Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za proizvodnjo železa in jekla, stran 10166.

Na podlagi prvega odstavka

1. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00 in 1/96) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za proizvodnjo železa in jekla
2. člen Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz naprav za proizvodnjo železa in jekla, in sicer: – mejne vrednosti parametrov odpadne vode in – posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi. Za emisije snovi v vode, ki niso urejene s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba).
3. člen Določbe te uredbe veljajo za odpadno vodo iz:
4. naprav za sintranje,
5. plavžev za proizvodnjo surovega železa in naprav za granulacijo žlindre,
6. naprav za razžveplanje surovega železa,
7. naprav za proizvodnjo surovega jekla vključno s sekundarno metalurgijo,
8. naprav za kontinuirano litje in vroče oblikovanje,
9. naprav za vroče oblikovanje cevi,
10. naprav za hladno valjanje trakov,
11. naprav za hladno oblikovanje cevi, profilov, paličnega jekla in žice,
12. naprav za kontinuirano površinsko obdelavo polizdelkov iz jekla.
13. člen Določbe te uredbe ne veljajo za odpadno vodo na območju vira onesnaževanja iz: – koksarn, – hladilnih sistemov za posredno hlajenje naprav iz prejšnjega člena in – naprav za pripravo vode. Določbe te uredbe ne veljajo tudi za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju vira onesnaževanja.
14. člen Odvajanje odpadnih voda neposredno v vode iz: – naprav za sintranje, – naprav za razžveplanje surovega železa in – naprav za proizvodnjo surovega jekla, razen naprav za hlajenje odpadnega plina in sekundarne metalurgije, ni dovoljeno.
15. člen Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in mejne vrednosti emisijskih faktorjev odpadne vode iz virov onesnaževanja za iztok neposredno v vode in v kanalizacijo, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Emisijski faktor posamezne snovi v odpadni vodi za vire onesnaževanja iz
16. člena te uredbe je razmerje med količino te snovi v odpadni vodi, ki se je z odpadno vodo odvedla v enem dnevu, in količino surovega železa ali jekla, ki bi jo naprave vira onesnaževanja proizvedle v enakem obdobju, če obratujejo vse naprave vira onesnaževanja z največjo zmogljivostjo. Emisijski faktor se izraža v gramih posameznega parametra na tono proizvedene kovine.
17. člen Posebni ukrepi, ki jih upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja iz
18. člena te uredbe izvaja zaradi čim manjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so: – zapiranje krogotoka v največji možni meri pri napravah za mokro čiščenje odpadnega plina, – ponovna uporaba manj onesnažene tehnološke odpadne vode za hlajenje, iščenje ter pranje odpadnih plinov, – ponovna uporaba odpadne in hladilne vode v napravah za granulacijo žlindre, – prednostna uporaba tehnologij z varčno porabo surove vode, – uporaba padavinske odpadne vode, ki se odvaja iz prekritih površin na območju vira onesnaževanja za hlajenje in v proizvodnem procesu, – ponovna uporaba vode za izpiranje, očiščene s pomočjo kaskadnega čiščenja ali ionske izmenjave, – regeneracija procesnih raztopin z ekstrakcijo, cementacijo, kristalizacijo, izmenjavo ionov in filtracijo z uporabo membran, – uporaba postopkov za zmanjševanje izpuščanja snovi za površinsko obdelavo z odvajanjem odpadnih voda, kot je zbiranje razškropljenih tekočin ali posnemanje odpadnih tekočin za površinsko obdelavo, – najmanjša možna uporaba halogenov in kemikalij, pri katerih se sproščajo halogeni in – uporaba takih snovi v procesu, da se najmanj 80% v odpadni vodi nastalih organskih kompleksnih spojin razgradi v 28 dneh.
19. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
20. člen Upravljavci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
21. člen Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ne glede na določbo prejšnjega člena, v soglasju k sanacijskemu programu določi tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
22. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 353-30/2000-1 Ljubljana, dne
23. septembra
24. Vlada Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk l. r. Predsednik PRILOGA 1 Tabela 1: Mejne vrednosti splošnih parametrov tehnološke odpadne vode za vse vire onesnaževanja iz
25. člena te uredbe ----------------------------------------------------------------- Mejne vrednosti Parameter enota za iztok za iztok v v vode kanalizacijo ----------------------------------------------------------------- I. SPLOŠNI PARAMETRI
26. Temperatura stopinje C 30 40
27. pH-vrednost 6,5-9,0 6,5-9,5
28. Neraztopljene snovi mg/l 80 250
29. Usedljive snovi ml/l 0,5 10 ----------------------------------------------------------------- Tabela 2: Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod pri neposrednem odvajanju v vode in odvajanju v kanalizacijo iz plavžev za proizvodnjo surovega železa in naprav za granulacijo žlindre