← Slovenija

Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte, stran 9587.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99 in 31/00) ter tretje alinee drugega odstavka
  2. člena statuta Lekarniške zbornice Slovenije (prečiščeno besedilo – Lekarništvo 1-2/98) je skupščina Lekarniške zbornice Slovenije dne
  4. 1999 in
  6. 2000 s soglasjem ministra za zdravstvo sprejela P R A V I L N I K o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte I. SPLOŠNE DOLOČBE
  7. člen Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij farmacevtov in farmacevtk, ki so opravili univerzitetni študij na Fakulteti za farmacijo (v nadaljnjem besedilu: farmacevtov) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij, postopek opravljanja specialističnih izpitov in postopke za priznavanje specialističnega naziva.
  8. člen Specializacija farmacevtov je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije. Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljeno specialistično nalogo in specialističnim izpitom. Vrste specializacij, čas trajanja in programi specializacij so določeni v prilogi 1, List farmacevta specializanta je priloga 2, Zapisnik o specialističnem izpitu je priloga 3, Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu je priloga
  9. tega pravilnika. II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
  10. člen Programe in vsebine specializacij (v nadaljnjem besedilu: program) določi Lekarniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, Zavodom za farmacijo in preizkušanje zdravil ter Slovenskim farmacevtskim društvom, sprejme pa jih skupščina zbornice. Programi morajo biti primerljivi s skupnimi programi držav Evropske skupnosti, če ti obstajajo, ali s skupnimi značilnostmi programov njenih članic. Evidence vsebin programov vodi zbornica.
  11. člen Program posameznih specializacij določi: – obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije, – vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije, – druge vsebine in postopke za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij. III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA MESTA
  12. člen Specializacija se opravlja na specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije (Uradni list RS, št. 25/93 in 1/99). V primeru, da za del programa ali celoten program specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v državi, se ta del opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje. V odločbi, ki jo izda minister za zdravstvo pooblaščenemu izvajalcu za usposabljanje specializantov, je navedeno tudi, na katere vrste specializacij se nanaša, ter število odobrenih specializantskih mest po vrstah specializacij.
  13. člen Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske specialnosti.
  14. člen Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu, kot zaposlenim farmacevtom, ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.
  15. člen Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje takšno število specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih mest za to specializacijo. Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.
  16. člen Zbornica vodi register odobrenih specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih mest. Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest mesecev, to je do
  17. decembra in do
  18. junija vsako leto, zbornici posredovati naslednje sezname: – seznam prostih in zasedenih specializantskih mest po vrstah specializacij, – seznam glavnih in neposrednih mentorjev, – seznam specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije. Vsako spremembo v številu in zasedenosti specializantskih mest mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih dneh po nastali spremembi. IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
  19. člen Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe in potrebe preskrbe z zdravili ugotavljajo izvajalci javne zdravstvene službe, ter organizacije, ki opravljajo proizvodnjo in promet z zdravili in o tem enkrat letno obveščajo Ministrstvo za zdravstvo ter zbornico. Na podlagi teh podatkov ter podatkov o številu prostih specializantskih mest zbornica s soglasjem Ministrstva za zdravstvo vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja.
  20. člen Zbornica enkrat na leto, najkasneje do
  21. aprila, razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična področja.
  22. člen Na razpis za opravljanje specializacije se lahko prijavi farmacevt, ki ima opravljen program pripravništva in strokovni izpit v skladu s programom pripravništva za poklic farmacevt (Uradni list RS, št. 4/99) in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti.
  23. člen Na podlagi razpisa iz
  24. člena tega pravilnika naslovi kandidat na zbornico vlogo, ki ji priloži naslednje dokumente: – dokazilo o zaključenem univerzitetnem študiju na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ali potrdilo o nostrifikaciji diplome s področja farmacije, – dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu na Ministrstvu za zdravstvo, – dokazila, iz katerih je razvidno delo po diplomi, ki bi se lahko priznalo kot opravljeni del specializacije, – soglasje delodajalca, oziroma izjava kandidata o pokrivanju stroškov specializacije, – dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije, – dokazilo o znanju slovenskega jezika, – dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi. V svoji vlogi lahko kandidat predlaga tudi pooblaščenega izvajalca in glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo.
  25. člen Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi zbornica. Pri izbiri imajo prednost kandidati s področij, ki nimajo zagotovljenih specialistov, predvidenih z nacionalnim programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004 in z ozirom na pogoje, navedene v zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku; za kandidate, ki niso zaposleni ter za tuje državljane, pa specializacijo predhodno odobri minister za zdravstvo. Po zaključku izbirnega postopka izda zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi datum začetka opravljanja specializacije in glavnega mentorja. Odločba se vroči izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi List farmacevta specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica, in podatke o prostih specializantskih mestih. Kandidatom, ki niso izbrani, se o tem izda odločba. Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz tega člena na Ministrstvo za zdravstvo. V. MENTORSTVO
  26. člen V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje. Naloge glavnega mentorja so naslednje: – pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu, – usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu, – sodeluje s področnimi mentorji in spremlja njihovo delo, – ocenjuje napredovanje znanja specializanta, – predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin, – organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov. Področni mentor usposablja in nadzira specializanta in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
  27. člen Zbornica evidentira in imenuje glavne in področne mentorje na predlog pooblaščenih izvajalcev. Zbornica vodi register glavnih in področnih mentorjev. Glavni mentor je izbran izmed farmacevtov z učiteljskim nazivom, in sicer s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist, ki ima najmanj pet let izkušenj na svojem področju. Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ osem specializantov. Področni mentor je praviloma specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nefarmacevti, pa je lahko tudi drug strokovnjak. Izjemoma in za ozko opredeljene dejavnosti je lahko področni mentor tudi starejši specializant. Področnega mentorja specializantu določi pooblaščeni izvajalec s seznama področnih mentorjev.
  28. člen Zbornica lahko v primeru nespoštovanja mentorskih dolžnosti glavnega ali področnega mentorja razreši mentorstva. VI. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
  29. člen Specializacija se začne z dnem, ki je določen v odločbi o specializaciji. Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije. Dejansko traja specializacija tako dolgo, da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko opravljal samostojno delo. Predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v roku 30 dni od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na Ministrstvo za zdravstvo.
  30. člen Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljena druga specializacija).
  31. člen Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.
  32. člen Redni letni dopust se všteva v čas specializacije. Prekinitve specializacije zaradi bolezni, izrednega dopusta, izpolnjevanja vojaških obveznosti ipd., ki skupaj ne trajajo dalj kot štiri tedne v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije. Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se čas specializacije ustrezno podaljša.
  33. člen V program specializacije se lahko priznava podiplomsko izobraževanje in usposabljanje, ki je skladno s programom ali delom programa zadevne specializacije. V čas specializacije se lahko šteje tudi obdobje izobraževanja in usposabljanja na lastne stroške ali delo v tujini, če je bilo usposabljanje v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela, odloča zbornica, ki se po potrebi posvetuje z izvajalci programov specializacij.
  34. člen Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, mora najkasneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlagati prenehanje specializacije. O predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta. Zoper sklep se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na Ministrstvo za zdravstvo.
  35. člen Opravljanje posameznih delov programa se v času specializacije potrjuje v listu farmacevta specializanta. To je dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine. V primeru, da so posamezni deli programov specializacije sestavljeni iz seznanjanja s teoretičnimi znanji, mora specializant pred izvajanjem praktičnega dela predhodno pridobiti potrditev teoretičnega znanja. VII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
  36. člen Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.
  37. člen Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu. Vlogo za opravljanje specialističnega izpita naslovi na zbornico. K vlogi specializant priloži ustrezno izpolnjen list farmacevta specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in morebitne druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije. Opravljanje specialističnega izpita odobri zbornica.
  38. člen Ne glede na določilo drugega odstavka
  39. člena se lahko specializant, ki po mnenju glavnega mentorja že pred potekom specialističnega programa obvlada celoten program specializacije, predčasno priglasi k izpitu. V tem primeru ne sme specializantu manjkati več kot šest mesecev opravljanja specializacije glede na siceršnji program. K tej vlogi priloži tudi mnenje glavnega mentorja.
  40. člen Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v petnajstih dneh po prejemu vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Datum izpita se predhodno uskladi s člani izpitne komisije, rok za izpit pa ne sme biti krajši od petnajstih dni od dne vročitve odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju. Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko predsednik komisije preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem primeru specializant ponovno zaprosi za opravljanje specialističnega izpita. Kadar član komisije iz utemeljenih razlogov zaprosi za svojo zamenjavo, ima kandidat pravico zahtevati, da se izpit odloži za najmanj petnajst dni, ki se šteje od vročitve obvestila o zamenjavi člana komisije.
  41. člen Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
  42. člen Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je farmacevt, določi predsednik komisije. Komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti naziv fakultetnega učitelja. Član izpitne komisije je lahko tudi specialist, ki izpolnjuje pogoje za glavnega mentorja iz
  43. člena tega pravilnika. Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti dolgoletne izkušnje v preverjanju znanja na specialističnih izpitih. Seznam članov izpitnih komisij pripravi zbornica v sodelovanju z Fakulteto za farmacijo. Glavni mentor ne more biti predsednik izpitne komisije.
  44. člen Izpitna komisija odloča z večino glasov. Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z “opravil” ali “ni opravil”. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako “cum laude”. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.
  45. člen Če je kandidat neuspešen pri opravljanju izpita, lahko izpitna komisija zahteva podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za nadaljevanje. Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti. Posebne zahteve, ki jih postavi izpitna komisija, se morajo nanašati na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila med izpitom. Izpitna komisija določi del programa, ki ga mora specializant ponoviti, ali navede znanja in veščine, ki jih mora specializant utrjevati pod nadzorom mentorja.
  46. člen Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil. Če kandidat ne pride na izpit iz opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.
  47. člen Kandidat, ki tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita.
  48. člen Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.
  49. člen O poteku izpita se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, katerega vzorec je priloga tega pravilnika. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in zbornici najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitu.
  50. člen Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec obrazca potrdila je priloga tega pravilnika. Zbornica izda specialistu potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu najkasneje v 15 dneh po opravljenem izpitu.
  51. člen Specialistični naziv, pridobljen v tujini, se prizna, če je program specializacije v tujini primerljiv programu, ki velja v Republiki Sloveniji. O pogojih za priznanje specializacije na podlagi prvega odstavka odloči zbornica, ki lahko predhodno pridobi mnenje ustreznih strokovnih organizacij. VIII. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV
  52. člen Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike Slovenije. Za izdajo odločbe o specializaciji mora tuj državljan ob vlogi predložiti zbornici: – dokazilo o zaključenem študiju na eni od fakultet za farmacijo in potrdilo o nostrifikaciji diplome, – dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji, – potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, – izjavo o kritju stroškov specializacije, – dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.
  53. člen Zbornica preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o specializaciji, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca, kjer se bo specializacija opravljala, način plačevanja šolnine in glavnega mentorja.
  54. člen Na podlagi odločbe sklene tuj državljan s pooblaščenim izvajalcem pogodbo za opravljanje specializacije, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Za tuje državljane veljajo enake določbe glede vsebine in poteka specializacije ter opravljanje izpita, kakor za slovenske državljane. Pred pričetkom opravljanja programa specializacije na lastne stroške, farmacevt, kandidat za specializacijo sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se urejajo medsebojne obveznosti v zvezi z razporejanjem in vodenjem programa specializacije. Višino šolnine za specializacijo tujcev, ki vključuje tudi stroške izpita, določi zbornica v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  55. člen Osebe, ki jim je bila odobrena specializacija pod pogoji in na način, ki je veljal do uveljavitve tega pravilnika, in so začele opravljati program specializacije, nadaljujejo s specializacijo in opravijo izpit po dotedaj veljavnih pogojih.
  56. člen Pooblaščeni izvajalci, pri katerih so se opravljale specializacije do uveljavitve tega pravilnika in izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije, izvajajo specializacije tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
  57. člen Javni razpis za specializacije iz
  58. člena se za leto 2000 razpiše najkasneje do
  59. novembra
  61. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, prenehajo veljati za specializacije farmacevtov določbe pravilnika o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 16/82).
  62. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Ivan Zajc, mag. farm. l. r. Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Soglašam! spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r. Minister za zdravstvo Priloga
  63. Seznam in programi specializacij ----------------------------------------------------------------- Vrste specializacij v Republiki Sloveniji Trajanje v letih -----------------------------------------------------------------
  64. Specializacija za oblikovanje zdravil 3
  65. Specializacija iz preizkušanja zdravil 3
  66. Specializacija iz klinične farmacije 3
  67. Specializacija iz farmakognozije 3
  68. Specializacija iz lekarniške farmacije 3 -----------------------------------------------------------------
  69. Naziv programa SPECIALIZACIJA ZA OBLIKOVANJE ZDRAVIL
  70. Namen Temeljni izobraževalni cilji programa Specializacija za oblikovanje zdravil je podiplomski izobraževalni proces, v katerem specializant razširi in poglobi teoretična in praktična znanja s področja oblikovanja zdravil, ga usposobi za načrtovanje, oblikovanje in vrednotenje farmacevtskih oblik, ki morajo biti učinkovite, kakovostne in varne. V času izobraževanja specialist za oblikovanje zdravil pridobi znanje, izkušnje in veščine, da lahko samostojno: - načrtuje uvajanje novih ter izboljšavo že znanih farmacevtskih oblik, tehnoloških postopkov in analiznih metod - organizira in vodi delo oddelka, obrata ali laboratorija - vodi pripravo tehnično-tehnološke proizvodne in nadzorne dokumentacije - vodi proizvodnjo in implementira vse elemente dobre proizvodne prakse - skrbi za validacijo prostorov, opreme in postopkov - spremlja razvoj procesne tehnologije in tehnike (strojna oprema) in ju uvaja v prakso - skrbi za nabavo, dopolnjevanje in vzdrževanje opreme in pribora - skrbi za kakovost dela in strokovni razvoj sodelavcev - skrbi za izboljšanje delovnih pogojev in varstvo okolja.
  71. Okvirni potek Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah (Fakulteta za farmacijo, inštituti, farmacevtska industrija, lekarna, bolnišnična lekarna, galenski laboratorij in druge ustanove) za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev. Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s 60 kreditnimi točkami (KT). Praktični del programa traja 18 mesecev. Specialistično nalogo mora specializant izdelati v 6 mesecih.
  72. Vsebina 4.1 Teoretični del Specializant pridobi ustrezno teoretično strokovno osnovo na Fakulteti za farmacijo. V okviru podiplomskega izobraževanja izbere predmete v obsegu 60 kreditnih točk (1 KT = 3 ure), in sicer izmed naslednjih predmetov: TEMELJNI PREDMET (obvezen): Farmacevtsko tehnološke operacije in farmacevtske oblike 30 KT IZBIRNI TEORETIČNI PREDMETI (fakultativni): Industrijski razvoj farmacevtskih oblik 15 KT Izbrana poglavja iz fizikalne farmacije 15 KT Načrtovanje kakovosti in validacij v farmacevtski proizvodnji 15 KT Načrtovanje novih farmacevtskih oblik 15 KT Izbrana poglavja iz kozmetologije 15 KT Razvoj farmacevtskih ovojnin 15 KT Stabilnost zdravil 15 KT IZBIRNI METODOLOŠKI PREDMETI (fakultativni): Analiza farmacevtsko tehnoloških parametrov 15 KT Uporaba termične analize v farmaciji 10 KT Reologija in bioreologija 10 KT Metode za določanje pojavov na mejnih površinah 10 KT Po dogovoru z mentorjem lahko študent 15 KT (od omenjenih 60 KT) vpiše/poišče na drugih področjih podiplomskega študija Fakultete za farmacijo ali drugje. Pri posameznem predmetu specializant opravi seminar in izpit. Teoretično izobraževanje na Fakulteti za farmacijo se začne z začetkom šolskega leta, tj. oktobra. Po uspešno opravljenem teoretičnem izobraževanju specializant začne z individualnim usposabljanjem. 4.2 Praktični del I. sklop 4 mesece
  73. Izdelava trdnih farmacevtskih oblik
  74. Izdelava dermatikov
  75. Izdelava fitoterapevtikov
  76. Izdelava tekočih farmacevtskih oblik
  77. Izdelava rektalnih farmacevtskih oblik II. sklop 3 mesece
  78. Izdelava sterilnih farmacevtskih oblik
  79. Specifično oblikovanje zdravil v bolnišničnih lekarnah (popolna parenteralna prehrana, radiofarmaki, citostatiki)
  80. Spremljanje izdelave krvnih pripravkov in nadomestkov krvne plazme III. sklop 4 mesece
  81. Načrtovanje proizvodnih procesov (zahteve za prostore, strojna oprema, opredelitev optimalnega tehnološkega procesa idr.)
  82. Načrtovanje razvoja farmacevtske oblike (opredelitev zahtev za proizvod, zahteve za surovine, izbira pomožnih snovi, izbira ovojnine, laboratorijska izdelava)
  83. Izdelava tehnično-tehnološke dokumentacije, validacija kritičnih delov tehnoloških postopkov
  84. Načrtovanje proizvodnje, programska oprema, ki podpira proizvodnjo IV. sklop 1 mesec
  85. Organizacija preskrbe z zdravili
  86. Poznavanje zakonodaje s področja zdravil Tretje leto: Individualno usposabljanje
  87. Samostojno načrtovanje, oblikovanje in vrednotenje določene farmacevtske oblike 6 mesecev
  88. Specialistična naloga in specialistični izpit 6 mesecev
  89. Naziv programa SPECIALIZACIJA IZ PREIZKUŠANJA ZDRAVIL
  90. Namen Specializacija iz preizkušanja zdravil je podiplomski izobraževalni proces, v katerem specializant razširi in poglobi teoretična in praktična znanja. V času izobraževanja specialist iz preizkušanja zdravil pridobi znanja, izkušnje in veščine, tako da je usposobljen za: - uvajanje dobrih praks v smislu zagotavljanja kakovosti zdravil - sproščanje zdravil na tržišče - pripravo dokumentacije o zdravilu za pridobitev dovoljenja za promet (farmacevtsko-kemijski del) - analizo zdravil po metodah in predpisih farmakopej - ocenjevanje in pripravo analiznih postopkov - ugotavljanje stabilnosti zdravil - spremljanje in uporabo predpisov s področja zdravil - uporabo monografij in periodike s področja preizkušanja zdravil.
  91. Okvirni potek Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: izobraževanje v okviru podiplomskega študija eno leto na Fakulteti za farmacijo, ostali čas pa je predviden za individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev. Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten z najmanj 60 kreditnimi točkami (KT). Praktični del programa traja 18 mesecev. Specialistično nalogo mora specializant izdelati v 6 mesecih.
  92. Vsebina 4.1 Teoretični del Obvezni predmeti: Izbrana poglavja iz analize zdravil 15 KT Kakovost zdravil 15 KT Izbirni predmeti: Stabilnost zdravil 15 KT Načrtovanje kakovosti in validacija v farmacevtski proizvodnji 15 KT 4.2 Praktični del 4.2.1 Zagotavljanje kakovosti 6 mesecev - predpisi, ki urejajo področje zdravil, zdravstvene dejavnosti, lekarniške dejavnosti, zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji - nadgradi znanje o dejavnosti Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil v povezavi z drugimi institucijami - nadgradi znanje o TQM- ter QA-zagotavljanju kakovosti - nadgradi znanje o dobrih praksah: Dobra laboratorijska praksa, Dobra kontrolna laboratorijska praksa, Dobra proizvodna praksa, Dobra skladiščna praksa, Dobra lekarniška praksa, standardizacija in standardi - nadgradi znanje o postopku za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili (poznavanje prakse v Republiki Sloveniji, poznavanje Evropskih direktiv, potek dela postopka na Zavodu za farmacijo in za preizkušanje zdravil, sistem AT- kod) - nadzor zdravil na trgu: sistemski nadzor, rizične skupine zdravil, radiofarmacevtika - farmacevtska dokumentacija: za sprostitev zdravil, specifikacije, specifikacijske meje 4.2.2 Nadzor kakovosti 12 mesecev Program nadzora kakovosti zdravil obsega praktično delo v laboratorijih in teoretično usposabljanje v obliki predavanj in seminarskih nalog. Praktično usposabljanje je časovno opredeljeno z najkrajšo obvezno dobo usposabljanja na posameznem področju analitike, mentorju pa je prepuščeno, da v dogovoru s specializantom izbere daljšo dobo usposabljanja na tistem ožjem področju, na katerem bo specialist delal. S tega področja bo tudi specialistična naloga, iz katere bo razvidna usposobljenost specializanta za samostojno delo. Ob praktičnem delu se bo specialist spoznal: - s farmakopejskimi predpisi in analiznimi postopki - z vzorčenjem - z obdelavo podatkov in statističnim vrednotenjem rezultatov - z metodami validacije - z dobro skladiščno, transportno in kontrolno laboratorijsko prakso - z različnimi oblikami certifikatov ----------------------------------------------------------------- PODROČJE USPOSABLJANJA ČAS ----------------------------------------------------------------- Klasični laboratorij: 1-4 mesece - klasične tehnike kvantitativne analize zdravil - istovetenje na osnovi kemičnih reakcij - spektroskopske metode (UV/VIS, IR) - tehnike predpriprave vzorca za analizo Kromatografski laboratorij: 1-4 mesece - HPLC-tehnike analize - GC-tehnike analize Fizikalni laboratorij: 1 mesec - določevanje fizikalnih konstant in lastnosti (tališče, vrelišče, znižanje strdišča, viskoznost...) Laboratorij za medicinske pripomočke: 1-2 meseca - vrednotenje medicinskih pripomočkov in farmacevtske ovojnine Laboratorij za zdravila rastlinskega izvora: 1-2 meseca - istovetenje drog in naravnih učinkovin - kvantitativno vrednotenje drog in pripravkov iz drog Biološki laboratorij: 1-4 mesece - pirogeni test, LAL-test Laboratorij za rizična zdravila: 1-4 mesece Mikrobiološki laboratorij: 1-4 mesece Skladiščenje, transport: 1-4 mesece 4.3 Izdelava specialistične naloge 6 mesecev -----------------------------------------------------------------
  93. Naziv programa SPECIALIZACIJA IZ KLINIČNE FARMACIJE
  94. Namen Specializacija je učni in vzgojni proces, v katerem specializant pridobi teoretična in praktična znanja s področja klinične farmacije, na podlagi katerih je sposoben pri zdravstveni oskrbi bolnika zagotoviti varno, učinkovito in ekonomično uporabo zdravil.
  95. Okvirni potek Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev. Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s 75 kreditnimi točkami (KT). Praktični del programa traja 18 mesecev. Specialistično nalogo mora specializant izdelati v 6 mesecih.
  96. Vsebina 4.1 Teoretični del Prvo leto specializant na Fakulteti za farmacijo pridobi teoretična znanja v obsegu: ----------------------------------------------------------------- Predmet KT ----------------------------------------------------------------- Farmakoterapija 15 Klinična farmakokinetika 15 Patobiokemični mehanizmi in modeli 15 Farmakoekonomika 15 Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo 15 ----------------------------------------------------------------- Pri posameznem predmetu specializant zagovarja seminarsko nalogo in opravi razgovor z nosilcem predmeta. Pri predmetu farmakoterapija je obvezen izpit. 4.2 Praktični del Po uspešno opravljenem teoretičnem delu specializant začne z usposabljanjem v učnih ustanovah, kjer:
  97. Sodeluje pri procesu izbire optimalne terapije in ustrezne oblike zdravil a) jemanje anamneze zdravil ob sprejemu bolnika oziroma ob vključitvi bolnika v program farmacevtske skrbi v javni lekarni - redno predpisana zdravila: zdravila, predpisana po potrebi i.v.-raztopine in dodatki OTC-zdravila preveri prisotnost (izključi možnost) poznanih preobčutljivosti b) spremljanje bolnika in ustreznosti terapije na temperaturnem listu oziroma na bolnikovi kartici zdravil v javni lekarni preveri (redni časovni intervali, npr. dnevno): - predpisana zdravila in odmerki - čas aplikacije in število dnevnih odmerkov - čas jemanja zdravil glede na obroke hrane in druga zdravila - ali je način dajanja pravilen - morebitno podvajanje terapije preprečevanje medsebojnega delovanja zdravil v smislu: - farmacevtskih - farmakokinetskih - farmakodinamskih interakcij možen vpliv predpisane terapije učinkovine na kinetiko absorpcije, distribucije, metabolizma ter izločanja (vpliv okvarjenih funkcij posameznih organov na farmakokinetiko zdravila), izračun odmerkov, ustreznost izbrane terapije · manifestacija stranskih učinkov ali znakov toksičnosti zdravila · bolnikov odziv na terapijo (premajhen ali prevelik oziroma ali s predpisanimi zdravili dosegamo željeni terapevtski učinek), ali so za optimalen odgovor ali preprečevanje stranskih učinkov potrebna dodatna zdravila · spremlja koncentracijo zdravil z ozkim terapevtskim območjem c) nadzira pripravo zdravil za posameznega bolnika in njihovo pravilno rabo d) spremlja sodelovanje bolnika pri uporabi zdravil e) sodeluje pri pripravi ekonomskih ocen in vrednotenj zdravljenja
  98. Zagotavlja sistem vodenja optimalnih zalog in preskrbo z zdravili
  99. Vključuje se v delo komisije za zdravila (priprava povzetkov o posameznem zdravilu ali skupini zdravil) in klinično preizkušanje zdravil (klinična farmakokinetika).
  100. Ob odpustu oziroma ob izdaji zdravil na recept svetuje bolniku o pravilni rabi predpisanih zdravil.
  101. Evidentira in dokumentira ukrepe farmacevtske skrbi v javnih in bolnišničnih lekarnah. ----------------------------------------------------------------- PODROČJE USPOSABLJANJA ČAS ----------------------------------------------------------------- Biofarmacevtsko-farmakokinetični laboratorij: 6 mesecev - biofarmacevtske lastnosti zdravil - metabolizem učinkovin - metode določanja učinkovin v biološkem materialu - terapevtsko spremljanje plazemskih koncentracij - klinična farmakokinetika Biokemični laboratorij: 1 mesec - vrednotenje in interpretacija rezultatov biokemičnih testov - klinična toksikologija Klinike: 6 mesecev - zagotavljanje dobre farmacevtske skrbi bolnikom na interni, infekcijski, otroški, ginekološki, dermatološki in drugih klinikah - anamneza uporabe zdravil in profili uporabljenih zdravil - delo v bolnišnični komisiji za zdravila - sodelovanje v kliničnih študijah - svetovanje pri uporabi zdravil Bolnišnična in javna lekarna: 4 mesece - sistem individualnih odmerkov - priprava parenteralnih raztopin za individualno oskrbo bolnikov - parenteralna in enteralna prehrana - uvajanje programa farmacevtske skrbi v javni lekarni - spremljanje sodelovanja bolnika pri uporabi zdravil - ugotavljanje in preprečevanje dvojnih medikacij - analiza in preprečevanje medsebojnega delovanja zdravil - dokumentiranje aktivnosti v smislu evalvacije in optimizacije programov Transfuzija: 1 mesec - kri, krvni pripravki in izdelki iz krvi Matična ustanova: 6 mesecev - izdelava specialistične naloge
  102. Naziv programa SPECIALIZACIJE IZ FARMAKOGNOZIJE
  103. Namen Program specializacije je izbran tako, da bo v skladu z zahtevami stroke in zakona o zdravilih specialist usposobljen za naslednje naloge: - uvajanje dobre prakse v smislu izdelovanja in zagotavljanja kakovosti zdravil (s poudarkom na zdravilih, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah) v industriji, galenskem laboratoriju ali drugod - spremljanje novosti na področju farmakognozije z uporabo knjig in periodike - priprava dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah - analiza drog po metodah farmakopej - uvajanje analitskih postopkov in analiza zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah
  104. Okvirni potek Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev. Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s 60 kreditnimi točkami (KT). Praktični del programa traja 18 mesecev. Specialistično nalogo mora specializant izdelati v 6 mesecih.
  105. Vsebina 4.1 Teoretični del V okviru pridobivanja teoretičnega znanja v prvem letu specializacije so predvideni naslednji predmeti: - Biogena zdravila 15 KT - Kakovost zdravil 15 KT - Izbrana poglavja iz analize zdravil 15 KT - Stabilnost zdravil 15 KT - Del predavanj iz Izbrana poglavja iz farmacevtske tehnologije 15 KT 4.2 Praktični del Čas praktičnega usposabljanja na posameznem mestu oziroma v posamezni ustanovi bo določen kasneje, mentorju pa je prepuščeno, da v dogovoru s specializantom izbere daljšo dobo usposabljanja na tistem področju, na katerem bo specialist delal. S tega področja bo tudi specialistična naloga. PODROČJE USPOSABLJANJA ČAS - Teoretično usposabljanje (v okviru podiplomskega izobraževanja) na Fakulteti za farmacijo 12 mesecev - Praktično delo v galenskem laboratoriju, ustreznih proizvodnih in kontrolnih enotah v farmacevtski industriji (pri izdelavi zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah), na Zavodu za farmacijo in preizkušanje zdravil in na Katedri za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo. Spoznavanje dejavnosti Urada RS za zdravila 18 mesecev - Specialistična naloga 6 mesecev
  106. Naziv programa: SPECIALIZACIJA IZ LEKARNIŠKE FARMACIJE
  107. Namen Specializacija iz lekarniške farmacije je učni in vzgojni proces, v katerem specializant pridobi teoretična in praktična znanja, na podlagi katerih je sposoben uvajati in voditi farmacevtsko skrb ter vrednotiti učinke farmacevtovega dela v javni lekarniški službi in bolnišnični lekarniški dejavnosti.
  108. Okvirni potek Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za individualno usposabljanje pod vodstvom mentorjev. V prvem letu specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev. Pomemben del praktičnega dela specializant opravi v lastnem delovnem okolju - lekarni, kjer ves proces poteka po ustreznem programu in v sodelovanju z mentorjem. Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s 75 kreditnimi točkami (KT). Ena kreditna točka je enakovredna trem šolskim uram programa. Praktični del programa traja 18 mesecev. Specialistično nalogo mora specializant izdelati v 6 mesecih, zagovor pa opravi v okviru specialističnega izpita.
  109. Vsebina
  110. 1 Teoretični del Trajanje: 12 mesecev Prvo leto specializant pridobi teoretična znanja s poslušanjem naslednjih predmetov na Fakulteti za farmacijo in drugih visokošolskih ustanovah: Javno zdravstvo 15 KT Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo 15 KT Farmakometrika 10 KT Farmakoekonomika 10 KT Farmacevtska komunikologija 10 KT Farmakoterapija s klinično toksikologijo 15 KT Specializant pri predmetu opravi predpisane obveznosti. Obveznosti zajemajo pisni in/ali ustni izpit in/ali seminarsko nalogo.
  111. 2 Praktični del Trajanje: 24 mesecev Drugo in tretje leto specializant pridobi praktična znanja v učnih ustanovah in na svojem delovnem mestu, pri čemer se vsak segment praktičnega dela prične s teoretičnim uvodnim predavanjem oziroma svetovanjem področnega mentorja. Namen usposabljanja v učnih ustanovah in na lastnem delovnem mestu je, da specializant: - nadgradi znanje o zdravilu kot snovni, etični in ekonomski kategoriji - nadgradi znanja o legislativnih in regulatornih vidikih zdravil - nadgradi znanja o uporabi in učinkih zdravil - nadgradi znanja o načinih posredovanja informacij o zdravilih - nadgradi znanja o preskrbi prebivalstva z zdravili - osvoji znanja in veščine, ki zagotavljajo kakovost lekarniških storitev - osvoji znanja in veščine, ki podpirajo promocijo zdravja in bolnikovo premišljeno samozdravljenje z zdravili brez recepta - osvoji znanja in veščine, ki zmanjšujejo tveganje posameznika in prebivalstva zaradi nepravilne uporabe, stranskih učinkov in medsebojnega delovanja zdravil - vključi vsa pridobljena farmacevtska znanja v načrtovanje in izvedbo programov farmacevtske skrbi v svojem delovnem okolju - prispeva k doseganju optimalnih zdravstvenih učinkov in dvigu kakovosti bolnikovega življenja Obseg dela specializanta v posameznih učnih ustanovah se razlikuje v segmentih
  113. 1 (Oficina - javna lekarna) in
  115. 2 (Oficina - bolnišnična lekarna) glede na specializantovo zaposlitev oziroma usmeritev v obeh vrstah lekarniške dejavnosti. A) Specializanti z zaposlitvijo ali usmeritvijo v javno lekarniško dejavnost
  118. A) Javna lekarniška služba: oficina Trajanje: 10 mesecev (3 mesece v ustanovi mentorja + 7 mesecev na lastnem delovnem mestu pod vodstvom mentorja). Pomen zdravila v sistemu zdravstvenega varstva, pomen za prebivalstvo, pomen za ciljne skupine bolnikov. Načrtovanje in spremljanje uporabe in porabe zdravil v lekarni. Informacijska tehnologija v lekarni. Vedenjski vzorci in komunikološke metode, potrebne za optimizacijo izdaje zdravil. Zagotavljanje kompliance. Farmacevtska intervencija: metode in tehnike. Komunikacija v razširjeni zdravstveni skupini. Informacije o zdravilih na recept in zdravilih za samozdravljenje. Uporaba informacijske tehnologije za pridobivanje in posredovanje podatkov o zdravilih. Informacija o toksikomanogenih snoveh. Informacije za zdravstveno prosvetljevanje. Zbiranje podatkov o sopojavih. Magistralni pripravki. Principi dobre lekarniške prakse. Generično nadomeščanje in substitucijska paralela. Načrtovanje in implementacija programov farmacevtske skrbi v primarnem zdravstvu. Delo v nacionalni mreži promocije zdravja v lekarnah. Vodenje medikacijskih zapisov. Varovanje osebnih podatkov. Metode vrednotenja učinka farmacevtovih kongnitivnih storitev. Menedžment in marketing lekarniškega poslovanja. Komunikacija z lekarniško zbornico, farmacevtskim društvom in drugimi subjekti na področju zdravja.
  121. A) Bolnišnična lekarniška služba: oficina in klinični oddelek Trajanje: 2 meseca Patofiziologija in farmakoterapija pomembnejših bolezenskih stanj. Interpretacija biofarmacevtskih in farmakodinamskih podatkov o zdravilih. Terapevtsko spremljanje koncentracij zdravil (therapeutic drug monitoring). Spremljanje učinkov terapij, medicinski in farmakoekonomski vidiki predpisovanja zdravil. Farmakoterapevtske doktrine. Informacijska podpora. Informacijski center o zdravilih. Komunikacija v kliničnem timu. Vrednotenje terapevtskih učinkov. Farmacevtska skrb v sekundarnem in terciarnem zdravstvu. Nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na domu. Nabava in izdaja zdravil. Nabava in izdaja medicinskih pripomočkov in medicinskega materiala. Individualizacija terapije. Parenteralna in enteralna prehrana. Citostatiki in radiofarmacevtiki. Preprečevanje infekcij, priprava in izdaja antibiotikov, priprava in uporaba dezinfekcijskih sredstev. Priprava sterilnih in nesterilnih izdelkov za aplikacijo. Vodenje predpisane dokumentacije. Informacijska podpora. B) Specializanti z zaposlitvijo ali usmeritvijo v bolnišnično lekarniško dejavnost
  124. B) Javna lekarniška služba: oficina Trajanje: 2 meseca Pomen zdravila v sistemu zdravstvenega varstva, pomen za prebivalstvo, pomen za ciljne skupine bolnikov. Vedenjski vzorci in komunikološke metode, potrebne za optimizacijo izdaje zdravil. Farmacevtska intervencija: metode in tehnike. Komunikacija v razširjeni zdravstveni skupini. Informacija za zdravstveno prosvetljevanje. Informacije o zdravilih za recept in zdravilih za samozdravljenje. Principi dobre lekarniške prakse. Načrtovanje in implementacija programov farmacevtske skrbi v primarnem zdravstvu. Delo v nacionalni mreži promocije zdravja v lekarnah. Zagotavljanje kompliance. Vodenje medikacijskih zapisov. Varovanje osebnih podatkov. Menedžment in marketing lekarniškega poslovanja.
  127. B) Bolnišnična lekarniška služba: oficina in klinični oddelek Načrtovanje in spremljanje uporabe in porabe zdravil v lekarni. Principi dobre lekarniške prakse. Magistralni pripravki. Galenski pripravki. Generično nadomeščanje. Metode vrednotenja učinka farmacevtovih kognitivnih storitev. Komunikacija z lekarniško zbornico, farmacevtskim društvom in drugimi subjekti na področju zdravstva. Patofiziologija in farmakoterapija pomembnejših bolezenskih stanj. Interpretacija biofarmacevtskih in farmakodinamskih podatkov o zdravilih. Terapevtsko spremljanje koncentracije zdravil. Spremljanje učinkov terapije. Vrednotenje terapevtskih izidov. Zbiranje in javljanje podatkov o sopojavih. Spremljanje učinkov terapije. Medicinski in farmakoekonomski vidiki predpisovanja zdravil. Farmakoterapevtske terapije. Medicinski in farmakoekonomski vidiki predpisovanja zdravil. Farmakoterapevtske doktrine. Informacijska tehnologija v lekarni. Uporaba informacijske tehnologije za pridobivanje in posredovanje podatkov o zdravilih. Informacijski center o zdravilih. Informacije o toksikomanogenih snoveh. Komunikacija v zdravstvenem timu. Nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na domu. Farmacevtska skrb v sekundarnem in terciarnem zdravstvu. Nabava in izdaja zdravil, nabava in izdaja medicinskih pripomočkov in medicinskega materiala. Individualizacija terapije. Parenteralna in enteralna prehrana. Citostatiki in radiofarmaki. Preprečevanje infekcij, priprava in izdaja antibiotikov, priprava in uporaba dezinfekcijskih sredstev. Izdelava sterilnih nesterilnih izdelkov. Vodenje predpisane dokumentacije. Informacijska podpora.
  129. 3 Farmacevtska industrija: Trajanje: 1 mesec Informatika v raziskovalnih, tržnih in proizvodnih oddelkih. Priprava predpisane dokumentacije, SPC, PIL. Farmakovigilanca - priprava periodičnih poročil o varnosti zdravil (PSUR). Informacijski center. Bibliografske in faktografske baze, baze s polnim tekstom. Označevanje zdravil. Promocija in oglaševanje zdravil. Vidnost farmacevtskih izdelkov, komunikacija s skupinami in mediji.
  131. 4 Inštitut za varovanje zdravja Trajanje: 2 meseca Sistem zdravstvenega varstva. Poročila o uporabi zdravil (DUR). Zdravstveno prosvetljevanje. Zdravstvena statistika. Epidemiologija. Farmakoepidemiologija. Vrednotenje terapevtskih učinkov med prebivalstvom. Podatkovna zbirka zdravil za poslovne potrebe lekarn AOR.
  133. 5 Urad RS za zdravila in Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil Trajanje: 1 mesec Zakonodaja s področja zdravil in medicinskih pripomočkov. Pridobivanje dovoljenja za promet z zdravilom, pridobivanja dovoljenja za dejavnost proizvodnje in izdelave zdravil, za dejavnost prometa z zdravili. Informacijski sistem o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Razvrščanje zdravil. Farmakovigilanca. Mednarodna uskladitev predpisov s področja zdravil. Evropska farmakopeja, Nacionalni dodatek in drugi predpisi.
  135. 6 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Trajanje: 1 mesec Sistemi poplačila zdravstvenih storitev. Sistemi poplačila zdravil. Razvrščanje zdravil na liste. Medicinski in farmakoekonomski vidiki predpisovanja zdravil. Generično nadomeščanje in substitucijska paralela. Poplačila medicinskih pripomočkov.
  137. 7 Trgovina z zdravili na debelo (veledrogerija) Trajanje: 1 mesec Dobra distribucijska praksa. Skladiščenje in transport zdravil. Zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev v preskrbi z zdravili. Sledljivost in instrumenti odpoklica zdravil. Menedžment in marketing. Naročanje zdravil. Informacijski sistemi.
  138. 3 Specialistična naloga Trajanje: 6 mesecev Specializant v dogovoru z mentorjem opredeli interesno področje in cilj specialistične naloge. V nalogi teoretično in praktično obdela problematiko s področja, ki je povezano s programom njegovega usposabljanja in razvojem lekarniške dejavnosti. Specialistična naloga mora zajemati izvirne prispevke k razvoju farmacevtske stroke. Specializant mora nalogo oddati v predpisani obliki in jo zagovarjati v okviru specialističnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo glavni mentor, področni mentor in imenovani tretji član, ki je lahko habilitirani učitelj ali specialist. Priloga 2: List farmacevta specializanta Priloga 3: Zapisnik o specialističnem izpitu Priloga 4: Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.