← Slovenija

Sklep o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samou

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojza Padarja iz Izole na seji dne

  1. septembra 2000 s k l e n i l o:
  2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 44., 45., 46.,
  3. in
  4. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97 in 10/98) in za oceno ustavnosti in zakonitosti 46., 47., 48., 49., 50.,
  5. in
  6. člena statuta Občine Izola (Uradne objave Občine Izola z dne
  8. 1994) se zavrže.
  9. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka
  10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98) in
  11. člena statuta Občine Izola (Uradne objave Občine Izola, št. 15/99) se zavrne. O b r a z l o ž i t e v A)
  12. Pobudnik izpodbija člene 44, 45, 46, 47 in 48 zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), ki urejajo referendumsko odločanje v občini. Navaja, da so te določbe pomanjkljive, saj ne urejajo, na kakšen način in v kakšni obliki pobudnik referenduma izkaže občinskemu svetu voljo 10 odstotkov volilcev v občini za razpis referenduma. Iz istega razloga naj bi bile pomanjkljive tudi določbe
  13. do
  14. člena statuta Občine Izola iz leta 1994 (v nadaljevanju: statut94). Zaradi navedenih pomanjkljivosti krajani po mnenju pobudnika ne morejo izvesti postopkov za izvedbo referenduma. V podporo svojih trditev navaja sklep Občinskega sveta občine Izola z dne
  16. 1997, ki je postopke o pobudah za izvedbo referendumov, ki so jih vložili pobudnik in drugi krajani, zamrznil do sprejema sprememb občinskega statuta. Zaradi navedenih pomanjkljivosti ZLS in statuta94 naj bi bila kršena pravica izražanja volje volilcev na referendumu in s tem kršeni 5.,
  17. in
  18. člen ustave. Pobudnik je predlagal začasno zadržanje izvrševanja odlokov o zazidalnih načrtih, glede katerih so bile vložene pobude za razpis referendumov.
  19. Pobudnik je po pozivu pojasnil, da vztraja pri pobudi in dodatno predlagal tudi presojo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS-J) in statuta Občine Izola iz leta 1999 (v nadaljevanju: statut99) v delu, ki se nanaša na določbe o neposrednem odločanju občanov. Izrecno izpodbija
  20. člen ZLS-J, ker naj bi bil v nasprotju s
  21. členom ustave. Izpodbijani člen naj bi dopuščal, da ena oseba (župan) odloča, ali bo podpisnik pobude za referendum overil podpis na upravni enoti osebno ali bo le podpisal seznam pobudnikov, ki ga bo overila upravna enota kot celoto. Taka določba naj bi vnašala neenakost med posameznimi pobudniki. Iz istih razlogov izrecno izpodbija tudi
  22. člen statuta
  24. Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude pridobilo stališče Vlade Republike Slovenije. Vlada navaja, da je s ZLS-J omogočena normalna izvedba referenduma na zahtevo volilcev. Posebej utemeljuje razloge za ureditev, kot jo določa izpodbijani
  25. člen ZLS-J. Navaja, da je bil namen z izpodbijano ureditvijo omogočiti pobudnikom za razpis referenduma čim lažji način zbiranja podpore med volilci. Ker naj bi bili pogoji od občine do občine različni, izpodbijane določbe pooblaščajo župana, da s posamičnim (postopkovnim) sklepom določi način dajanja podpore in rok za zbiranje podpisov. B)
  26. Vsakdo lahko da pisno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če izkaže svoj pravni interes, ki je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (
  27. člen zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Pobudnik je skupaj z drugimi krajani vložil pobude za razpis referendumov, ki pa so bili s sklepom občinskega sveta zamrznjene do sprejema sprememb ZLS in statuta. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka pred ustavnim sodiščem. S sprejemom ZLS-J in statuta99 je pravni interes pobudnikov za izpodbijanje ZLS in statuta94 prenehal, saj so izpodbijane določbe prenehale veljati. Ker pobudnik ni izkazal, da bi nastale negativne posledice zaradi morebitne neustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanih določb ZLS oziroma statuta94, niso izpolnjeni pogoji iz
  28. člena ZUstS. Pobudnik zato nima pravnega interesa za oceno izpodbijanih predpisov, ki so prenehali veljati. Glede na to je ustavno sodišče pobudo v delu, kot to izhaja iz prve točke izreka tega sklepa, zavrglo.
  29. Predlogu za začasno zadržanje ustavno sodišče ni ugodilo, ker se ni nanašal na zadržanje izpodbijanih aktov.
  30. Pobudnik izpodbija
  31. člen ZLS-J, vendar iz utemeljitve pobude izhaja, da je sporna le določba četrtega odstavka navedenega člena, ki se glasi: “Volilci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volilcev na seznamu“.
  32. Navedena določba naj bi bila v nasprotju s
  33. členom ustave, ker naj bi povzročala neenakost med posameznimi pobudniki. Ta je v tem, da se bodo nekateri lahko podpisali le na seznamu, drugi pa bodo morali svoj podpis osebno overiti. Odločanje o vsem tem je prepuščeno eni osebi (županu). Iz istih razlogov naj bi bil neustaven tudi
  34. člen statuta99, saj le povzema besedilo zakona.
  35. Iz pobude izhaja, da pobudnik izpodbija nevedene določbe ZLS-J in statuta99, ker naj bi pri njihovi uporabi lahko prihajalo do različnega obravnavanja pobudnikov in s tem do kršitve načela enakosti pred zakonom. Pobudnik ne navaja, da bi v primeru Občine Izola že prišlo do takšnih kršitev.
  36. Izpodbijana določba ZLS-J res pooblašča župana, da v posameznih primerih vloženih pobud določi način dajanja podpore vloženi pobudi. Tako pooblastilo ni sporno. Vendar ta določba županu ne dovoljuje, da bi ravnal arbitrarno in pri odločanju kršil splošno ustavno načelo enakosti (drugi odstavek
  37. člen ustave). Župan bo moral pri odločanju paziti, da bo v enakih ali podobnih primerih odločal enako. Zato trditev pobudnika, da bi določba sama na sebi predstavljala kršitev splošnega načela enakosti pred zakonom, ni pravilna in je zato pobuda očitno neutemeljena. Iz istih razlogov je očitno neutemeljena tudi pobuda za oceno ustavnosti
  38. člena statuta
  40. Ker je ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka
  41. člena ZLS-J in
  42. člena statuta99 kot očitno neutemeljeno zavrnilo, se ni spuščalo v vprašanje, ali ima pobudnik pravni interes za vložitev te pobude. C)
  43. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi
  44. in drugega odstavka
  45. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. Št. U-I-305/98-14 Ljubljana, dne
  46. septembra
  47. Namestnik predsednika dr. Lojze Ude l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.