Razlage in mnenja, stran 9094.

Na

1. seji komisije za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, ki je bila
3. 2000, je komisija na podlagi
4. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96, 14/99 in 50/99) sprejela naslednje R A Z L A G E I N M N E N J A
5. člen – prevoz na delo in z dela – razlaga in mnenje
6. člen KPD določa, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela le v primeru, če mu ta strošek dejansko nastane. Določena je tudi minimalna višina tega stroška in sicer 80% stroškov prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Dokaz, da je delavcu strošek dejansko nastal, je prisotnost na delu in podatek o stalnem oziroma začasnem bivališču, s katerim delavec dokazuje, da tam stanuje in s katerim razpolaga delodajalec. Ob obravnavi konkretnega vprašanja je komisija mnenja, da lahko delodajalec v primeru dvoma o dejanski upravičenosti stroškov od delavca zahteva pisno izjavo, da se delavec resnično vozi z določenega kraja. V primeru, da delodajalec ugotovi, da je delavčeva izjava lažna, pa lahko proti delavcu disciplinsko ukrepa.
7. člen – kriterij pogojev dela – razlaga Eden izmed kriterijev, ki jih je v skladu s
8. členom KPD treba upoštevati pri določanju števila dni letnega dopusta je tudi izmensko delo. Izmensko delo je oblika delovnega časa, ki ga je potrebno skladno s
9. členom KPD določiti v pogodbi o zaposlitvi. Če je izmensko delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, delavcu pripada tudi letni dopust po tem kriteriju. Prvi odstavek
10. člena – določanje presežnih delavcev – mnenje Komisija je ob obravnavi vprašanja ugotovila, da določilo prvega odstavka
11. člena KPD ne potrebuje razlage, saj nedvoumno določa, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. V zvezi z ugotavljanjem presežnih delavcev na delovnem mestu, kjer je en sam delavec pa komisija opozarja na sodno prakso. Po določbi Sodišča združenega dela Republike Slovenije, Sp 1541/92 z dne
13. 1993 v primeru ukinitve delovnega mesta z enim samim izvajalcem ni potrebno uporabljati kriterijev za opredelitev odvečnih delavcev.
14. člen – jubilejne nagrade – razlaga Stečajni upravitelj se v primerih, če delavci, ki jim zaradi začetka stečajnega postopka preneha delovno razmerje za nedoločen čas in s stečajnim upraviteljem sklenejo delovno razmerje za določen čas, pojavlja v vlogi novega delodajalca. Kot delodajalca ga zavezujejo vse določbe kolektivne pogodbe, tudi določba, da mora delavcu, ki je v času trajanja delovnega razmerja dopolnil delovni jubilej, izplačati jubilejno nagrado v skladu s
15. členom kolektivne pogodbe.
16. člen – jubilejne nagrade – mnenje Komisija je ob obravnavi vprašanja menila, da je določilo
17. člena aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti (Uradni list RS, št. 50/99) jasno in ne potrebuje dodatne razlage. Delavec je upravičen do jubilejne nagrade za skupno delovno dobo ali za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, vendar za posamezno obdobje le enkrat. Upravičen je do tiste jubilejne nagrade za katero najprej izpolni pogoj. Višina jubilejne nagrade je enaka v obeh primerih.
18. člen – prehrana med delom – razlaga Prvi odstavek
19. člena določa, da so do dodatnega toplega obroka upravičeni delavci, ki zaradi prerazporeditve delovnega časa ali opravljanja dela preko polnega delovnega časa delajo več kot 11 ur dnevno. To določilo se uporablja tudi v primerih, ko delavec prejema nadomestilo stroškov prehrane v obliki denarja, kar pomeni, da mu na ta dan pripada dvakratni znesek nadomestila. Drugi odstavek
20. člena – solidarnostna pomoč v primeru daljše bolezni – razlaga Kolektivna pogodba je določila višino solidarnostnih pomoči le za primere, naštete v prvem odstavku
21. člena, ne pa tudi za primer solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni. O višini solidarnostne pomoči za primer daljše bolezni se dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera. Delodajalec in sindikat lahko višino dogovorita s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ali pa jo dogovorita vsakokrat, ko primer nastane. Predsednica komisije Irena Bečan l. r. Kazalo Na vrh