← Slovenija

Pravilnik o kakovosti tekočih goriv, stran 9525.

Na podlagi

  1. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj in ministrom za gospodarske dejavnosti P R A V I L N I K o kakovosti tekočih goriv*
  2. člen Ta pravilnik določa: – vrste tekočih goriv, – fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv, – postopek ugotavljanja skladnosti tekočih goriv z zahtevami tega pravilnika in – nadzor nad izvajanjem tega pravilnika.
  3. člen Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
  4. Fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv so lastnosti tekočih goriv, ki ne povzročajo kritične obremenitve okolja, ocenjene na podlagi vrednotenja izpostavljenosti zaradi emisij ene ali več nevarnih snovi in pri kateri na podlagi trenutnega vedenja o občutljivosti okolja ni zaznavnih škodljivih vplivov.
  5. Dobavitelj tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja tekoča goriva, jih daje v promet ali omogoča njihovo uporabo končnim uporabnikom. Kadar je končni uporabnik tekočih goriv uvoznik tekočih goriv za svoje potrebe, se šteje za dobavitelja.
  6. Metoda ASTM je metoda, ki jo je določila American Society for Testing and Materials v izdaji iz leta 1976 o definicijah in specifikacijah za petrolej in mazivna sredstva. Metoda je na vpogled v izvirniku in slovenskem prevodu pri službi za dokumentalistiko Ministrstva za okolje in prostor.
  7. Velika kurilna naprava je naprava, v kateri se skladno z določbami predpisa o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav z zgorevanjem težkih kurilnih olj pridobiva toplota.
  8. člen Tekoča goriva, za katera veljajo določbe tega pravilnika, so:
  9. motorni bencin, ki je vsako hlapno mineralno olje, namenjeno uporabi za pogonsko sredstvo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem na vžig z iskro in je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife 2710 00270, 2710 00290, 2710 00 320, 2710 00 340 ali 2710 00 360,
  10. dizelsko gorivo, ki je plinsko olje in se uporablja za pogon batnih motorjev z notranjim izgorevanjem na vžig s kompresijo, ki se uporabljajo za pogon nepremičnih delovnih strojev in za pogon v motornih vozilih, razen vozil kategorije M1, skladno s predpisi o homologaciji vozil, tirnih vozil, kmetijskih traktorjev in strojev ter prevoznih delovnih strojev, in je razvrščeno v tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife 2710 00 66,
  11. plinsko olje, ki je vsak naftni proizvod, ki se glede na meje destilacije uvršča v razred srednjih destilatov, namenjenih uporabi kot gorivo, in pri katerem vsaj 85% prostornine (vključno z izgubami) destilira do 350 °C (metoda ASTM D 86), ali kateri koli drug naftni proizvod, ki je razvrščen v tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife 2710 00 67 ali 2710 0068; za plinsko olje se štejejo vse vrste ekstra lahkih (EL) kurilnih olj z dodanim rdečim barvilom in markirnim indikatorjem,
  12. težka kurilna olja, ki so vsi naftni proizvodi, razen plinskih olj iz
  13. in
  14. točke tega člena, ki se glede na meje destilacije uvrščajo v razred težjih olj, namenjenih kot gorivo in pri katerih manj kot 65% prostornine (vključno z izgubami) destilira do 250 °C (metoda ASTM D 86), ali kateri koli drugi naftni proizvodi, razvrščeni v tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife od 2710 0071 do 2710 00 78,
  15. plinsko olje za plovila, ki je namenjeno uporabi v pomorstvu in ustreza značilnostim tekočega goriva iz
  16. točke tega člena ali ima viskoznost ali gostoto v mejah viskoznosti ali gostote, določene za destilate, ki se uporabljajo v pomorstvu, v tabeli 1 ISO 8217:1996, ki je na vpogled v izvirniku pri službi za dokumentalistiko Ministrstva za okolje in prostor.
  17. člen

(1)Tekoča goriva, ki se dajejo v promet ali se uporabljajo na območju Republike Slovenije, morajo ustrezati fizikalno kemijskim lastnostim iz priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)Priloga I določa fizikalno kemijske lastnosti: – v
  1. delu za motorni bencin za obdobje od
  3. 2001 do
  5. 2005 in za obdobje od
  7. 2005 dalje, – v
  8. delu za dizelsko gorivo za obdobje od
  10. 2001 do
  12. 2005 in za obdobje od
  14. 2005 dalje, – v
  15. delu za plinsko olje, – v
  16. delu za težka kurilna olja in – v
  17. delu za plinsko olje za plovila.
(3)Motorni bencin in dizelsko gorivo, ki ustrezata fizikalno kemijskim lastnostim iz priloge I za obdobje od
  2. 2005, se lahko dajeta v promet ali se uporabljata na območju Republike Slovenije tudi pred tem obdobjem.
  3. člen Dobavitelj tekočega goriva mora zagotoviti, da lastnosti tekočega goriva ustrezajo fizikalno kemijskim lastnostim za tekoča goriva iz
  4. člena tega pravilnika.
  5. člen
(1)Za tekoča goriva mora dobavitelj zagotoviti izvajanje postopka ugotavljanja skladnosti.
(2)Postopek ugotavljanja skladnosti iz prejšnjega odstavka se izvaja po programu ugotavljanja skladnosti tekočih goriv z zahtevami tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: program ugotavljanja skladnosti), ki ga najkasneje do 30. septembra tekočega koledarskega leta za obdobje enega ali več koledarskih let predpiše minister, pristojen za varstvo okolja.
(3)Merila za obseg in način izvajanja programa ugotavljanja skladnosti so določena v
  1. delu, obrazec listine o skladnosti pa v
  2. delu priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)Listino iz prejšnjega odstavka izda izvajalec programa o ugotavljanju skladnosti in jo v rokih, določenih s programom ugotavljanja skladnosti, pošlje dobavitelju. 7. člen
(1)Določbe
  1. do
  2. člena tega pravilnika ne veljajo za težka kurilna olja, ki se uporabljajo za pridobivanje toplote: – v velikih kurilnih napravah, določenih s predpisom o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, če z zgorevanjem težkih kurilnih olj ni presežena mejna vrednost za žveplov dioksid, – v drugih napravah, v katerih zgorevajo tekoča goriva in za katere ne veljajo določbe predpisa o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, če koncentracija žveplovega dioksida v odpadnih plinih ne presega 1.700 mg/Nm3, preračunano na suhe odpadne pline in računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih 3 volumskih odstotkov, – v kuriščih rafinerij, katerih mesečno povprečje emisij žveplovega dioksida za vse naprave v rafineriji, razen kurilnih naprav, ki spadajo v prvo alineo tega odstavka, ne glede na vrsto goriva ali njegove mešanice, ne presega 1.700 mg/Nm3.
(2)Dobavitelj mora za dajanje v promet ali omogočanje uporabe težkih kurilnih olj iz prejšnjega odstavka pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. V vlogi mora dobavitelj navesti končnega porabnika težkih kurilnih olj in priložiti strokovno oceno o dopustni vsebnosti žvepla, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka pri končnem porabniku. Strokovno oceno lahko izdela oseba, pooblaščena za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po predpisih o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje. 8. člen
(1)Postopek ugotavljanja skladnosti fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv se izvaja po metodah iz zadnje veljavne izdaje standardov, navedenih v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)Standardi iz prejšnjega odstavka z oznako SIST ISO in SIST EN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi za preskusne metode pa pri ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja.
  1. člen Izvajanje programa ugotavljanja skladnosti opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti na podlagi odločbe o določitvi organa za ugotavljanje skladnosti, ki jo v skladu s predpisi o načinu določanja organov za ugotavljanje skladnosti izda minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo okolja.
  2. člen
(1)Organ za ugotavljanje skladnosti mora za pridobitev odločbe iz prejšnjega člena izpolnjevati poleg pogojev, določenih s predpisi o načinu ugotavljanja skladnosti, še naslednje pogoje:
  1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
  2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
  3. ne sme biti povezan s proizvajanjem, uvažanjem ali dajanjem tekočih goriv v promet ali vključen v druge s tem povezane dejavnosti, kar velja tudi za njegove zaposlene, odgovorne za izvajanje programa ugotavljanja skladnosti,
  4. organ za ugotavljanje skladnosti in zaposleni pri njem morajo izvajati program ugotavljanja skladnosti na najvišji ravni strokovne usposobljenosti in tehničnega znanja ter ne smejo biti pod vplivom pritiskov ali spodbud s strani oseb ali skupin oseb, ki imajo interes za določen rezultat postopka ugotavljanja skladnosti, plača zaposlenih pri organu za ugotavljanje skladnosti pa ne sme biti odvisna od obsega ali rezultata postopka ugotavljanja skladnosti,
  5. da izpolnjuje zahteve za izvajanje kontrole naftnih derivatov, kar lahko izkazuje z akreditacijo po SIST EN 45004 za kontrolne organe tipa A brez omejitve ali z omejitvijo. Kot podpogodbenik se lahko navede navede le laboratorij, ki izpolnjuje zahteve za izvajanje preskusov, enakovredne tistim, navedenim v SIST EN 45001 ali ISO/IEC 17025 za izvajanje preskusov po metodah iz
  6. člena tega pravilnika,
  7. da laboratorij, s katerim ima organ za ugotavljanje skladnosti pogodbo, izpolnjuje pogoje iz
  8. točke tega odstavka ter da je v obdobju, ki je določeno s programom ugotavljanja skladnosti, s sodelovanjem na mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv ali s sodelovanjem na medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju, ki ga za namen uveljavitve delovanja po tem pravilniku organizira ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, izkazal usposobljenost za izvajanje preskusov po metodah iz
  9. člena tega pravilnika.
(2)Organ za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka in zaposleni pri njem morajo varovati poslovne skrivnosti glede vseh informacij, ki so bile pridobljene v postopku ugotavljanja skladnosti. 11. člen
(1)Odločba iz 9. člena tega pravilnika se izda za obdobje veljavnosti programa ugotavljanja skladnosti.
(2)Veljavnost odločbe iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge podaljša za obdobje veljavnosti naslednjega programa ugotavljanja skladnosti. 12. člen
(1)Vsa vprašanja v zvezi s postopkom ugotavljanja skladnosti uredita dobavitelj in organ za ugotavljanje skladnosti iz 9. člena tega pravilnika s pisno pogodbo.
(2)Stroške postopka ugotavljanja skladnosti nosi dobavitelj.
  1. člen Minister, pristojen za trgovino, lahko s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo okolja in ministra, pristojnega za energetiko, za obdobje največ šestih mesecev dovoli dajanje v promet in uporabo določenih količin tekočih goriv, ki ne ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če na svetovnem trgu ni možno pravočasno dobiti tekočih goriv, ki bi ustrezala zahtevam tega pravilnika in bi zato lahko nastale motnje v oskrbi s tekočimi gorivi na domačem trgu.
  2. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika, ki se nanašajo na dajanje tekočih goriv v promet ali omogočanje njihove uporabe, opravljajo inšpektorji, pristojni za trg, nadzor nad izvajanjem drugih določb tega pravilnika pa inšpektorji, pristojni za okolje.
  3. člen Določbe tega pravilnika ne veljajo za tekoča goriva v državnih blagovnih rezervah, ki obstajajo na dan uveljavitve tega pravilnika, če ustrezajo zahtevam odredbe o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Uradni list RS, št. 8/95, 91/98 in 59/99 – ZTZPUS; v nadaljnjem besedilu: odredba) in jih dajejo v promet ali omogočajo njihovo uporabo skladno z določbami odredbe do
  7. člen
(1)Določbe tega pravilnika ne veljajo za tekoča goriva, ki jih proizvaja domači proizvajalec tekočih goriv, če tekoča goriva ustrezajo zahtevam odredbe in jih daje v promet ali omogoča njihovo uporabo skladno z določbami odredbe do 30. 6. 2001.
(2)Določbe tega pravilnika ne veljajo za tekoča goriva iz zalog pri dobaviteljih, ki obstajajo na dan uveljavitve tega pravilnika, ali za tekoča goriva, uvožena do 31. 12. 2000, če so v skladu z odredbo.
(3)Dobavitelji morajo popisati tekoča goriva iz prejšnjega odstavka in poslati poročilo o popisu Ministrstvu za okolje in prostor do 31. 1. 2001. 17. člen
(1)Do določitve organov za ugotavljanje skladnosti iz
  1. člena tega pravilnika ugotavljajo skladnost tekočih goriv po tem pravilniku strokovne organizacije iz
  2. člena odredbe v obsegu, določenem z odredbo.
(2)Z dnem uveljavitve odločb iz
  1. člena tega pravilnika nehajo veljati odločbe o določitvi strokovnih organizacij za občasno preverjanje kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena iz
  2. člena odredbe.
  3. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 354-07-8/00 Ljubljana, dne
  4. avgusta
  5. Minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek l. r. Soglašam! Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur l. r. Minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen l. r. PRILOGA I Fizikalno kemijske lastnosti tekočih goriv
  6. del: fizikalno kemijske lastnosti bencina za obdobje do
  8. 2005 --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Oktansko število - raziskovalna metoda 95 --------------------------------------------------------------------------------- Oktansko število - motorna metoda 85 --------------------------------------------------------------------------------- Parni tlak po Reidu, poletno obdobje ** kPa - 60,0 --------------------------------------------------------------------------------- Destilacija: Količina uparjenega pri 100 stopinj C % v/v 46,0 - Količina uparjenega pri 150 stopinj C % v/v 75,0 - --------------------------------------------------------------------------------- Analiza ogljikovodikov: Olefini % v/v - 18,0 *** Aromati - 42,0 Benzen - 1,0 --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost kisika % m/m - 2,7 --------------------------------------------------------------------------------- Spojine, ki vsebujejo kisik: Metanol, potreben je dodatek ustreznih stabilizatorjev % v/v - 3 Etanol, lahko je potreben dodatek ustreznih stabilizatorjev% v/v - 5 Izopropanol % v/v - 10 Terciarni butanol % v/v - 7 Izobutanol % v/v - 10 Etri s pet ali več atomi ogljika v molekuli % v/v - 15 Druge organske spojine s kisikom **** % v/v - 10 --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla mg/kg - 150 --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost svinca g/l - 0,005 ---------------------------------------------------------------------------------
  9. del: fizikalno kemijske lastnosti bencina za obdobje od
  11. 2005 dalje --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Oktansko število - raziskovalna metoda 95 --------------------------------------------------------------------------------- Oktansko število - motorna metoda 85 --------------------------------------------------------------------------------- Parni tlak po Reidu, poletno obdobje ** kPa - --------------------------------------------------------------------------------- Destilacija: Količina uparjenega pri 100 stopinj C % v/v - Količina uparjenega pri 150 stopinj C % v/v - --------------------------------------------------------------------------------- Analiza ogljikovodikov: Olefini % v/v - Aromati - 35,0 Benzen - --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost kisika % m/m - --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla mg/kg - 50 --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost svinca g/l - ---------------------------------------------------------------------------------
  12. del: fizikalno kemijske lastnosti dizelskega goriva za obdobje do
  15. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Cetansko število 51 - --------------------------------------------------------------------------------- Gostota pri 15 stopinj C kg/m3 - 845 --------------------------------------------------------------------------------- Destilacija: 95% delež predestiliranega stopinj C - 360 --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov% m/m - 11 --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla mg/kg - 350 ---------------------------------------------------------------------------------
  16. del: fizikalno kemijske lastnosti dizelskega goriva za obdobje od
  18. 2005 dalje. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Cetansko število - --------------------------------------------------------------------------------- Gostota pri 15 stopinj C kg/m3 - --------------------------------------------------------------------------------- Destilacija: 95% delež predestiliranega stopinj C - --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikov% m/m - --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla mg/kg - 50 ---------------------------------------------------------------------------------
  19. del: fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za obdobje do
  22. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla % m/m - 0,20 ---------------------------------------------------------------------------------
  23. del: fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za obdobje od
  25. 2008 dalje. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla % m/m - 0,10 ---------------------------------------------------------------------------------
  26. del: fizikalno kemijske lastnosti težkih kurilnih olj. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla % m/m - 1,00 ---------------------------------------------------------------------------------
  27. del: fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za plovila za obdobje do
  30. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla % m/m - 0,20 ---------------------------------------------------------------------------------
  31. del: fizikalno kemijske lastnosti plinskega olja za plovila za obdobje od
  33. 2008 dalje. --------------------------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Enota Najmanjša Največja vrednost * vrednost * --------------------------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla % m/m - 0,10 --------------------------------------------------------------------------------- Pojasnilo k Prilogi I: * Vrednosti, določene v specifikaciji, so "prave vrednosti". Za določitev njihovih mejnih vrednosti so bili uporabljeni pogoji standarda SIST EN ISO 4259:1998 "Naftni proizvodi - Določanje in uporaba podatkov o natančnosti v zvezi s preskusnimi metodami"; za določitev najmanjše vrednosti je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ničelno vrednostjo (R = obnovljivost oziroma primerljivost). Rezultati posameznih meritev se morajo interpretirati na podlagi kriterijev, opisanih v SIST EN ISO
  34. ** Poletno obdobje se začne
  35. maja in konča
  36. septembra. *** Ne velja za bencine z oznako "normal" (najmanjše motorno oktansko število 81 in najmanjše raziskovalno oktansko število 91), za katere je največja vsebnost olefinov 21 volumskih %. Mejne vrednosti pa ne izključujejo dajanja v promet drugega neosvinčenega bencina, ki ima manjšo vrednost oktanskega števila, kot je to določeno s to prilogo. **** To so drugi mono-alkoholi, katerih točka destilacije ni višja od vrednosti, ki so določene v industrijskih standardih za motorna goriva. PRILOGA II -
  37. del Merila za obseg in način izvajanja programa ugotavljanja skladnosti tekočih goriv Merila za obseg programa ugotavljanja skladnosti: - načrt vzorčenja tekočih goriv mora zagotoviti statistično zanesljivost ugotavljanja fizikalno kemijskih lastnosti goriv, - pri načrtovanju vzorčenja je treba upoštevati, da je pogostost vzorčenja v sorazmerju s celotno količino tekočih goriv, ki je dana na ozemlju Slovenije v promet, ter s količinami, ki jih posamezni dobavitelji tekočih goriv dobavijo končnim porabnikom, - z načrtom vzorčenja mora biti za posameznega dobavitelja tekočih goriv določeno število odvzetih vzorcev, pogostost odvzemanja ter mesta odvzema vzorcev, - iz obsega programa ugotavljanja skladnosti morajo biti razvidni pogoji za izdajo listine o skladnosti in postopki v primeru neskladij. Merila za način izvajanja programa ugotavljanja skladnosti: - obseg meritev fizikalno kemičnih lastnosti tekočih goriv iz priloge I tega pravilnika, - v načrtu vzorčenja tekočih goriv mora biti določen način pridobivanja reprezentativnega vzorca za vsako mesto vzorčenja posebej glede na vrsto skladiščnih naprav ali cistern za prevoz goriva, - v načrtu vzorčenja mora biti določen način vzorčenja posebej za bencinske servise, cestne cisterne, pretakališča ter skladišča, - z načrtom vzorčenja se mora zagotoviti, da so rezultati meritev med seboj primerljivi glede na razlike v zunanji temperaturi, ki nastajajo zaradi sezonskega nihanja temperatur, zaradi geografskih razlik med posameznimi mesti vzorčenja ali zaradi dnevnega spreminjanja zunanje temperature, - v načrtu izvajanja analiz tekočih goriv mora biti določeno statistično vrednotenje meritev skladno z metodo iz standarda SIST EN ISO 4259, - v programu ugotavljanja skladnosti se določi oblika poročila za posamezno meritev ter poročilo o statistično obdelanih podatkih meritev, izvedenih v posameznih obdobjih. Priloga II -
  38. del: Obrazec listine o skladnosti PRILOGA III Metode za izvajanje preskusov fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv ------------------------------------------------------------- Fizikalno kemijska lastnost Preskusna metoda ------------------------------------------------------------- Oktansko število - raziskovalna metoda SIST EN 25164 ------------------------------------------------------------- Oktansko število - motorna metoda SIST EN 25163 ------------------------------------------------------------- Cetansko število SIST EN ISO 5165 ------------------------------------------------------------- Gostota* SIST EN ISO 3675 SIST EN ISO 12185 ------------------------------------------------------------- Parni tlak prEN13016-1 (DVPE) ------------------------------------------------------------- Destilacija: SIST EN ISO 3405 Uparjanje ------------------------------------------------------------- Analiza ogljikovodikov: Olefini ASTM D1319 Aromati ASTM D1319 Benzen* SIST EN 12177 SIST EN 238 ------------------------------------------------------------- Vsebnost kisika SIST EN 1601 ------------------------------------------------------------- Spojine, ki vsebujejo kisik: Metanol SIST EN 1601 Etanol SIST EN 1601 Izopropanol SIST EN 1601 Terciarni butanol SIST EN 1601 Izobutanol SIST EN 1601 Etri s pet ali več atomi ogljika v molekuli SIST EN 1601 Druge organske spojine s kisikom SIST EN 1601 ------------------------------------------------------------- Vsebnost policikličnih aromatskih ogljikovodikovIP 391 ------------------------------------------------------------- Vsebnost žvepla* SIST EN ISO 14596 SIST EN ISO 8754 ------------------------------------------------------------- Vsebnost svinca* SIST EN 237 prEN 13723 DIN 51769-11 ------------------------------------------------------------- Pojasnila k Prilogi III: * V primerih spora glede gostote se uporablja SIST EN ISO
  39. V primerih spora glede vsebnosti benzena se uporablja SIST EN
  40. V primerih spora glede vsebnosti žvepla se uporablja SIST EN ISO
  41. V primerih spora glede vsebnosti svinca se uporablja SIST EN
  42. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.