← Slovenija

Odredba o merskih enotah, stran 2804.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka

  1. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport O D R E D B O o merskih enotah*
  2. člen Za izražanje merilnih rezultatov oziroma vrednosti veličin v javni rabi se v Republiki Sloveniji uporablja mednarodni sistem enot (Systčme International d´Unités) (v nadaljnjem besedilu: SI) s pripadajočimi predponami. Ne glede na prejšnji odstavek se smejo uporabljati tudi naslednje merske enote (v nadaljnjem besedilu: enote) izven SI: – enote, ki so določene na podlagi enot SI, a niso desetiški mnogokratniki le-teh, – enoti, ki se uporabljata poleg enot SI in katerih vrednosti sta dobljeni eksperimentalno, – enote, ki so dovoljene samo na določenih področjih, – sestavljene enote. Imena, simboli in definicije enot SI in dovoljenih enot izven SI so navedeni v prilogi, ki je sestavni del te odredbe.
  3. člen Uporaba in pisava enot morata biti skladni s standardi SIST ISO 2955, serije SIST ISO 31 in SIST ISO
  5. člen Ta odredba, razen določbe
  6. člena te odredbe, se ne nanaša na enote, ki so predvidene v mednarodnih pogodbah ali sporazumih in se uporabljajo v zračnem, pomorskem ali železniškem prometu v obsegu, ki ga določajo mednarodne pogodbe in sporazumi. Mednarodne pogodbe in sporazumi iz prejšnjega odstavka so mednarodne pogodbe in sporazumi, ki jih je sklenila Republika Slovenija ali h katerim je Republika Slovenija pristopila.
  7. člen Uporaba enot, ki ne spadajo med dovoljene enote, navedene v
  8. členu (v nadaljnjem besedilu: nedovoljene enote), je dovoljena: – za izdelke in opremo, ki so bili na dan uveljavitve te odredbe že na trgu ali v uporabi, ter – za sestavne dele in dele izdelkov ter opreme, ki so potrebni za nadomestitev ali zamenjavo sestavnih delov ali delov izdelkov in opreme iz prejšnje alinee. Ne glede na prejšnji odstavek tega člena morajo vsa merila, ki se uporabljajo na področjih iz
  9. člena zakona o meroslovju, kazati rezultate merjenja v dovoljenih enotah.
  10. člen Uporaba dodatnega kazanja merilnih instrumentov in dodatnih zapisov je dovoljena do
  11. decembra
  12. Dodatno kazanje merilnih instrumentov je eno ali več kazanj vrednosti določene veličine v nedovoljenih enotah, ki so dodana h kazanju vrednosti te veličine v dovoljenih enotah. Dodatni zapis je eden ali več zapisov vrednosti določene veličine v nedovoljenih enotah, ki so dodani k zapisu vrednosti te veličine v dovoljenih enotah. Dodatno kazanje merilnih instrumentov ne sme biti predstavljeno z večjimi znaki kot kazanje vrednosti veličine v dovoljenih enotah. Dodatni zapis mora biti v oklepaju za zapisom vrednosti veličine v dovoljenih enotah.
  13. člen V predpisih, ki jih izdajo pristojni ministri, se morajo na prvem mestu uporabljati enote iz
  14. člena, nedovoljene enote pa so lahko navedene poleg dovoljenih enot v oklepaju.
  15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o merskih enotah (Uradni list RS, št. 2/96) in se preneha uporabljati odlok o določitvi rokov, do katerih se smejo uporabljati merila, s katerimi se meri v merskih enotah, ki niso določene v zakonu o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ, št. 33/84).
  16. člen Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 009-1/01-8 Ljubljana, dne
  17. marca
  18. Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok l. r. * Ta odredba smiselno povzema vsebino direktiv ES o merskih enotah (80/181/EGS), kot je dopolnjena z direktivami (85/1/EGS), (89/617/EGS) in (1999/103/EGS). Priloga
  19. Enote SI ter njihovi desetiški mnogokratniki 1.
  20. Osnovne enote SI .------------------------------------------------. . Osnovna veličina . Osnovna enota SI . . .--------------.---------. . . Ime . Simbol . .-----------------------.--------------.---------. . dolžina . meter . m . .-----------------------.--------------.---------. . masa . kilogram . kg . .-----------------------.--------------.---------. . čas . sekunda . s . .-----------------------.--------------.---------. . električni tok . amper . A . .-----------------------.--------------.---------. . termodinamična . kelvin . K . . temperatura . . . .-----------------------.--------------.---------. . množina snovi . mol . mol . .-----------------------.--------------.---------. . svetilnost . kandela, . cd . . . candela . . .------------------------------------------------. Definicija osnovnih enot SI: Enota za dolžino Meter je dolžina poti, ki jo prepotuje svetloba v vakuumu v časovnem intervalu 1/299 792 458 sekunde. Enota za maso Enota za maso je kilogram; kilogram je enak masi mednarodnega etalona prototipa kilograma. Enota za čas Sekunda je trajanje 9 192 631 770 period sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija-
  21. Enota za električni tok Amper je konstantni električni tok, ki bi pri prehodu skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega krožnega prereza, postavljena v vakuumu v medsebojni razdalji 1 m, povzročil med njima silo 210 (na -7) newtona na meter dolžine. Enota za termodinamično temperaturo Kelvin, enota termodinamične temperature, je 1/273,16 termodinamične temperature trojne točke vode. Enota za množino snovi Mol je množina snovi v sistemu, ki vsebuje toliko osnovnih edink (entitet), kolikor je atomov v 0,012 kilograma ogljika. Pri uporabi mola je treba navesti osnovne edinke (entitete), ki so lahko atomi, molekule, ioni, elektroni, drugi delci ali določene skupine takšnih delcev. Enota za svetilnost Kandela (candela) je svetilnost vira, ki v dani smeri oddaja monokromatsko sevanje frekvence 540×10 (na 12) hertzov in seva z jakostjo 1/683 watta na steradian. 1.1.
  22. Posebno ime in simbol enote SI za temperaturo pri navajanju Celzijeve temperature .---------------------------------------. . Veličina . Enota . . .-----------.-----------. . . Ime . Simbol . .---------------.-----------.-----------. . Celzijeva . stopinja . stopinj C . . temperatura . Celzija . . .---------------------------------------. Celzijeva temperatura t je definirana kot razlika dveh termodinamičnih temperatur T in T0 (t = T - T0), pri čemer je T0 = 273,15 K. Interval ali razlika temperatur je lahko izražena v kelvinih ali v stopinjah Celzija. Enota 1/2stopinja Celzija1/2 je enaka enoti 1/2kelvin1/
  23. 1.
  24. Druge enote SI 1.2.
  25. Izpeljane enote SI Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so določene kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskim faktorjem, ki je enak
  26. 1.2.
  27. Izpeljane enote SI s posebnimi imeni in simboli .---------------------------------------------------------------. . Izpeljana veličina . Izpeljana enota . . . . . .---------.--------.-----------.-----------. . . Posebno . Simbol . Izražena . Izražena z. . . ime . . z drugimi . osnovnimi . . . . . . enotami . . . . . . SI . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . ravninski kot . radian . rad . . m/m . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . prostorski kot .steradian. sr . . m2/m2 . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . frekvenca . hertz . Hz . . 1/s . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . sila . newton . N . . kg x m/s2 . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . tlak, napetost . pascal . Pa . N/m2 .kg/(m x s2). .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . energija, delo, . joule . J . N x m .kg x m2/s2 . . toplota . . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . moč (1 Posebni . watt . W . J/s .kg x m2/s2 . . imeni za enoto . . . . . . moči: ime volt- . . . . . . amper (simbol: V . . . . . . x A), kadar se . . . . . . uporablja za . . . . . . izražanje . . . . . . navidezne moči . . . . . . izmeničnega . . . . . . električnega . . . . . . toka, in var . . . . . . (simbol: var), . . . . . . kadar se . . . . . . uporablja za . . . . . . izražanje jalove . . . . . . električne . . . . . . moči.), moč . . . . . . sevanja . . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . električni naboj, . coulomb . C . . A x s . . količina elektrine . . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . električni . volt . V . W/A . kg x m2/ . . potencial, razlika . . . . (s3 x A) . . potencialov, . . . . . . napetost, lastna . . . . . . napetost . . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . kapacitivnost . farad . F . C/V . A2 x s4/ . . . . . . (kg x m2) . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . električna upornost. ohm . Omega . V/A . kg x m2/ . . . . . . (s3 x A2) . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . električna . siemens . S . 1/Omega . s3 x A2/ . . provodnost . . . . (kg x m2) . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . magnetni pretok . weber . Wb . V x s . kg x m2/ . . . . . . (s2 x A) . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . gostota magnetnega . tesla . T . Wb/m2 . kg/ . . pretoka . . . . (s2 x A) . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . induktivnost . henry . H . Wb/A . kg x m2/ . . . . . . (s2 x A2) . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . svetlobni tok . lumen . Im . . cd x sr . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . osvetljenost . luks, . lx . Im/m2 . cd x sr/m
  28. . . lux . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . aktivnost .becquerel. Bq . . 1/s . . (radionuklida) . . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . absorbirana doza, . . . . . . prejeta specifična . . . . . . energija, kerma, . gray . Gy . J/kg . m2/s2 . . indeks absorbirane . . . . . . doze . . . . . .--------------------.---------.--------.-----------.-----------. . dozni ekvivalent, . . . . . . indeks doznega . sievert . Sv . J/kg . m2/s2 . . ekvivalenta . . . . . .---------------------------------------------------------------.

(1)Posebni imeni za enoto moči: ime volt-amper (simbol: V·A), kadar se uporablja za izražanje navidezne moči izmeničnega električnega toka, in var (simbol: var), kadar se uporablja za izražanje jalove električne moči. Enote, izpeljane iz osnovnih enot SI, so lahko izražene z vsemi enotami iz te priloge, tudi z enotami s posebnimi imeni in simboli iz zgornje tabele. Definiciji enot ravninskega in prostorskega kota Enota za ravninski kot Radian je kot med krakoma, ki na krožnici odrežeta lok enake dolžine, kakor je polmer. Enota za prostorski kot Steradian je prostorski kot stožca z vrhom v središču krogle, ki izreže iz površine te krogle ploščino, enako ploščini kvadrata, katerega stranice so enake polmeru krogle. 1.
  1. Predpone in njihovi simboli, ki se uporabljajo za določanje desetiških mnogokratnikov .------------------------------------------------------------. . Faktor . Predpona . . Faktor . Predpona . . .-------.--------. . .-------.--------. . . Ime . Simbol . . . Ime . Simbol . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 24) . jota . Y . . 10(na -1) . deci . d . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 21) . zeta . Z . . 10(na -2) . centi . c . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 18) . eksa . E . . 10(na -3) . mili . m . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 15) . peta . P . . 10(na -6) . mikro . mi . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 12) . tera . T . . 10(na -9) . nano . n . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 9) . giga . G . . 10(na -12). piko . p . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 6) . mega . M . . 10(na -15). femto . f . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 3) . kilo . k . . 10(na -18). ato . a . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 2) . hekto . h . . 10(na -21). zepto . z . .-----------.-------.--------. .-----------.-------.--------. . 10(na 1) . deka . da . . 10(na -24). jokto . y . .------------------------------------------------------------. Imena in simboli desetiških mnogokratnikov za enoto mase se tvorijo z dodajanjem predpon k besedi 1/2gram1/2 in pripadajočih simbolov k simbolu "g". Če je izpeljana enota izražena v obliki ulomka, se lahko pripadajoči desetiški mnogokratniki označijo z dodajanjem predpone k enotam v števcu ali imenovalcu, ali v obeh. Sestavljene predpone, t.j. predpone, ki so sestavljene iz več zaporednih zgoraj navedenih predpon, se ne smejo uporabljati. 1.
  2. Posebna dovoljena imena in simboli desetiških mnogokratnikov enot SI .-----------------------------------------------------------. . Veličina . Enota . . . . . .-------.----------.--------------------------. . . Ime . Simbol . Definicija . .-------------.-------.----------.--------------------------. . prostornina . liter . l ali L . 1 l = 1 dm3 = . . . . . 10(na -3) m3 . .-------------.-------.----------.--------------------------. . masa . tona . t . 1 t = 1 Mg = 10(na 3) kg . .-------------.-------.----------.--------------------------. . tlak, . bar . bar . 1 bar = 10(na 5) Pa . . napetost . . . . .-----------------------------------------------------------. Predpone in njihovi simboli, navedeni v tabeli pod točko 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz tabele 1.
  4. Enote, ki so določene na podlagi enot SI, a niso desetiški mnogokratniki le-teh .--------------------------------------------------------------. . Veličina . Enota . . . . . .------------.--------.--------------------------. . . Ime . Simbol . Definicija . .-------------.------------.--------.--------------------------. . ravninski . revolucija . . 1 revolucija = 2 pi rad . . kot .------------.--------.--------------------------. . . gon, grad . gon . 1 gon = (pi/200) rad . . .------------.--------.--------------------------. . . (kotna) . stopinj. 1 stopinja = (pi/180) rad. . . stopinja . . . . .------------.--------.--------------------------. . . (kotna) . ` . 1` = (pi/10 800) rad . . . minuta . . . . .------------.--------.--------------------------. . . (kotna) . " . 1" = (pi/648 000) rad . . . sekunda . . . .-------------.------------.--------.--------------------------. . čas . minuta . min . 1 min = 60 s . . .------------.--------.--------------------------. . . ura . h . 1 h = 3 600 s . . .------------.--------.--------------------------. . . dan . d . 1 d = 86 400 s . .--------------------------------------------------------------. Predpone, navedene v tabeli pod točko 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni "gon" ali "grad" in s simbolom "gon".
  5. Enoti, ki se uporabljata poleg enot SI in katerih vrednosti sta dobljeni eksperimentalno .--------------------------------------------------------------. . Veličina . Enota . . . . . .------------.--------.--------------------------. . . Ime . Simbol . Definicija . .-------------.------------.--------.--------------------------. . energija .elektronvolt. eV . Elektronvolt je kinetična. . . . . energija, ki jo pridobi . . . . . elektron, ko v vakuumu . . . . . preide potencialno . . . . . razliko 1 volt. . .-------------.------------.--------.--------------------------. . masa . poenotena . u . Poenotena atomska masna . . . atomska . . enota je dvanajsti del . . . masna enota. . mase atoma nuklida 12C. . .--------------------------------------------------------------. Predpone in njihovi simboli, navedeni v tabeli pod točko 1.3, se lahko uporabljajo skupaj s tema dvema enotama in njunima simboloma.
  6. Enote in imena enot, ki so dovoljene samo na določenih področjih .--------------------------------------------------------------. . Veličina . Enota . . . . . .------------.--------.--------------------------. . . Ime . Simbol . Definicija . .-------------.------------.--------.--------------------------. . lomnost . dioptrija . . 1 dioptrija = 1/m . . optičnih . . . . . sistemov . . . . .-------------.------------.--------.--------------------------. . masa dragih . metrski . . 1 metrski karat = 200 mg . . kamnov . karat . . . .-------------.------------.--------.--------------------------. . ploščina . . . . . kmetijskega . . . . . ali . ar . a . 1 a = 100 m2 . . zazidalnega . . . . . zemljišča . . . . .-------------.------------.--------.--------------------------. . dolžinska . . . . . masa . . . . . tekstilne . teks, tex . tex . 1 tex = 10(na -6) kg/m . . preje in . . . . . sukanca . . . . .-------------.------------.--------.--------------------------. . krvni tlak . milimeter . . . . in tlak . živega . mmHg . 1 mmHg = 133,322 Pa . . drugih . srebra . . . . telesnih . . . . . tekočin . . . . .-------------.------------.--------.--------------------------. . presek . barn . b . 1 b = 10(na -28) m2 . .--------------------------------------------------------------. Predpone in njihovi simboli, navedeni v tabeli pod točko 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z zgoraj navedenimi enotami in njihovimi simboli, razen z milimetrom živega srebra in njegovim simbolom. 100 a se imenuje hektar.
  7. Sestavljene enote Sestavljene enote so kombinacije enot iz te odredbe. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.