditvena območja: – P2/S6 Mala Gora, – P2/S15 Širitev Gorenje, – P2/S16 Širitev Koblarji, – P2/S17 Širitev Breg, – P2/S18 Koblarji II, – P5/S12 Turjaško naselje, – P5/S16 Trata II, – P5/S13 Mestni Log 2, – P5/S14 Mestni Log 3, – P6/S52 Novi Mahovnik, Z ureditvenimi načrti (UN) se bodo urejala naslednja ureditvena območja: – P2/O1 odlagališče Rigelj, – P2/T1 Jasnica, – P4/S10 Koprivnik II, – P4/S9 Žaga Rog, – P5/M3 Pristava Arboretum, – P5/R1 Rudniško jezero, – P5/Z3 pokopališče, – P7/S8 Borovec, – P7/R1 golf igrišče Briga, – P7/S10 Spodnji Primoži, – P7/M1 Gotenica-vadbeni center, – P8/O1 odlagališče odpadkov Mozelj, – P8/O2 Šahen, – P8/R1 smučišče Dolga vas, – P11/S3 Laze v Poljanski dolini. Za predvideno obvoznico Kočevja bodo izdelani predhodni dokumenti (primerjava variant), na osnovi izbrane variante pa se bo izdelala lokacijska dokumentacija. 16. Urbanistična zasnova mesta Kočevje Splošno: Urbanistična zasnova Kočevje kot sestavina dolgoročnega plana podrobneje opredeljuje urejanje prostora v ureditvenem območju mesta, kjer v dolgoročnem obdobju do leta 2000 načrtujemo razvoj in širitev občinskega središča. Ureditveno območje mesta Kočevje se nahaja pretežno v KS Kočevje – mesto, le del (Šalka vas) pa leži v sosednji KS Šalka vas. Skupna površina obsega 672,46 ha zemljišč, v sklopu tega pa so prišteta tudi kmetijska zemljišča (21,44 ha), ki jih zaradi specifične centralne lege nismo mogli izločiti iz ureditvenega območja. Glede na lego v neposredni bližini urbanega tkiva, predvidevamo za te površine specifičen režim obdelovanja. Glavni kriterij določitve meje urbanistične zasnove predstavljajo v preteklem srednjeročnem planu opredeljena trajno varovana kmetijska zemljišča, ki s treh strani omejujejo ureditveno območje mesta. Le na jugozahodu so strma pobočja Stojne tisti dejavnik, ki določa mejo urbanistične zasnove. Tako opredeljeno območje urbanistične zasnove zajema vse tiste površine, ki so že v dosedanjem razvoju izkazovale mestni značaj, z izjemo Mestnega Loga, kjer se urbanizacija širi na gozdne površine. Interesi in cilji – mesto Kočevje ostaja še naprej glavno središče občine Kočevje. Kot tako bo pri svojem razvoju upoštevalo interese in cilje, ki bodo imeli funkcijo za celotno občino. Vse odločitve in posegi bodo ocenjeni glede na možne vplive na vrednote naravnega in grajenega okolja in na optimalno podreditev ekološkim in krajinskim možnostim. Urbanistični koncept bo poleg možnosti širitve stavbnih zemljišč zagotovil tudi urejanje površine za šport in rekreacijo. Uredili bomo prometni režim, povečali kapacitete komunalnega omrežja ter s prostorskimi izvedbenimi akti določili merila in pogoje za skladno rast urbanega tkiva ter kvalitetno prenovo obstoječih objektov. Prostorski izvedbeni načrt, ki bo urejal zazidalne otoke ob Rinži za izgradnjo športne dvorane ali stanovanjske soseske mora kot obvezno sestavino vsebovati tehnično rešitev sanacije zemljišč ob visoki talni vodi. Na območju strnjenega mestnega središča bomo z rekonstrukcijo, sanacijo in revitalizacijo izboljšali rabo površin in grajenih struktur. Usmeritve za razvoj servisnih, oskrbnih, storitvenih, proizvodnih dejavnosti Občine Kočevje ostaja in se še dodatno razvija kot upravno, oskrbno in zaposlitveno središče občine, kjer se bodo izpolnjevale potrebe po pretežnem delu stanovanjskih, oskrbno storitvenih, proizvodnih in družbenih dejavnosti. Uvajali bomo organizirano in usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Prostor bo kvalitetno komunalno opremljen, estetsko skladen in racionalno izrabljen. Predvidevamo koncentracijo različnih interesov za oživitev in ojačitev poslovnih, servisnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Kapacitete obstoječih oskrbnih in storitvenih dejavnosti so temeljile na zadovoljevanju potreb občine. V sistemu podpiranja tržnih meril bomo te dejavnosti usmerili tudi v širši prostor s konkurenčno ponudbo. Predvidevamo površine za izgradnjo novih stanovanjskih kapacitet. Za ureditev mesta Kočevje bo potrebno zapolniti vrzeli v infrastrukturni opremljenosti – promet, energetika, vodovod, kanalizacija, poštno in telekomunikacijsko omrežje. Zasnova organizacije dejavnosti Jedro mesta Kočevje bomo še dodatno opremili z vsemi družbenimi dejavnostmi in ustvarili kvalitetno poslovno središče občine. Oskrbne in storitvene dejavnosti bomo vključili v širitvena območja ter s tem v novih predelih obogatili utrip dneva – nastajanje trgov in ulic kot osnovnih elementov mesta. Individualna stanovanjska gradnja se priključuje že obstoječim jedrom pozidave enakega tipa. Proizvodno območje – P5/P1, P5/P2 in P5/P3 – Podjetniška cona, Itas, Avtokočevje – Melamin, proizvodna cona v Mrtvicah je omejeno na več lokacij ter ima do leta 2005 dovolj možnosti za širitev, ob smotrni izrabi obstoječih objektov in prostora, ki je namenjen za širitev. Storitvene in servisne dejavnosti se bodo pospešeno razvijale. Željeno je, da se drobna mirna obrt umakne v predele individualne stanovanjske gradnje. Urbanistična zasnova mesta Kočevje obsega velike rekreacijske potenciale, ki jih bomo primerno uredili. Posebni problem je stihijsko in nepovezano urejena okolica jezera, kjer predvidevamo sanacijo obrežnih zemljišč in ureditev zelenih površin – sklenjen okoli jezera. Zasnova namenske rabe prostora
  1. a)Zasnova razporeditve stanovanj V kartnem gradivu urbanistične zasnove mesta Kočevje so opredeljene površine obstoječe stanovanjske gradnje in predvidene stanovanjske gradnje. Z večanjem kapacitet bomo nadaljevali v treh oblikah. – neprofitna in socialna stanovanjska gradnja – Turjaško naselje II – strnjena in individualna stanovanjska gradnja – Mestni log, Dolga vas, Zg. Cvišlerji, – posamezne proste površine v mestu. Z večanjem oddaljenosti od centra mesta se manjša gostota poselitve. Ostale mestne predele bomo zapolnjevali s plombnimi pozidavami, izboljševali obstoječi stanovanjski potencial z rekonstrukcijami, sanacijami in revitalizacijami. V novi poselitvi bomo s tipom parcelacije in urejanjem prometnih površin ohranjali posamezna območja gozdnih površin – ohranitev elementov tipične krajine, kar bo spodbuda za stanovalce, da bodo ureditev javnih površin kontinuirano nadaljevali v vrtovih ter jih nadgrajevali s kultivacijo zemljišča.
  2. b)Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti: z izboljšanjem prostorskih kapacitet in boljšo kvaliteto storitev bomo ojačali mestno jedro glede vseh treh vrst dejavnosti. Oskrbne in storitvene dejavnosti bomo vpeljali tudi v širši mestni prostor glede na potrebe in možnosti.
  3. c)Proizvodne dejavnosti Območja industrije so komunalno ugodno opremljena ter lahko prenesejo nove investicijske načrte glede tehnologije in novih kapacitet. S propadom vseh velikih proizvodnih obratov v postopku lastninjenja so iz velikih proizvodnih con P5/P1, P5/P2 in P5/P3 nastala degradirana proizvodna območja z velikimi prostimi površinami, ki niso izkoriščene v samem središču mesta. En del proizvodnje se pomika v Mrtvice. S spremembo namembnosti ter degradiranih območij bomo namenili ta prostor razvoju oskrbnih, servisnih , poslovnih in storitvenih dejavnosti. Tako se bodo degradirana območja sanirala in uredila zapuščene cone v nova poslovno-trgovska in gostinska središča. Načrtovane širitve bodo upoštevale vse vidike možnih negativnih vplivov in posledic na okolje, tako mesta kot občine.
  4. d)Infrastrukturni objekti in naprave Mesto Kočevje ima dovolj energetskih kapacitet. Potrebna bo povezava do novih potrošnikov. Vsa nova naselitvena jedra bodo imela zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki bo navezano na razširjeno čistilno napravo. Cestno omrežje mesta Kočevje ni prilagojeno sodobnemu tranzitnemu prometu. Določili bomo traso in izpeljali izdelavo projekta za obvoznico ter jo vključili v prostor mesta kot čim manj motel element. Ob izdelavi projekta same trase bomo načrtovali tudi vse spremljajoče dejavnosti, ki sodijo v obcestni prostor in proste zelene površine, ki bodo mejile na obvoznico. Z načrtnimi ukrepi bomo zagotovili minimalne negativne vplive na prebivalce mesta (hrup, neprimerna križanja, vizualna emisija).
  5. e)Proste in zelene ter športne površine Rast in razvoj mesta zahteva ustrezne količine najkakovostnejšega naravnega prostora tako za potrebe splošnih javnih zelenih površin, kakor tudi za razvoj telesno-kulturne dejavnosti in turizma. Osnovni namen je v okviru mesta ohraniti prvine, naravnega okolja v tesni povezavi z okoliško krajino. Uredili in hortikulturno zasadili bomo glavne dostopne in vpadne poti v mesto Kočevje. Pristojni organ Občine Kočevje bo izdelal in vodil kataster urejanja, varstva in vzdrževanja javnih zelenih površin v Občini Kočevje. Z odlokom se določi način urejanja teh površin. Posebno skrb bomo posvetili vzpostavitvi zelenega sistema mesta v obliki sklenjenega pasu zelenih površin od gozdnatih pobočij Stojne do kompleksa kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ki na severu omejujejo ureditveno območje. V ta zeleni sistem se vključujejo od juga proti severu: – kmetijske travniške površine v južnem delu mesta, – osrednji športno-rekreacijski center ob Rinži, – obširen pas travnih površin na Marofu, vključujoč tudi drevesnico, – parkovne površine ob Ljubljanski cesti od Rinže do železnice, – parkovne in športno-rekreacijske površine SZ od Trate, – osrednja rekreacijsko-parkovna površina rudniškega jezera – sistem ureditve otroških igrišč po predhodno izdelani strokovni podlagi. Poleg teh elementov odprtega prostora so velikega pomena še: – sklenjen kompleks njivskih površin med železnico in jezerom, – obrežje Rinže, – pokopališče, – drevoredi in manjši javni parki in zelenice, – zelene površine v sklopu stanovanjske zazidave, – športne površine v Gaju ter izgradnja športne dvorane. Posebno vlogo ima v sklopu prostih in zelenih površin mesta območje rudniškega jezera, ki bo s svojimi programom postal pomemben rekreacijsko-turistični center ne le za prebivalce Kočevja, temveč tudi za ostale občane Občine Kočevje, pa tudi za turistične obiskovalce izven občine. V sklopu rekreacijsko turističnega centra predvidevamo ureditev površin za kampiranje, športnih površin (tenis, nogomet, košarka ipd.) in površin za obvodno rekreacijo z možnostjo ribolova, jadranja na deski in čolnarjenja. Uredili bomo kopališče ob Jezeru. Zgradili bomo turistično-gostinske objekte ter revitalizirali nekatere rudniške objekte za organiziranje kulturnega programa. Urbanistična zasnova mesta Kočevje – proste in zelene površine leta 2000 ----------------------------------------------------------------- Elementi Površine – ha ----------------------------------------------------------------- 1. Njivske in travniške površine 41,57 2. Poraščene in gozdne površine, pasivna rekreacija 134,0 3. Športno rekreacijske površine 28,0 4. Rekreacija ob vodotokih 7,5 5. Parkovne površine 31,75 6. Kampiranje (turistično, taborniki) 9,5 7. Pokopališče 4,25 8. Drevesnica 6,0 262,75 ----------------------------------------------------------------- Za ureditev območja rudniškega jezera, kakor tudi za ureditev drugih večjih sklenjenih zelenih in prostih površin, je obvezna izdelava prostorske izvedbene dokumentacije. S takim sistemom zelenih in prostih površin zagotavljamo v dolgoročnem planu ustrezne in zadostne površine za vse vrste rekreacije v naravi, športne in rekreacijske obveznosti, poleg tega pa bomo spodbujali vzdrževanje zelenih površin v sklopu stanovanjskih sosesk. Opredelitev za uresničevanje urbanistične zasnove Izdelali bomo programske zasnove za izdelavo izvedbenih načrtov za vsa območja kompleksnejše gradnje in območja prenove. Opredelitve območij ter vrste načinov urejanja so prikazane v kartografskem gradivu. 1. Temeljne usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter krajinskih vrednot: Objekti in območja kulturne dediščine se morajo vzdrževati in urejati na osnovi smernic spomeniško varstvene službe. Vsi posegi, ki imajo lahko karkšenkoli vpliv na ambientalno kvaliteto območja spomenika, jo morajo upoštevati in izboljšati. V pomoč navedenemu cilju, je potrebno pridobiti strokovne podlage pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, LRZVNKD. Vse ambientalno značilne zelene površine se morajo varovati in dopolnjevati z novo primerno zasaditvijo. Za vse zelene površine velja, da morajo ohranjati ali dobiti osnovne elemente parkovnih ali rekreacijskih površin, kot so: komunikacijska povezava z mestnim jedrom ter sprehajalne ali kolesarske poti s počivališči. Urejanje centra mesta Kočevje mora upoštevati značilnosti posameznih enot območja ter temu primerno predvideti način prenove in dopolnilne gradnje (Trg zbora odposlancev). Glede na frekventnosti območja, možnosti dostopa in opremljenosti objekta, bomo načrtovali razporeditev oskrbne, družbene in storitvene dejavnosti. 2. Usmeritve za arhitekturno oblikovanje naselja: Vsi posegi v center naselja naj izboljšajo vsebinske in ambientalno estetske kvalitete trgovin in ulic ter s tem ustvarijo kvaliteten bivalni prostor. Novi stanovanjski predeli morajo poleg kvalitetne prometne rešitve vsrkati tudi del mestotvornih dejavnosti, kar mora biti prostorsko in oblikovalsko čitljivo. Načini gradbenega poseganja morajo stremeti za čim skladnejšim izgledom mesta – barve, materiali, osnovni gabariti, orientacija, tip gradnje. Poudarjena mora biti simbolnost in semantična čitljivost prostora in objekta, kar naj se doseže z variacijami na osnovne značilnosti okoliške istovrstne gradnje ali z novim oblikovalskim pristopom, vendar mora biti rezultat kvalitetna izboljšava obstoječega stanja. 3. Prikaz UZ: Urbanistična zasnova je prikazana na karti št. 9 ter obsega naslednje tematike: – namenska raba (obstoječe in predvidene površine) – načini urejanja (podane so razmejitve območij, ki se bodo urejale s prostorskimi izvedbenimi akti), – prometna infrastruktura (prikazani so predvideni posegi za ureditev cestnega omrežja), – komunalna infrastruktura, – omrežje toplovoda, – energetsko omrežje. V kartografski dokumentaciji v merilu 1:5000 so ta območja izrisana in vpisana na TTN 5 in PKN 5. 17. Krajinska zasnova Krajinska zasnova kot sestavina dolgoročnega plana podrobneje opredeljuje urejanje kulturne krajine oziroma posamezne krajinske makroenote. V prostoru Občine Kočevje ločimo naslednje tipe oziroma krajinske makroenote: – osrednji ravninski del Kočevsko polje v povezavi s starološko kadunjo na S in Z – vrtačasto dolino na jugu proti Kolpi , – slikovita dolina Kolpe s Poljansko dolino, – gozdni kras Kočevskega Roga, – gozdni planotasti kras zahodno od Kočevskega polja z Goteniško reško dolino. Pri usmerjanju prostorskega razvoja v teh različnih prostorskih sistemih bomo aktivno varovali njihove krajinske značilnosti in naravno ustvarjene vrednosti s tem, da bomo vsak poseg podredili merilu in identiteti krajinskega tipa. Vplive nameravanih posegov bomo valorizirali tako z vidika velikega merila celotnega prostorskega sistema, kakor tudi z vidika manjših ambientalnih sprememb. V pomoč navedenemu cilju, je potrebno pridobiti strokovne podlage pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, LRZVNKD. Kot splošna izhodišča za razvojne in oblikovalske usmeritve v posameznem kulturno-krajinskem tipu opredeljujemo naslednje njihove splošne karakteristike: A) Kočevsko polje, B) Obkolpska dolina s Poljansko dolino, C) Gozdni kras Kočevskega Roga in, D) Planotasti kras zahodno od Kočevskega polja z Goteniško-reško dolino. Zasnova krajinskega urejanja Krajinska zasnova, kot obvezna sestavina dolgoročne plana občine, se pripravi za območja, ki so: – občutljiva zaradi varovanja naravnih virov, varovanja naravne in kulturne dediščine ter drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, – pomembna zaradi ohranjanja ekološkega ravnovesja, – obremenjena z nasprotujočimi si interesi razvojnih dejavnosti v prostoru in interesom ohranjanja krajinsko-ekoloških vrednot prostora, – razvrednotena in potrebna sanacija zaradi spontanih naravnih procesov in zaradi poškodb, ki jih povzročajo posamezne dejavnosti. V Občini Kočevje bomo krajinsko urejanje zasnovali v skladu z vsemi specifičnimi značilnostmi posameznih krajinskih sistemov kot zaokroženih naravnih in antropogenih socioloških celot. V okviru teh celot bomo opredelili rabe, upoštevaje specifično prostorsko indentiteto in kontinuiteto, krajinsko-ekološko značilnosti, kulturno-zgodovinske in ambientalne vrednote ter kulturno-produkcijske značilnosti krajine. Skladno s spoznanjem, da za vsak krajinski tip veljajo specifične zakonitosti naravno-antropogenega značaja, ki so med seboj nenehno v vzajemnem dinamičnem ravnotežju, si bomo prizadevali za krajinsko ekološko čimbolj pretehtane rešitve posameznih posegov v prostor. Težili bomo k ohranjanju krajinske identitete, kontrastev dominat, kontinuitete prostora, oblikovalske tipike grajenih struktur. Prizadevali si bomo za varovanje naravnega javnega dobra ter za kvalitetno preobrazbo grajenega okolja. TURIZEM Za potrebe razvoja turizma bomo urejali, ohranjali in zavarovali naravno in kulturno dediščino ter območja, namenjena razvoju turizma: prioritetni poudarek bo dan: področju Kočevskega Roga, Obkolpski dolini, Rudniškemu jezeru, Briški in Borovški dolini, rekreacijskim prostorom v samem mestu ter okolici. Uredili bomo smučišča v Dolgi vasi in Borovcu, vzdrževali trim stezo in sprehajalne poti ob vznožju in na Stojni. Turistična ponudba se bo pospešeno razvijala v samem mestu Kočevje z bližnjo okolico (Rudniško jezero, Arboretum). V Borovški dolini z izgradnjo večjega zdraviliško turističnega in rekreacijskega centra, na katerega bodo gravitirala manjša turistična naselja s ponudbo lovskega, kmečkega in rekreacijskega turizma. Uredili bomo naselji Koče in Borovec. V obkolpskem pasu in Kočevskem Rogu se bo nadaljeval turistični razvoj manjših naselij. Poveča se ureditveno območje Jasnice, kjer se načrtuje razširitev turistične ponudbe s specializiranimi programi. Za vsa naselja, kjer je turistična dejavnost že vpeljana in kjer se predvideva, se bodo v prostorsko ureditvenih pogojih – PUP opredelila posebna merila, kriteriji in pogoji, ki bodo pomagali ohranjati obstoječe kvalitetne vsebine kulturne krajine in preprečili samovoljo investitorjev v škodo celostne ponudbe Občine Kočevje – usklajen pristop k revitalizaciji opuščenih naselij. Zasnova namenske rabe prostora, zasnova sanacij in zasnova rekreacije v naravnem okolju Na podlagi izbrane strategije gospodarskega razvoja in strategije poselitve z dolgoročnim planom opredeljujemo zasnovo namenske rabe prostora, ki predstavlja sintezo usklajenih interesov vseh tistih dejavnosti, ki zasedajo ali za svoj razvoj potrebujejo večji prostorski obseg. Te dejavnosti so: kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, poselitev, gospodarska infrastruktura ter naravna in kulturna dediščina. 1. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega prostorskega plana, ki narekujejo spremembo plana Prostorski plan bo spremenjen v primerih, ko bomo na podlagi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč, naštetih v 6. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti. 2. Program dodatnih raziskav in študij – izdelava katastra divjih odlagališč odpadkov v Občini Kočevje ter predlog za sanacijo, – dopolnitev krajinskih zasnov Kolpske doline in Kočevskega polja v skladu z določili zakona o urejanju prostora in navodilih o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin, – izdelava evidence vodnih virov v občini z istočasno analizo potencialnih negativnih vplivov in opredelitvijo kriterijev varovanja, – dopolnitev strokovnih podlag za dopolnitev usmeritve na področju varovanja naravne in kulturne dediščine, – vsestranska preučitev možnosti za izbiro lokacije odlagališča odpadkov odprtja novih kamnolomov na lokacijah , ki so perspektivne, – določitev lokacije za večnamensko strelišče za potrebe MO in MNZ, – izdelava strokovne presoje za določitev obvoznice za mesto Kočevje ter Šalko vas, – presojo primernosti izrabe nekaterih območij za stanovanjsko gradnjo z vidika naravnih danosti (močvirja, bajerji), – uskladitev območij izključne rabe za potrebe MO in MNZ v KS Kočevska Reka, – izdelava strokovne študije, ki bo evidentirala in ovrednotila vsa opuščena naselja ter podala konzervatorske smernice za ohranitev obstoječega stanja in prezentacijo naselij oziroma njihovo revitalizacijo. 6. Sestavine prostorskega plana republike slovenij, ki so obvezno izhodišče za pripravo prostorskega plana Občine Kočevje, ter prostorske sestavine plana občine kočevje, ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov in razvojnih programov 1. Obvezna izhodišča, ki jih za območja Občine Kočevje določa dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje od leta 1986-2000, – območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji, – območja pomembnejših varovalnih gozdov, – območja pomembnejših ožjih in najožjih varstvenih pasov zajetij podzemnih voda, – območja pomembnejših mineralnih surovin, – območja narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter varstvena območja pomembnejših spomenikov kulturne dediščine, – območje sanacije kakovosti zraka, – območja prednostne sanacije potekov vodotokov, – zasnova funkcij Kočevja v omrežju naselij, – zasnova omrežja regionalnih cest – zasnova omrežja regionalnega plinovoda, – zasnova elektroenergetskega omrežja s trasami potekov 110 kV, 220 kV in 400 kV daljnovodov, Področje Obvezno izhodišče republike Kmetijstvo Območje najboljših kmetijskih zemljišč Gozdarstvo Območje pomembnejših varovalnih gozdov Vodno gospodarstvo Območje zajetih in nezajetih pomembnejših vodnih virov Večnamenski zadrževalniki in akumulacije Regionalni vodovodi Čistilne naprave za odpadne vode z mogljivostjo nad 10.000 E Rudarstvo Območje pomembnejših mineralnih surovin Naravna in kulturna dediščina Območje narodnih, regijskih in krajinskih parkov Varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov Sanacija naravnih virov Območja saniranja onesnaženosti zraka Območje saniranja pomembnejših vodotokov oziroma delov vodotokov Poselitev Omrežje središč regionalnega pomena Omrežja središč občinskega pomena Promet Državne ceste Regionalne ceste magistralne in glavne žlezniške proge Energetika Hidroelektrarna, termoelektrarna, toplarna nad 10 MV Prenosno omrežje 110 KV, 220 KV in 400 KV Magistralni plinovodi. 2. Obvezna izhodišča, ki jih določa Občina Kočevje s tem planom: Območja, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj Občine Kočevje in se jim namenska raba ne sme spreminjati ali se jim sme spremeniti le pod posebnimi pogoji določenimi z zakonom. Ta območja so: zemljišča za trajno kmetijsko rabo, stanovanjska območja, območja za industrijske proizvodne dejavnosti, območja družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, območja počitniških naselij, območja večjih prometnih infrastrukturnih objektov in naprav, območja večjih energetskih objektov in naprav, območja večjih komunalnih objektov in naprav, območja za izkoriščanje vodnogospodarskih objektov in ureditev, območja za izkoriščanje in raziskovanje rudnin, območja varovanja naravne in kulturne dediščine, območja varovanja vodnih virov, območja za posebne namene ter za potrebe civilne zaščite. Ta območja so opredeljena na kartah in merilu 1.25000 in 1:5000. Zavarovana bodo s podrobnejšimi akti, s čimer bo občina nadzorovala smotrno gospodarjenje s prostorom v teh območjih ter preprečevala morebitna razvrednotenja teh območij. Drugim območjem, ki v kartah dolgoročnega plana niso posebej omejena, je s srednjeročnim družbenim planom občine omogočena dokončna uskladitev in razmejitev namenske rabe prostora. Meje ureditvenih območij naselij ter meje območja, na katerem se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova ter bodo zanje v okviru srednjeročnih družbenih planov izdelane programske zasnove za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. Za izvajanje planskih usmeritev in zasnov razvoja v prostoru bomo oblikovali in speljali ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemljiške politike ter družbenega nadzora nad prometom z zemljišči. Na območju,kjer predvidevamo kompleksnejšo gradnjo le-te zavarovali pred stihijskim razvojem in še posebej pred neorganizirano individualno stanovanjsko zidavo. Na področju komunalnega opremljanja zemljišč bomo zagotavljali dolgoročnejše združevanje sredstev za primarno opremljanje večjih območij za dolgoročni razvoj poselitve. Na podlagi dolgoročnejše politike komunalnega opremljanja zemljišč bomo razpolagali z večjim številom enakovrednih lokacij, da bi lahko dosegli večje zanimanje investitorjev, predvsem nosilcev specifičnih dejavnosti (obrt, industrija, počitniška naselja). V. KONČNE DOLOČBE 3. člen Sestavni del prostorskega plana Občine Kočevje so tudi naslednje programske zasnove: 1. programska zasnova za ureditveno območje P2/T1 Jasnica 2. programska zasnova za ureditveno območje P5/M3 Pristava-Arboretum 3. programska zasnova za ureditveno območje P5/R1 Jezero (v pripravi je dopolnitev in uskladitev) 4. programska zasnova za ureditveno območje P8/O1 Odlagališče odpadkov – Šahen. 4. člen (sestavni deli) Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Kočevje sestavljata pisni in kartografski del. Kartografski del je izdelan v merilu 1:5000 – kartografska dokumentacija z vsemi omejitvami in predvidenimi razširitvami območij ter potrebnimi oznakami za povezavo z odlokom – pismenim delom plana ter v merilu 1:25000 in 1: 150000, ki predstavlja kartografski del prikaza vseh zasnov, in sicer: – zasnova namenske rabe prostora, rekreacije v naravnem okolju in sanacij (1: 25000) – zasnova vodnega gospodarstva (1: 25000) – zasnova naravne in kulturne dediščine (1: 25000) – zasnova urbanega omrežja, načinov urejanje in območij sanacij (1: 25000) – zasnova prometnega območja (1: 25000) – zasnova energetskega omrežja (1: 25000) – zasnova PTT omrežja (1:150000) – zasnova območij izključne rabe za potrebe MO (1: 150 000) – urbanistična zasnova mesta Kočevje (1: 5000). Podrobnejše opredelitve namenske rabe prostora so razvidne iz kartografske dokumentacije na katastrskih načrtih k dolgoročnemu planu Občine Kočevje v merilu 1:5000 za celotno območje občine. V kartografskem delu sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Kočevje 1986-2000, dopolnjen 1999 (prostorske sestavine), so v merilu 1:25 000 predstavljena tematska področja, ki se nanašajo na celoten prostor občine in urbanistična zasnova mesta Kočevje v merilu 1:5000. Kartografski del in kartografska dokumentacija sprememb in dopolnitev prostorskega plana Občine Kočevje za obdobje 1986-2000, dopolnjen v letu 1999 je na vpogled na oddelku za okolje in prostor pri Občini Kočevje. 5. člen (veljavnost) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z veljavnostjo tega odloka prenehata veljati odlok o družbenem planu Občine Kočevje za obdobje 1986-1990 in odlok o dolgoročnem planu Občine Kočevje za obdobje 1986 do 2000 (Uradni list SRS, št. 8/88 in Uradni list RS, št. 2/92 in 43/93). Št. 352-3/98-141 Kočevje, dne 1. avgusta 2000. Župan Občine Kočevje Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.