Zakon o telekomunikacijah (ZTel-1), stran 3208.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

člena in prvega odstavka
člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o telekomunikacijah (ZTel-1) Razglašam zakon o telekomunikacijah (ZTel-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji
aprila
Št. 001-22-40/01 Ljubljana, dne
aprila
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O TELEKOMUNIKACIJAH (ZTel-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE
člen (vsebina zakona) Ta zakon ureja prenos informacij v telekomunikacijskih omrežjih, pogoje za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev in obratovanje javnih telekomunikacijskih omrežij, ureja izdajanje dovoljenj za opravljanje telekomunikacijskih storitev, določa pogoje in postopek za uporabo radiofrekvenčnega spektra, pogoje za medsebojno povezovanje omrežij in priključevanje uporabnikov, ureja zagotavljanje univerzalnih telekomunikacijskih storitev, določa pogoje za uporabo telekomunikacijskih številk ter pogoje za uporabo radijske in terminalske opreme, ureja ustanovitev, organizacijo in delovanje Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) kot neodvisne organizacije urejanja ter pristojnosti organov, ki opravljajo druge upravne naloge po tem zakonu, določa naloge Sveta za telekomunikacije, določa pravice in obveznosti operaterjev telekomunikacijskih storitev in njihovih uporabnikov ter ureja druga vprašanja, povezana s telekomunikacijami.
člen (namen zakona) Namen tega zakona je:
zagotoviti konkurenco na trgu telekomunikacijskih storitev in omogočiti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji in potrebami uporabnikov,
zagotoviti univerzalne telekomunikacijske storitve vsem po dostopni ceni, vključno s potrebami po nujnih storitvah,
zaščititi interese uporabnikov telekomunikacijskih storitev vključno z varstvom tajnosti in zaupnosti v telekomunikacijah,
zagotoviti in pospeševati učinkovitost in konkurenco med operaterji,
zagotoviti učinkovito rabo radiofrekvenčnega spektra in telekomunikacijskega oštevilčenja,
izkoristiti nastajajoče tehnologije,
varovati interese varnosti in obrambe države.
člen (pojmi) V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo:
Elektromagnetna združljivost (EMC) je sposobnost naprave, dela opreme ali sistema, da zadovoljivo deluje v svojem okolju brez vnašanja nedopustnih elektromagnetnih motenj ničemur v tem okolju.
Elektronski mediji so množični mediji, ki svoje vsebine razširjajo na elektronski način.
Fiksne javne telefonske storitve so javnosti dostopne komercialne storitve neposrednega prenosa govora v realnem času preko komutiranega javnega telekomunikacijskega omrežja oziroma omrežij, tako da lahko vsak uporabnik uporablja terminalsko opremo, priključeno na omrežno priključno točko na fiksni lokaciji, za komunikacijo z drugim uporabnikom terminalske opreme, priključene na drugo omrežno priključno točko.
Fiksno javno telefonsko omrežje je javno komutirano telekomunikacijsko omrežje, ki se delno ali v celoti uporablja za zagotavljanje fiksnih javnih telefonskih storitev med fiksnimi omrežnimi priključnimi točkami.
Geografska številka je številka, katere del ima geografski pomen, ki se ga uporablja za usmerjanje klicev do omrežne priključne točke naročnika, ki mu je bila ta številka dodeljena.
Javne satelitske storitve so javne telekomunikacijske storitve, ki se zagotavljajo s pomočjo satelitske radijske opreme.
Javne telekomunikacijske storitve so telekomunikacijske storitve, ki so dostopne javnosti.
Javna telekomunikacijska omrežja so telekomunikacijska omrežja, ki se jih delno ali v celoti uporablja za zagotavljanje javnih telekomunikacijskih storitev.
Krajevna podzanka je del krajevne zanke, ki povezuje omrežno priključno točko pri naročniku s koncentratorjem ali določeno vmesno dostopovno točko v fiksnem javnem telefonskem omrežju.
Krajevna zanka pomeni fizični vod iz bakrenih posukanih parov, ki povezuje omrežno priključno točko pri naročniku z glavnim razdelilnim okvirom ali drugo primerljivo opremo v fiksnem javnem telefonskem omrežju.
Medomrežna povezava je vrsta omrežnega dostopa, ki omogoča fizično in logično povezavo telekomunikacijskih omrežij tako, da lahko uporabniki, priključeni na različna telekomunikacijska omrežja, posredno ali neposredno medsebojno komunicirajo oziroma, da imajo dostop do storitev, ki jih ta omrežja omogočajo.
Mobilno javno radijsko omrežje je javno telekomunikacijsko omrežje, ki se ga uporablja za zagotavljanje mobilnih javnih radijskih storitev.
Mobilne javne radijske storitve so javne telekomunikacijske storitve, ki se jih delno ali v celoti zagotavlja z radiokomunikacijami do mobilnih uporabnikov, in ki zato delno ali v celoti uporabljajo mobilno javno radijsko omrežje.
Naročniki so pravne ali fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo z operaterjem javnih telekomunikacijskih storitev za uporabo njegovih storitev.
Omrežni dostop je fizična in logična povezava terminalske ali druge opreme s telekomunikacijskim omrežjem ali z njegovim delom, kot tudi fizična in logična povezava enega telekomunikacijskega omrežja z drugim omrežjem ali z njegovim delom z namenom pridobitve dostopa do funkcij tega telekomunikacijskega omrežja ali do telekomunikacijskih storitev, ki jih tako omrežje omogoča.
Omrežna priključna točka so vsi fizični priključki in njihova dostopovna tehnična specifikacija, ki so del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebni za dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja oziroma storitev in za učinkovito povezavo skozi to javno omrežje.
Operater je pravna ali fizična oseba, ki izvaja pravni in dejanski nadzor nad celoto funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje ustreznih telekomunikacijskih storitev.
Radiodifuzija je oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih programov, namenjenih neposrednemu javnemu sprejemu, v odprtem prostoru. Program ima pomen kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javna glasila (medije).
Radiokomunikacije so telekomunikacije s pomočjo radijskih valov.
Radijska frekvenca je del radiofrekvenčnega spektra, ki se uporablja za radiokomunikacije, in je določena z centralno frekvenco in širino radiofrekvenčnega kanala, zgornjo in spodnjo mejo frekvence radiofrekvenčnega kanala ali navedbo posameznih nosilnih frekvenc (analogna radiodifuzija).
Radijska oprema je naprava ali njen ustrezen del, ki omogoča komuniciranje s pomočjo oddajanja oziroma sprejemanja radijskih valov, in izkorišča radiofrekvenčni spekter, razporejen za prizemne/vesoljske radiokomunikacije.
Skupna uporaba objektov oziroma napeljav po tem zakonu pomeni, da mora lastnik objektov oziroma napeljav na podlagi dogovora in ustreznega denarnega nadomestila dopustiti uporabo teh objektov oziroma napeljav na način kot to določa za zakon.
Številka je niz znakov oziroma števk, črk ali drugih simbolov, lahko tudi v medsebojni kombinaciji za dostop do omrežja ali za identifikacijo omrežja, operaterja, omrežne priključne točke ali drugega elementa omrežja.
Telekomunikacije so oddajanje, prenašanje, sprejemanje in usmerjanje vseh vrst sporočil v obliki signalov, glasu, slike ali zvokov s primernimi tehničnimi sredstvi.
Telekomunikacijsko omrežje so prenosni sistemi, lahko tudi centrale in druga oprema, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, kamor med drugim spadajo satelitska omrežja, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna prizemna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiodifuzijo in omrežja za kabelsko televizijo.
Telekomunikacijske storitve so storitve, ki se jih delno ali v celoti zagotavlja s prenosom in usmerjanjem signalov po telekomunikacijskih omrežjih.
Terminalska oprema je naprava ali njen ustrezen del, ki omogoča komuniciranje in je namenjena za posredno ali neposredno priključitev s katerimi koli sredstvi na vmesnike javnega telekomunikacijskega omrežja
Univerzalna storitev je minimalni nabor telekomunikacijskih storitev določene kakovosti, do katerih imajo po dostopni ceni na njihovo zahtevo dostop vsi uporabniki ne glede na njihov kraj bivanja ali poslovanja.
Uporabniki so pravne ali fizične osebe, ki uporabljajo ali zahtevajo telekomunikacijske storitve kot končni uporabniki, ali telekomunikacijski operaterji kot uporabniki telekomunikacijskih storitev drugih.
Vmesnik je omrežna priključna točka, ki kot fizična povezovalna točka omogoča uporabniku dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja, ali radijski vmesnik, ki specificira radijsko pot med radijsko opremo.
Zakupljeni vodi so vrsta telekomunikacijskih zmogljivosti, ki uporabniku omogočajo transparentne prenosne povezave med omrežnimi priključnimi točkami brez funkcije preklapljanja, ki bi bila uporabniku na voljo kot del funkcij zakupljenega voda. II. PROCESNE DOLOČBE Splošne določbe
člen (postopek) Agencija izdaja dovoljenja in druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.
člen (javni razpis) Kadar ta zakon določa, da se dovoljenje ali drug posamični akt izda po javnem razpisu, izvede agencija pred uvedbo upravnega postopka postopek javnega razpisa po tem zakonu.
Postopek javnega razpisa
Javni razpis
člen (uporaba določb)

(1)V postopku javnega razpisa se ne uporablja določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi.

(2)Razpis vodi pooblaščena uradna oseba agencije, razen če za vodenje posameznega javnega razpisa direktor oziroma direktorica agencije ne imenuje tričlanske komisije.

(3)Določbe o izločitvi uradne osebe se uporablja za člane komisije tudi, če niso uradne osebe agencije. 7. člen (sklep o uvedbi javnega razpisa)

(1)Ko se stečejo v tem zakonu določeni pogoji za uvedbo postopka javnega razpisa, sprejme agencija sklep o uvedbi postopka javnega razpisa.

(2)Sklep o uvedbi javnega razpisa mora vsebovati najmanj:

natančno navedbo predmeta javnega razpisa, ki mora obsegati jasen opis telekomunikacijskih storitev, radijskih frekvenc oziroma dejavnosti radiodifuzije, ki so predmet razpisa, ter območje oziroma lokacijo, kjer se bodo izvajale;
pogoje in zahteve ter kvalifikacije, ki jih mora izpolnjevati ponudnik glede opravljanja telekomunikacijskih storitev v skladu s predpisi in splošnimi akti agencije;
najmanjše plačilo pristojbine za podelitev izključne pravice pri opravljanju mobilnih javnih radijskih storitev v skladu s petim odstavkom
člena tega zakona in način njenega plačila (enkratni znesek, letno plačilo);
merila za izbiro najugodnejše ponudbe in način njihove uporabe ter kakršnekoli omejitve, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju ponudb;
rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe, in način predložitve ponudbe (datum, čas, naslov, oznaka);
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb;
kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo, ceno dokumentacije in način plačila te dokumentacije.

(3)Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, mora sklep vsebovati tudi pogoje in zahteve ter kvalifikacije, ki jih mora izpolnjevati ponudnik glede programske vsebine.

(4)Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, sprejme agencija sklep o uvedbi javnega razpisa s soglasjem Sveta za radiodifuzijo.

(5)Sklep o uvedbi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6)Sklepa o uvedbi javnega razpisa se po objavi javnega razpisa ne sme spreminjati ali dopolnjevati. 8. člen (rok za predložitev ponudb)

(1)Rok za predložitev ponudb mora omogočiti ponudnikom pripravo kvalitetnih ponudb in ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni.

(2)Rok prične teči naslednji dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Za pravočasno vloženo se šteje ponudbo, ki je agenciji predložena v roku, določenem v javnem razpisu.

(4)Agencija ne sme prevzeti ponudbe, njene spremembe, dopolnitve ali nadomestitve, prispele na javni razpis po izteku roka za predložitev. V primeru, da so poslane po pošti, jih mora poslati nazaj ponudniku.

(5)Agencija mora seznam ponudnikov in predložene ponudbe čuvati kot poslovno skrivnost do konca roka za predložitev ponudb. 9. člen (razpisna dokumentacija)

(1)Agencija mora v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem zakonu, ki jih mora izpolnjevati ponudba, vključno z zahtevanimi podatki o ponudniku, in navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti predložena, da se bo ponudba štela za popolno.

(2)Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da lahko ponudnik na njeni osnovi pripravi popolno ponudbo. 10. člen (posebne določbe o javnem odpiranju ponudb)

(1)Javni razpis uspe, če je nanj pravočasno prispela vsaj ena popolna ponudba.

(2)V sklepu o uvedbi javnega razpisa lahko agencija določi, da posamezen javni razpis uspe, če nanj prispe drugo določeno najmanjše število ponudb. 11. člen (pregled in ocenjevanje ponudb)

(1)Po končanem javnem odpiranju ponudb agencija ugotovi ali ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in oceni prispele ponudbe v skladu z razpisnimi merili.

(2)V postopku izbire med ponudniki agencija kot merilo za izbor upošteva zlasti učinkovitost izrabe radiofrekvenčnega spektra in spodbujanje ter varstvo konkurence.

(3)Po pregledu in oceni prispelih ponudb sestavi agencija poročilo, v katerem oceni ustreznost in kakovost ponudb ter navede, katera ponudba najbolj ustreza objavljenim merilom za izbiro ponudbe.

(4)Kadar je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, pošlje agencija popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni Svetu za radiodifuzijo, ki oceni prispele ponudbe glede njihovih programskih vsebin v skladu z merili, določenimi v sklepu o uvedbi javnega razpisa, ter na podlagi tega pošlje agenciji najkasneje v tridesetih

(30)dneh po prejemu ponudb in poročila obrazložen predlog izbire.

(5)Agencija oziroma Svet za radiodifuzijo lahko zahtevata od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagala pri pregledu, ovrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pri tem ne smeta zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno.

(6)Agencija oziroma Svet za radiodifuzijo morata pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati le tista merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, kot so bila določena v zakonu in razpisni dokumentaciji.

(7)Agencija oziroma Svet za radiodifuzijo ne smeta izbrati ponudnika, ki bi bil sicer najugodnejši po merilih določenih v razpisni dokumentaciji, če bi ta izbira pomenila omejevanje konkurence. 2. Javna dražba 12. člen (javni razpis za pripravo javne dražbe)

(1)V sklepu o uvedbi javnega razpisa se lahko po predhodnem mnenju vlade določi, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba.

(2)Sklep o uvedbi javnega razpisa mora v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi:

število dovoljenj, ki bodo podeljena po javnem razpisu;
pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni ponudnik, da se kvalificira na javno dražbo;
najmanjše število ponudnikov, ki mora biti najmanj za eno večje od števila dovoljenj iz
točke tega odstavka;
merila za izbiro ponudnikov, ki se bodo uvrstili na javno dražbo;
najmanjše plačilo pristojbine za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev v skladu s petim odstavkom
člena tega zakona, ki se plača v enkratnem znesku (izklicno plačilo);
jasno določbo, da v ponudbi ponudniki ne smejo ponujati višine plačila pristojbine iz prejšnje točke;
podrobnejša pravila postopka izvedbe javne dražbe v skladu s tem zakonom.

(3)Javni razpis, po katerem se opravi dražba, je uspel, če se na javno dražbo kvalificira najmanj en ponudnik (dražitelj) več, kot je število dovoljenj, ki bodo podeljena na javnem razpisu. Več pravnih ali fizičnih oseb lahko da skupno ponudbo in nastopa kot en dražitelj.

(4)V sklepu o izbiri dražiteljev agencija določi čas in kraj izvedbe javne dražbe. Javno dražbo se opravi ne prej kot 14 dni in ne kasneje kot 30 dni po izdaji sklepa o izbiri dražiteljev. Čas in kraj izvedbe javne dražbe se objavi v dnevnih časopisih in na domači strani agencije. 13. člen (neuspela javna dražba)

(1)Če na javni dražbi niso prisotni pooblaščeni predstavniki vseh dražiteljev, se javna dražba ne opravi.

(2)Agencija v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ponovno objavi sklep o izbiri dražiteljev v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega zakona.

(3)Če tudi na ponovljeni javni dražbi niso prisotni pooblaščeni predstavniki vseh dražiteljev, se javni razpis ponovi.

(4)Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru, da so na javni dražbi prisotni pooblaščeni predstavniki vseh dražiteljev, vendar nihče ne ponudi višjega plačila pristojbine od izklicnega plačila. 14. člen (način izvedbe javne dražbe)

(1)Javno dražbo vodi pooblaščena uradna oseba agencije.

(2)Javna dražba se praviloma opravi z neposrednim ustnim licitiranjem v prostorih agencije na delovni dan.

(3)Javna dražba se lahko opravi tudi na drug primeren način, ki omogoča, da uradna oseba agencije, ki vodi javno dražbo in vsak dražitelj sproti in neposredno spremlja potek javne dražbe, zlasti ponudbe drugih dražiteljev, in da brez ovir in neposredno daje svoje ponudbe uradni osebi.

(4)Uradna oseba pred začetkom javne dražbe določi najmanjši dvig plačila pristojbine na licitiranju, ki ne sme biti višji od 3 % izklicnega plačila.

(5)Pri vodenju javne dražbe mora uradna oseba agencije sprejemati ponudbe dražiteljev in povabiti druge dražitelje, da dajo višjo ponudbo. Pred ugotovitvijo najvišje ponudbe oziroma ponudb mora uradna oseba trikrat povabiti dražitelje, da dajo višjo ponudbo in pri tem v zadnjem povabilu navesti, da bodo ponudba ali ponudbe določenih dražiteljev sicer ugotovljene za najvišje.

(6)Če tudi po tretjem povabilu ni višjih ponudb, uradna oseba ugotovi višino najvišje ponudbe oziroma ponudb, odvisno od števila dovoljenj, ki se bo podelilo po javnem razpisu, in dražitelja oziroma dražitelje, ki so jo dali, ter ta sklep razglasi. Po razglasitvi sklepa ni več mogoče dajati novih ponudb.

(7)Dražitelju ali dražiteljem z najvišjo ponudbo, se izda pisni sklep o ugotovitvi najvišje ponudbe z navedbo roka, v katerem mora plačati to pristojbino, oziroma glede na način plačevanja njen prvi obrok.

(8)Pri vodenju javne dražbe in vzdrževanju reda na njej ima uradna oseba agencije, ki vodi javno dražbo, pooblastila uradne osebe v upravnem postopku v zvezi z vodenjem javne obravnave.

(9)Če uradna oseba v teku javne dražbe glede na potek licitiranja ugotovi, da so se dva ali več dražiteljev dogovorili o načinu licitiranja ali njegovem rezultatu, oziroma licitirajo usklajeno, te dražitelje izloči iz javne dražbe. Če po tej izločitvi niso več izpolnjeni pogoji za izvedbo javne dražbe, se ravna po 13. členu tega zakona.

(10)V upravnem sporu je mogoče ločeno izpodbijati sklep o tem, da se javna dražba ne opravi (prvi odstavek

člena) in o tem, da se ponovi javni razpis (tretji odstavek
člena). Ostale akte v postopku javne dražbe je mogoče izpodbijati v upravnem sporu zoper dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev.

(11)Če je bila izvedena javna dražba, se šteje, da so bili na javnem razpisu izbrani dražitelj oziroma dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli. 3. Upravni postopek 15. člen (uvedba upravnega postopka)

(1)Upravni postopek se začne s sprejemom poročila o oceni ponudb oziroma predloga Sveta za radiodifuzijo v primeru, ko je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije.

(2)Če je v sklepu o izvedbi javnega razpisa določeno, da se po opravljenem javnem razpisu za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev opravi javna dražba, se upravni postopek uvede šele po tem, ko dražitelj oziroma dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačajo pristojbino, oziroma glede na način plačevanja, v plačilo tistih njenih obrokov, ki jih je v skladu s sklepom o ugotovitvi najvišje ponudbe treba plačati pred izdajo dovoljenja za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev.

(3)V postopku, začetem po javnem razpisu, imajo položaj stranke vsi ponudniki.

člen (omejitve dokazovanja) V upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakorkoli spreminjali ponudbo.
člen (dovoljenje in odločba o dodelitvi)

(1)Agencija je zavezana o ponudbah odločiti v 6 tednih od preteka roka za predložitev ponudbe.

(2)Z odločbo, izdano po javnem razpisu, agencija:

odloči o izbiri na javnem razpisu;
podeli pravico uporabljati radijske frekvence v skladu s tem zakonom, kadar je to bil predmet razpisa;
izda dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev v skladu s tem zakonom, kadar je to bil predmet razpisa.

(3)Kadar je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, agencija ne sme izbrati ponudnika, ki ga ni predlagal Svet za radiodifuzijo. 18. člen (prekinitev postopka)

(1)Agencija lahko prekine postopek izdaje ali spremembe dovoljenja in odločbe o dodelitvi, če so potrebne v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji dodatne uskladitve, poizvedovanja ali aktivnosti.

(2)O prekinitvi postopka izda agencija sklep.

Razveljavitev, sprememba in prenehanje dovoljenja in odločbe o dodelitvi
člen (razveljavitev in sprememba dovoljenja)

(1)V primerih, kadar ta zakon tako določa, se lahko z odločbo agencije dovoljenje razveljavi deloma ali v celoti.

(2)V primerih, kadar ta zakon določa, da se dovoljenje lahko spremeni, agencija izda novo dovoljenje, s katerim se izdano dovoljenje v celoti razveljavi in določi novo vsebino.

(3)Če ta zakon določa, da se dovoljenje lahko po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi, je agencija dolžna najprej izvesti postopek za spremembo dovoljenja.

(4)Določbe, ki urejajo razveljavitev in spremembo dovoljenja, se uporabljajo tudi za razveljavitev in spremembo odločbe o dodelitvi. 20. člen (sprememba dovoljenja)

(1)Dovoljenje se lahko vsak čas spremeni na predlog imetnika dovoljenja.

(2)Kadar ta zakon tako določa, se lahko dovoljenje spremeni tudi po uradni dolžnosti.

(3)Novo dovoljenje, ki je bilo izdano na predlog imetnika dovoljenja, lahko drugače določi pravice in obveznosti le tistega imetnika dovoljenja, ki je ta predlog podal.

(4)Dovoljenje, ki se ga v skladu s tem zakonom izda na podlagi javnega razpisa, se lahko spremeni po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja v okviru pogojev, določenih v javnem razpisu. 21. člen (začetek postopka za spremembo dovoljenja)

(1)Predlogu imetnika dovoljenja za spremembo dovoljenja mora biti poleg ostalih sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo dovoljenja, priložen tudi predlog sprememb.

(2)Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja. 22. člen (postopek spremembe dovoljenja)

(1)Glede postopka za spremembo dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za izdajo dovoljenja. Pri spremembi dovoljenja z izdajo novega dovoljenja ni potrebno izvesti javnega razpisa.

(2)V izreku novega dovoljenja se določi, katero dovoljenje se razveljavi ter ali se razveljavi deloma ali v celoti.

(3)S spremembo dovoljenja ni mogoče podaljšati veljavnosti dovoljenja, razen če zakon za posamezen primer to izrecno določa. 23. člen (razveljavitev dovoljenja)

(1)Odločbo, s katero se dovoljenje razveljavi, izda agencija po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja.

(2)Kadar se postopek za razveljavitev dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(3)V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, je agencija pred izdajo odločbe dolžna pisno opozoriti imetnika dovoljenja, naj preneha z ugotovljenimi kršitvami, in mu določi rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka imetnik dovoljenja ni prenehal s kršitvami, agencija dovoljenje razveljavi.

(4)V primerih kršitev svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren. 24. člen (posledice razveljavitve)

(1)Razveljavitev učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje razveljavljeno.

(2)Če zakon tako določa, ima imetnik dovoljenja, katerega dovoljenje je bilo razveljavljeno, pravico do odškodnine, ki jo krije agencija. Pravico do te odškodnine ima tudi imetnik dovoljenja, katerega dovoljenje je bilo razveljavljeno z izdajo novega dovoljenja, če je bil postopek začet po uradni dolžnosti in je z zakonom tako določeno. 25. člen (prenehanje veljavnosti dovoljenja)

(1)Veljavnost dovoljenja preneha po samem zakonu ali z razveljavitvijo.

(2)Do prenehanja veljavnosti dovoljenja je imetnik dovoljenja dolžan izpolnjevati svoje obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z naročniki.

(3)V primeru kršitve obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren.

(4)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za prenehanje odločbe o dodelitvi. III. TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE

Telekomunikacijsko omrežje
člen (graditev in obratovanje telekomunikacijskega omrežja)

(1)Agencijo je treba v roku enega meseca od dneva začetka, spremembe ali prenehanja graditve in obratovanja javnega telekomunikacijskega omrežja pisno o tem obvestiti.

(2)Agencijo ni potrebno obvestiti o začetku graditve in obratovanju telekomunikacijskih omrežij, ki so namenjena in se uporabljajo izključno za potrebe varnosti in obrambe države ter za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Pri graditvi in obratovanju telekomunikacijskih omrežij, ki so predvidena za povezovanje z javnimi omrežji ali za nudenje javnih telekomunikacijskih storitev, je treba zagotoviti, da ustrezajo veljavnim tehničnim predpisom in standardom glede varnosti delovanja omrežja, celovitosti omrežja, medsebojnega delovanja storitev ter pogojev priključevanja terminalske opreme.

(4)Za gradnjo in rekonstrukcijo objektov in naprav, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, se uporabljajo predpisi o graditvi objektov, če ta člen ne določa drugače.

(5)Za gradnjo in rekonstrukcijo se ne štejejo dela, s katerimi se opravi zamenjava ali nadgradnja programske opreme in zamenjava ali dogradnja obstoječih telekomunikacijskih objektov in naprav, če se z njimi ne menja namembnost gradbenih objektov, v katera so vgrajene, ne spreminja njihova velikost in obremenitev temeljnih tal in ne povečuje vpliv na življenjsko in naravno okolje, promet in sosednje objekte. Za rekonstrukcijo se tudi ne šteje nadomestitev podzemnih telekomunikacijskih napeljav v že zgrajeni (kabelski) kanalizaciji in nadomestitev nadzemnega telekomunikacijskega omrežja, vključno z nadomeščanjem nosilnih drogov ter kabelskih omaric v enakih ali manjših velikostih.

(6)Pred začetkom se morajo dela iz četrtega odstavka tega člena priglasiti pristojnemu upravnemu organu v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi. 2. Telekomunikacijske storitve 27. člen (opravljanje telekomunikacijskih storitev)

(1)O začetku, spremembi ali prenehanju opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev je potrebno pisno obvestiti agencijo.

(2)Pred začetkom opravljanja fiksnih javnih telefonskih storitev, storitev radiodifuzije in mobilnih javnih radijskih storitev po omrežju, ki ga operater sam upravlja, je potrebno pridobiti dovoljenje agencije.

(3)Za opravljanje storitev radiodifuzije za oddajanje in razširjanje samo lastnega programa ter javnih satelitskih storitev na podlagi določb tega zakona ni potrebno pridobiti dovoljenja. 3. Obvestilo agenciji 28. člen (pisno obvestilo)

(1)Obvestilo iz

in
člena tega zakona mora vsebovati podrobnosti o vrsti omrežja oziroma storitev kot tudi tehnične in obratovalne lastnosti in podatke ter dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev.

(2)Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da operater ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ga v 4 tednih od prejema obvestila o tem opozori in mu z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca, izpolni te pogoje.

(3)Če operater v roku iz prejšnjega odstavka tega člena odpravi pomanjkljivosti, mora agencija v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca od odprave pomanjkljivosti, izdati o tem ugotovitveno odločbo.

(4)Če operater v roku iz drugega odstavka tega člena iz neopravičljivih razlogov ne odpravi pomanjkljivosti, mu agencija v roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca od preteka roka iz drugega odstavka tega člena, z odločbo prepove graditev ali obratovanje telekomunikacijskega omrežja ali opravljanje telekomunikacijskih storitev.

(5)Agencija o obvestilih vodi register skladno z določbami tega zakona.

(6)Minister, pristojen za telekomunikacije (v nadaljevanju: minister), podrobneje predpiše pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri gradnji in obratovanju omrežja ter zagotavljanju telekomunikacijskih storitev, za katere je po tem zakonu predvideno obvestilo, nanašajo pa se zlasti na varnost delovanja omrežja, celovitost omrežja, medsebojno delovanje storitev in pogoje priključevanja terminalske opreme. 4. Dovoljenje 29. člen (pogoji)

(1)Dovoljenje iz drugega odstavka

člena tega zakona agencija izda pravni in fizični osebi, ki je ustrezno finančno, kadrovsko in tehnično usposobljena in ki:
je registrirana za opravljanje telekomunikacijskih storitev;
ima strokovno usposobljene delavce za opravljanje storitev, za katere želi pridobiti dovoljenje;
razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže, da jih lahko dobi v obsegu, potrebnem za opravljanje storitev;
ji v zadnjih desetih letih pred vlogo za izdajo dovoljenja le-to ni bilo razveljavljeno po uradni dolžnosti na podlagi
do
točke drugega odstavka
člena tega zakona.

(2)Minister predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka tega člena glede kakovosti in obsega storitev, vsebino vloge za izdajo dovoljenja in vsebino dovoljenja.

(3)Agencija lahko zavrne izdajo dovoljenja le v primeru, če bi bila z njegovo izdajo ogrožena javni red in varnost države ali če pravna ali fizična oseba ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjih odstavkov tega člena.

(4)Dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 15 let.

(5)Imetnik dovoljenja je dolžan sporočiti agenciji v roku 30 dni od nastale spremembe:

spremembo v sodnem registru, davčnem registru, pravno nasledstvo in uvedbo stečajnega ali likvidacijskega postopka za pravne osebe;
spremembo v registru na upravni enoti in davčnem registru za fizične osebe.

(6)Po izteku časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano, ga agencija podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.

(7)Število izdanih dovoljenj je neomejeno, razen v primerih, ko bi to onemogočilo učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra.

člen (vsebina dovoljenja) Dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev vsebuje zlasti:
podatke o vrsti storitev, značilnosti in standarde delovanja omrežja, območje pokrivanja in podatke o zmogljivosti ter širitvi omrežja,
podatke o imetniku dovoljenja in morebitne pogoje spremembe lastništva,
čas veljavnosti dovoljenja,
pravice in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja pri opravljanju storitev na podlagi dovoljenja v skladu s tem zakonom (splošni pogoji, cene, nujne storitve, dostopnost za invalide).
člen (prenos dovoljenja)

(1)Dovoljenje lahko njegov imetnik s pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem agencije.

(2)V primeru prenehanja pravne osebe, ki je imetnica dovoljenja, se to dovoljenje lahko prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem agencije.

(3)V primerih iz prejšnjih odstavkov tega člena agencija dovoljenje spremeni skladno z določbami 20. člena tega zakona. 32. člen (sprememba dovoljenja)

(1)Agencija lahko dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev po uradni dolžnosti spremeni skladno z določbami

člena tega zakona:
če je to nujno zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist,
če to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena lahko agencija dovoljenje tudi razveljavi skladno z določbami 23. člena tega zakona. 33. člen (razveljavitev dovoljenja)

(1)Agencija lahko dovoljenje razveljavi na predlog imetnika dovoljenja, samo če je ta izpolnil svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z naročniki.

(2)Agencija dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, če

imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz
člena tega zakona,
je vloga vsebovala neresnične podatke,
imetnik dovoljenja ni odpravil pomanjkljivosti v roku, določenem z odločbo pooblaščene osebe agencije, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
imetnik dovoljenja ne prične opravljati storitev, ki so predmet dovoljenja, v enem letu po izdaji dovoljenja, če ni v dovoljenju drugače določeno,
pristojbina za dovoljenje kljub opozorilu ni plačana,
je imetnik dovoljenja ravnal v nasprotju z določbami poglavja o zagotavljanju konkurence in odprtosti omrežja,
imetnik dovoljenja ne izvaja določb
člena tega zakona.

(3)V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko operaterjem s pomembno tržno močjo agencija določi, da se dovoljenje razveljavi šele po preteku roka, ki ne sme biti daljši od devetih mesecev, če bi opustitev opravljanja dejavnosti povzročila na trgu večje motnje. 34. člen (prenehanje dovoljenja)

(1)Dovoljenje preneha:

s potekom roka, za katerega je bilo izdano, če se ne podaljša,
če preneha obstajati imetnik dovoljenja, pa ni bil izveden prenos na podlagi drugega odstavka
člena tega zakona,
z razveljavitvijo in spremembo dovoljenja skladno z določbami
in
člena tega zakona.

(2)V primeru iz

točke prejšnjega odstavka tega člena izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje dovoljenja.
člen (pristojbina na podlagi obvestila in za dovoljenje)

(1)Na podlagi obvestila agenciji iz prvega odstavka

člena in prvega odstavka
člena tega zakona operater plača pristojbino.

(2)Za dovoljenje iz drugega odstavka 27. člena tega zakona imetnik dovoljenja plačuje pristojbino.

(3)Način izračuna pristojbine iz prejšnjih odstavkov tega člena predpiše minister, pri čemer upošteva zlasti stroške delovanja agencije.

(4)Pristojbino na podlagi obvestila agenciji operater plača v enkratnem znesku, pristojbino za dovoljenje pa njegov imetnik plačuje vsako leto.

(5)Za dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev po omrežju, ki ga operater sam upravlja, operater poleg pristojbine iz drugega odstavka tega člena plača tudi pristojbino za podelitev izključne pravice, ki se jo plačuje v enkratnem znesku ali letno, lahko pa tudi v enkratnem znesku in letno. Pristojbina za podelitev izključne pravice ni vir financiranja sklada iz 116. člena tega zakona IV. RADIOFREKVENČNI SPEKTER 36. člen (upravljanje radiofrekvenčnega spektra)

(1)Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina.

(2)Učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije in njenih pravic do orbitalnih pozicij zagotavljajo državni organi v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji. V ta namen sestavijo načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov in načrte uporabe radijskih frekvenc ter dodeljujejo v uporabo radijske frekvence in nadzorujejo njihovo uporabo.

(3)Agencija vodi podatke o razporeditvi radiofrekvenčnih pasov, podatke o dodelitvi radijskih frekvenc in druge pomembnejše podatke o upravljanju radiofrekvenčnega spektra.

(4)Podatki iz prejšnjega odstavka tega člena, razen podatkov za potrebe varnosti in obrambe države, so javni. 37. člen (načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov)

(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) sprejme načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov, s katerim določi radijske frekvence ali radiofrekvenčne pasove, namenjene posameznim radiokomunikacijam in posameznim skupinam uporabnikov.

(2)Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena vlada določi tudi pogoje za uporabo radijskih frekvenc ter druga vprašanja, povezana z njihovo uporabo.

(3)Predlog načrta razporeditve radiofrekvenčnih pasov pripravi agencija v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji ob upoštevanju potreb varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ga predloži ministru.

(4)Na podlagi načrta razporeditve radiofrekvenčnih pasov mora agencija pripraviti regionalni pregled vseh frekvenc, njihovo zasedenost in ga javno objaviti. 38. člen (načrti uporabe radijskih frekvenc)

(1)Z načrti uporabe radijskih frekvenc se podrobno opredeli njihovo uporabo znotraj radiofrekvenčnih pasov, ki so za posamezne storitve predvideni z načrtom razporeditve radiofrekvenčnih pasov, ter določi pogoje uporabe.

(2)Načrte iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme agencija.

(3)Načrte uporabe radijskih frekvenc za radiofrekvenčne pasove, ki so z načrtom razporeditve radiofrekvenčnih pasov namenjeni za radiodifuzijo, sprejme agencija v soglasju s Svetom za radiodifuzijo. 39. člen (uporaba radijskih frekvenc)

(1)Za uporabo radijskih frekvenc je treba pridobiti odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami tega zakona.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za uporabo radijskih frekvenc, ki so v načrtu razporeditve radijskih radiofrekvenčnih pasov predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)V skladu z načrtom razporeditve radiofrekvenčnih pasov minister predpiše, za katere radijske frekvence ni potrebno pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ter pogoje za njihovo uporabo. 40. člen (postopek izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

(1)Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda agencija ob upoštevanju določb aktov iz

in
člena tega zakona po postopku, ki ga ureja
člen tega zakona

(2)Po prejemu vloge za dodelitev radijske frekvence za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev agencija objavi podatke o tem, da je prejela vlogo za določeno radijsko frekvenco in namen, za katerega jo bo vlagatelj vloge uporabljal, ne sme pa objaviti podatkov o vlagatelju vloge. V objavi tudi povabi druge vlagatelje, ki bi želeli pridobiti to radijsko frekvenco, da v 30 dneh od objave vložijo vlogo za dodelitev radijske frekvence.

(3)Če agencija v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne prejme dodatnih vlog ali jih prejme, pa je mogoče radijske frekvence dodeliti vsem vlagateljem, nadaljuje postopek po 4. členu tega zakona.

(4)Če agencija v roku iz drugega odstavka tega člena prejme dodatno vlogo ali vloge, pa ni mogoče radijske frekvence dodeliti vsem vlagateljem, vse vloge zavrne in v tridesetih

(30)dneh od poteka roka iz drugega odstavka tega člena objavi javni razpis za dodelitev radijske frekvence in izda odločbo o dodelitvi radijske frekvence po postopku iz 5. do 18. člena tega zakona.

(5)Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se izda odločba o dodelitvi radijske frekvence za mobilne javne radijske storitve in za radiodifuzijo v vsakem primeru po postopku iz 5. do 18. člena tega zakona.

(6)Vsebino vloge za začetek postopka iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. 41. člen (postopek izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc namenjenih za preizkuse ali za prireditve)

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena se odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za potrebe meritev, atestiranja in drugih preizkusov radijske opreme izda na podlagi 4. člena tega zakona.

(2)Odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda le za omejeno območje pokrivanja ter za čas, ki ne sme biti daljši od 3 mesecev, in je ni mogoče podaljšati.

(3)Če je uporaba radijskih frekvenc predvidena za prireditev, se odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda na podlagi postopka, ki ga ureja 4. člen tega zakona.

(4)Odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda le za čas, ki ne sme biti daljši od 15 dni, in je ni mogoče podaljšati. 42. člen (pogoji za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in njena veljavnost)

(1)Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc se lahko izda pravni ali fizični osebi, ki ji v zadnjih 10 letih odločba o dodelitvi radijskih frekvenc ni bila razveljavljena po uradni dolžnosti na podlagi 1. ter 3. do 6. točke drugega odstavka 48. člena tega zakona.

(2)Agencija zavrne izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če ugotovi, da:

vlagateljeva zahteva ni izvedljiva iz tehničnih razlogov,
dodelitev radijskih frekvenc ne bi bila skladna z akti iz
in
člena tega zakona,
bi se z izdano odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc onemogočila učinkovita uporaba radiofrekvenčnega spektra ali delovanje druge telekomunikacijske opreme,
je vlagatelj v preteklosti večkrat kršil določbe tega zakona oziroma odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali ni poravnal zapadlih pristojbin za uporabo radijskih frekvenc,
bi z dodelitvijo radijskih frekvenc signal radijske opreme povzročil nesprejemljive motnje v drugi radijski opremi, sprejemnikih ali električnih oziroma elektronskih sistemih.

(3)Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda agencija za določen čas, vendar največ za 10 let, razen za dodelitev radijskih frekvenc, ki so namenjene mobilni zrakoplovni in pomorski storitvi. 43. člen (vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

(1)Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje predvsem:

podatke o imetniku pravice uporabe radijskih frekvenc,
dodeljene radijske frekvence,
območje pokrivanja,
čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc.

(2)Minister podrobneje predpiše vsebino odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka tega člena. 44. člen (dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev)

(1)Za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev se z dovoljenjem za opravljanje storitev dodeli tudi uporaba radijskih frekvenc.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena agencija uporabo radijskih frekvenc dodeli pod pogoji določenimi za izdajo odločbe o dodelitvi iz

do
člena tega zakona. V tem primeru se ne glede na tretji odstavek
člena tega zakona uporaba radijskih frekvenc dodeli do prenehanja veljavnosti dovoljenj iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Pri dodelitvi uporabe radijskih frekvenc z dovoljenjem za opravljanje storitev se glede podaljšanja, prenosa, spremembe in razveljavitve uporabe radijskih frekvenc uporabljajo določbe 45. do 48. člena tega zakona.

(4)Dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena preneha tudi iz razlogov, določenih v

členu tega zakona.
člen (podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

(1)Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc se lahko na predlog imetnika dovoljenja podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku njene veljavnosti predpisani za dodelitev uporabe radijskih frekvenc. Glede postopka za podaljšanje dodelitve se uporablja določbe, ki urejajo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.

(2)Vloga za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc mora prispeti na agencijo najmanj 30 dni pred iztekom veljavnosti odločbe.

člen (prenos odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc svojo pravico do uporabe radijskih frekvenc lahko s pravnim poslom prenese na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem agencije.
člen (sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in obveščanje glede sprememb)

(1)Agencija lahko po uradni dolžnosti spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami

člena tega zakona:
če se spremeni razporeditev radiofrekvenčnih pasov ali se pojavijo nujnejše javne potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti drugače,
če je to potrebno zaradi učinkovite izrabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist,
če se ni mogoče drugače izogniti škodljivim motnjam,
če to zahtevajo mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji,
če v skladu z zakonom tako predlaga za radiodifuzne radijske frekvence Svet za radiodifuzijo.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena agencija izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami 22. člena tega zakona, v katerem lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve.

(3)Z odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko agencija izjemoma podaljša veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če so zaradi prilagoditev iz prejšnjega odstavka tega člena stroški prilagoditve nesorazmerno posegli v koristi, ki jih ima imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.

(4)V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc tudi razveljavi skladno z določbami 23. člena tega zakona.

(5)V primeru iz prejšnjih odstavkov tega člena ima imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc pravico do dodelitve drugih enakovrednih radijskih frekvenc, če razlogi za spremembo ali razveljavitev niso nastali po njegovi krivdi. Če dodelitev drugih enakovrednih radijskih frekvenc ni možna, ima imetnik odločbe o dodelitvi pravico do odškodnine.

(6)Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je dolžan sporočiti agenciji v roku 30 dni od nastale spremembe:

spremembo v sodnem registru, davčnem registru, pravno nasledstvo in uvedbo stečajnega ali likvidacijskega postopka za pravne osebe,
spremembo v registru na upravni enoti, davčnem registru in prenehanje obstoja za samostojne podjetnike,
spremembo naslova in smrt fizične osebe.
člen (razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

(1)Agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi na predlog imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če je ta izpolnil vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa ali dovoljenja.

(2)Agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi po uradni dolžnosti, če ugotovi da:

je vloga za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc vsebovala neresnične podatke,
imetnik ne izpolnjuje več pogojev iz
člena tega zakona,
imetnik ni odpravil pomanjkljivosti v roku določenem z odločbo agencije, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc kljub opozorilu ni plačana,
niso izpolnjeni predpisani pogoji za radiodifuzne radijske frekvence,
se dodeljenih radijskih frekvenc ne uporablja v skladu s pogoji iz tega zakona oziroma iz odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
z dodelitvijo radijskih frekvenc signal radijske opreme povzroča nesprejemljive motnje drugi radijski opremi, sprejemnikom ali električnim oziroma elektronskim sistemom,
na predlog Sveta za radiodifuzijo.
člen (prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)

(1)Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc preneha:

s pretekom roka, za katerega je bila odločba o dodelitvi radijskih frekvenc izdana, če se ne podaljša,
če je prenehal obstajati imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
če imetnik ni začel uporabljati radijskih frekvenc v enem letu po izdaji odločbe ali dodeljene radijske frekvence ni uporabljal več kot eno leto,
z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc skladno z določbami prejšnjega člena tega zakona.

(2)V primerih iz

in
točke prejšnjega odstavka tega člena izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
člen (plačilo za dodelitev – pristojbina)

(1)Za dodeljene radijske frekvence se plačuje letna pristojbina.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se pristojbine ne plačuje za uporabo radijskih frekvenc za primere iz drugega in tretjega odstavka

člena tega zakona in za uporabo radijskih frekvenc, ki so skladno z akti iz
in
člena tega zakona namenjene za radioamatersko dejavnost.

(3)Višina pristojbine je odvisna od območja pokrivanja ali gostote prebivalstva na območju pokrivanja ali radijskih frekvenc ali širine radiofrekvenčnega pasu ali vrste radiokomunikacij ali kombinacije naštetih. Minister predpiše način izračuna višine pristojbine. 51. člen (skupna uporaba antenskih objektov)

(1)Imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc se morajo, v skladu s tehničnimi možnostmi, dogovarjati o skupni uporabi antenskih objektov, naprav in napeljav.

(2)Če ne pride do dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena, odloči o tem agencija v skladu z

členom tega zakona. V. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE
člen (omejitev posegov v zasebno lastnino)

(1)Graditev, postavitev, obratovanje in vzdrževanje javnih telekomunikacijskih omrežij v skladu s predpisi je v javno korist.

(2)Javno telekomunikacijsko omrežje je potrebno načrtovati tako, da so posegi v zasebno lastnino čim manjši.

(3)Lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičninah se v javno korist lahko odvzame ali omeji, kadar je to potrebno zaradi gradnje novih objektov in naprav, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje.

(4)Lastninsko ali drugo stvarno pravico se odvzame ali omeji po postopku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin, razen če ta zakon ne določa drugače. 53. člen (pridobitev pravice na tujem zemljišču)

(1)Operater, ki mora na tuji nepremičnini zgraditi ali rekonstruirati tiste objekte in naprave, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje in za katere je v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, lahko v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni upravičenec.

(2)Operater, ki mora izvesti dela iz petega odstavka 26. člena tega zakona na tuji nepremičnini ali ki mora že zgrajene objekte in naprave, ki sestavljajo telekomunikacijsko omrežje, med seboj povezati in zato na tuji nepremičnini izvesti podzemne ali nadzemne telekomunikacijske napeljave in postaviti določene objekte in naprave, ki so v zvezi z navedenimi napeljavami (v nadaljevanju besedila: sekundarno telekomunikacijsko omrežje), mora za postavitev, napeljavo in obratovanje oziroma vzdrževanje sekundarnega telekomunikacijskega omrežja pridobiti služnost napeljave, če potrebuje takšno pravico brez časovne omejitve, lahko pa tudi samo pravico napeljave, če potrebuje takšno pravico le za določen čas oziroma čas, ki je potreben za izvedbo del.

(3)Vlada z uredbo podrobneje določi objekte, naprave in napeljave, ki sestavljajo sekundarno telekomunikacijsko omrežje. 54. člen (služnost napeljave in pravice napeljave)

(1)Služnost napeljave je stvarna pravica, ki zajema naslednja upravičenja:

graditi oziroma postaviti sekundarno telekomunikacijsko omrežje;
imeti dostop do naprav za potrebe obratovanja in vzdrževanja celotnega telekomunikacijskega omrežja;
odstranjevati veje, korenine in druge naravne ovire pri graditvi, vzdrževanju in obratovanju celotnega telekomunikacijskega omrežja.

(2)Za služnost napeljave (v nadaljevanju: služnost) se smiselno uporablja določbe, o stvarnih služnostih iz zakona, ki ureja stvarne pravice.

(3)Pri izvrševanju upravičenj iz prvega odstavka tega člena mora operater ravnati tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine (v nadaljevanju: lastnik) pri uživanju lastninske pravice, oziroma tako, da čim manj ovira redno uporabo zemljišča iz 61. člena tega zakona za namen, določen v prostorskem ali drugem aktu.

(4)Če lastniku pri delih iz tega člena nastane materialna škoda, jo je operater dolžan povrniti.

(5)Pravica napeljave je obligacijska pravica, ki zajema upravičenja iz prvega odstavka tega člena. 55. člen (ponudba)

(1)Operater mora predlagati lastniku sklenitev pogodbe o pravici napeljave oziroma o ustanovitvi služnosti, pri čemer mora lastniku ponuditi primerno denarno nadomestilo.

(2)Primerno denarno nadomestilo je enako plačilu za enakovredno služnost oziroma obligacijsko pravico, ki bi jo bilo mogoče doseči v običajnem poslovnem prometu glede na vrsto in obseg pravice ter lastnosti nepremičnine brez upoštevanja neobičajnih ali osebnih okoliščin.

člen (prisilna omejitev lastninske pravice) Če lastnik v 30 dneh po prejemu pisne pogodbe ne pristane na njeno sklenitev, lahko operater predlaga agenciji ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave.
člen (pogoji)

(1)Agencija ugodi zahtevi za ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave:

če je pridobitev te pravice za operaterja nujen pogoj za gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja,
če je bilo pri načrtovanju javnega telekomunikacijskega omrežja upoštevano načelo iz drugega odstavka
člena tega zakona in
če izvrševanje služnosti oziroma pravice napeljave ne bo bistveno oviralo lastnika pri uživanju lastninske pravice.

(2)Za bistveno oviranje pri uživanju lastninske pravice se šteje, če se lastniku onemogoči ali znatno oteži dostop do zemljišča ali objekta na njem ali opravljanje gospodarske dejavnosti, ali če se znatno zmanjša vrednost zemljišča oziroma objekta na njem.

(3)Služnost oziroma pravica napeljave se ustanovi v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javnega telekomunikacijskega omrežja.

(4)O ustanovitvi služnosti in pravici napeljave odloči agencija z odločbo v upravnem postopku. S to odločbo se odmeri tudi odškodnina v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Tako ustanovljena služnost oziroma pravica napeljave se lahko začne izvrševati, ko je ta odločba dokončna. 58. člen (začetek izvrševanja)

(1)Če operater služnosti oziroma pravice napeljave za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javnega telekomunikacijskega omrežja nujno ne potrebuje več, agencija na zahtevo lastnika ali operaterja razveljavi odločbo o ustanovitvi te pravice.

(2)Agencija na zahtevo lastnika razveljavi odločbo o ustanovitvi služnosti oziroma pravice uporabe tudi v primeru, da operater v treh letih po pridobitvi pravice ne izvrši posega, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena. Agencija lahko na zahtevo operaterja ta rok podaljša, če operater izkaže utemeljene razloge, za obstoj katerih ni kriv. 59. člen (pravna sredstva) O pritožbi zoper odločbo o ustanovitvi služnosti oziroma pravice napeljave odloča ministrstvo. 60. člen (zemljišča v javni lasti in zemljišča namenjena javni uporabi)

(1)Če operater namerava graditi javno telekomunikacijsko omrežje na zemljišču, ki je v lasti države, občine ali druge osebe javnega prava, oziroma na zemljišču, ki je namenjeno javni uporabi, izvajanju javne službe oziroma drugih javnih funkcij, mora predlagati lastniku oziroma upravljavcu zemljišča sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti oziroma pravice napeljave.

(2)Organ oziroma nosilec javnega pooblastila, pristojen za zagotavljanje javnega interesa v zvezi z zemljiščem iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko postavi operaterju tehnične in druge pogoje z namenom, da se prepreči oviranje redne uporabe zemljišča za namen, za katerega je zemljišče predvideno s prostorskim ali drugim aktom. 61. člen (ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave na javnem zemljišču)

(1)Če v 30 dneh po prejemu pisne ponudbe upravljavec ne pristane na sklenitev pogodbe, lahko operater od agencije zahteva ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave.

(2)Agencija ustanovi služnost oziroma pravico napeljave, če ugotovi, da izvrševanje te pravice ne bo oviralo redne uporabe zemljišča za namen, za katerega je zemljišče predvideno. Če se operater strinja, lahko agencija na predlog upravljavca oziroma pristojnega organa ali nosilca javnega pooblastila v odločbi naloži operaterju ukrepe za zagotovitev redne uporabe zemljišča; če se operater s takimi ukrepi ne strinja, agencija zahtevo operaterja za ustanovitev pravice napeljave zavrne.

(3)Če se po dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi, da gradnja, vzdrževanje ali obratovanje ovira redno uporabo zemljišča, lahko agencija na predlog upravljavca oziroma pristojnega organa ali nosilca javnega pooblastila razveljavi odločbo oziroma naloži operaterju ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Agencija mora pri odločanju pretehtati javni interes, ki ga zastopa upravljavec oziroma pristojni organ ali nosilec javnega pooblastila, javni interes v zvezi z ohranitvijo telekomunikacijskega omrežja na obstoječi lokaciji in interes operaterja.

(4)Če v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena operaterju nastane materialna škoda, jo je dolžan upravljavec povrniti. V sporu odškodnino odmeri nepravdno sodišče.

(5)Upravljavec je oseba ali organ, ki ima na podlagi predpisa, pogodbe ali drugega akta pristojnost, da opravlja z zemljiščem v lasti države ali občine. 62. člen (prestavitev drugih napeljav in kasnejše graditve)

(1)Operater lahko v primeru, da gre za zemljišče v lasti države, občine, javnega zavoda oziroma druge osebe javnega prava, v kateri ni udeležen zasebni kapital, v zahtevi za ustanovitev služnosti oziroma pravice napeljave zahteva premestitev ali spremembo obstoječih drugih napeljav, vendar le, če se telekomunikacijskega omrežja sicer ne bi dalo zgraditi, druge napeljave pa se lahko brez negativnih posledic za njihovo uporabo namesti drugam.

(2)V primeru, da je za prestavitev obstoječih drugih napeljav potrebna omejitev lastninske pravice, lahko operater nastopa kot predlagatelj omejitve lastninske pravice v skladu z zakonom.

(3)Stroške premestitve v celoti krije operater.

(4)Kasnejše graditve drugih napeljav je treba opraviti tako, da ne vplivajo moteče na obstoječe telekomunikacijske vode.

(5)V primeru, da je mogoča skupna uporaba napeljav iz prvega odstavka tega člena, se v skladu s tehničnimi možnostmi operater in lastnik teh napeljav dogovorita o njihovi skupni uporabi. Če ne pride do dogovora, odloči o tem agencija v skladu s

členom tega zakona.
člen (subsidiarna uporaba zakona) Določbe tega zakona o vprašanjih v zvezi z napeljavo javnega telekomunikacijskega omrežja na zemljiščih v javni lasti oziroma na zemljiščih, ki služijo javni uporabi, izvajanju javnih služb ali drugih javnih funkcij, se ne uporablja za državne ceste in za druge vrste zemljišč, glede katerih usklajevanje različnih vrst uporabe ureja drug zakon.
člen (uporaba določb predpisov o razlastitvi) Glede vprašanj v zvezi s prisilno omejitvijo lastninske pravice, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja razlastitev.
člen (skupna uporaba objektov)

(1)Operaterji se morajo dogovoriti o skupni uporabi objektov oziroma napeljav. Za skupno uporabo je treba plačati ustrezno denarno nadomestilo.

(2)Če med operaterji ne pride do dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena, o tem odloči agencija. Pri tem je dokazno breme na strani operaterja, ki je zavrnil skupno uporabo.

(3)Operaterji fiksnega javnega telefonskega omrežja s pomembno tržno močjo morajo objaviti in ažurirati vzorčno ponudbo za razvezan dostop do njihove krajevne zanke in pripadajočih naprav. Elemente, ki jih mora vsebovati takšna ponudba določi agencija.

(4)Operaterji fiksnega javnega telefonskega omrežja s pomembno tržno močjo morajo ugoditi razumnim zahtevam za razvezan dostop do njihovih krajevnih zank in pripadajočih naprav, po transparentnih in enakih pogojih, kot jih zagotavljajo sebi ali povezanim organizacijam.

(5)Skupno uporabo objektov in napeljav iz prvega odstavka tega člena in dostop do krajevnih zank iz tretjega odstavka tega člena sme operater zavrniti ali enostransko prekiniti in končati ter občutno zmanjšati le, če je to nujno potrebno zaradi bistvenih zahtev, ki se nanašajo na: 1. varnost obratovanja omrežja, 2. vzdrževanje celovitosti omrežja, 3. medsebojno delovanje storitev.

(6)Operater mora agenciji in pravni oziroma fizični osebi, ki zahteva dostop do omrežja ali storitev, v 10 dneh po zavrnitvi ali omejitvi sporočiti, zaradi katerih bistvenih zahtev je zavrnil ali omejil dostop do krajevnih zank in pripadajočih naprav

(7)Agencija s splošnim aktom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, podrobneje uredi bistvene zahteve iz petega odstavka tega člena.

(8)Agencija lahko operaterju iz tretjega odstavka tega člena za izpolnitev obveznosti iz tega člena z odločbo naloži ali prepove dejanja in ukrepe, kot so zlasti sprememba splošnih pogojev dostopa do krajevnih zank in pripadajoče opreme ter naloži ali prepove dostop v posamičnem primeru. VI. ZAGOTAVLJANJE KONKURENCE IN ODPRTOSTI OMREŽJA

člen (splošne določbe) Agencija in državni organi so dolžni na trgu telekomunikacijskih storitev zagotavljati pogoje za učinkovito konkurenco in pri tem zlasti:
zagotavljati enake možnosti udeležencev na trgu,
spodbujati nove ponudnike pri vstopu na trg,
zagotavljati odprtost telekomunikacijskih omrežij,
spremljati in spodbujati razvoj konkurence ter reševati spore med udeleženci na trgu v skladu s tem zakonom,
preprečevati izkoriščanje pomembne tržne moči in druge zlorabe na trgu,
pospeševati uvajanje novih tehnologij.
člen (operaterji s pomembno tržno močjo)

(1)Šteje se, da ima operater po tem zakonu pomembno tržno moč, če ima na območju Republike Slovenije na določenem storitvenem segmentu trga več kot 25% delež iste gospodarske dejavnosti, pri čemer se tržni delež operaterjev, ki so odvisna in obvladujoča podjetja v smislu zakona, ki ureja varstvo konkurence, upošteva skupaj in v celoti za vse te operaterje.

(2)Agencija lahko določi, da ima pomembno tržno moč tudi operater ali operaterji z manj kot 25% določenega trga oziroma da operater ali operaterji z več kot 25% določenega trga nimajo pomembne tržne moči.

(3)Agencija pri odločanju glede tega, ali ima operater pomembno tržno moč upošteva operaterjevo možnost vplivanja na tržne pogoje, obseg njegovega poslovanja v primerjavi s velikostjo trga, njegovo obvladovanje sredstev za dostop do končnih uporabnikov, njegov dostop do finančnih virov in njegove izkušnje pri zagotavljanju proizvodov in storitev.

(4)Agencija odloči o tem, da ima posamezen operater pomembno tržno moč z odločbo po uradni dolžnosti ali na predlog operaterja.

(5)Agencija v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj enkrat letno, po potrebi pa tudi pogosteje, objavi firmo družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma naziv operaterjev s pomembno tržno močjo, in sicer po posameznih telekomunikacijskih storitvah. 68. člen (odprt dostop do omrežij oziroma storitev)

(1)Operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev s pomembno tržno močjo morajo omogočiti dostop do svojih omrežij oziroma storitev na podlagi stroškovno naravnanih, javno objavljenih, objektivnih in preglednih pogojev, ki obsegajo vse dejavnosti, vezane na izvedbo dostopa, kot so sporočanje informacij, dogovarjanje o postopku, roki izvedbe dostopa in drugo.

(2)Pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti za podobne storitve v podobnih okoliščinah podobni in morajo biti enaki pogojem, kot jih operater zagotavlja za enake storitve za sebe oziroma za podjetja odvisna od njega (pogoj nediskriminacije).

(3)Pravnim in fizičnim osebam, ki želijo dostop do omrežja oziroma storitev, mora operater iz prvega odstavka tega člena dati potrebne podatke, vključno s podatki o spremembah načrtovanih v naslednjih 6 mesecih.

(4)Dostop do omrežja oziroma storitev iz prvega odstavka tega člena sme operater zavrniti ali enostransko prekiniti in končati ter občutno zmanjšati le, če je to nujno potrebno zaradi bistvenih zahtev, ki se nanašajo na:

varnost obratovanja omrežja,
vzdrževanje celovitosti omrežja,
medsebojno delovanje storitev,
zaščito podatkov,
uporabo predpisov o varovanju okolja,
racionalno rabo radiofrekvenčnega spektra.

(5)Operater mora agenciji in pravni oziroma fizični osebi, ki zahteva dostop do omrežja ali storitev, v 10 dneh po zavrnitvi ali omejitvi sporočiti, zaradi katerih bistvenih zahtev je zavrnil ali omejil dostop do omrežja oziroma storitev.

(6)Agencija s splošnim aktom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, podrobneje uredi bistvene zahteve, ki se jih uporablja v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(7)Agencija lahko operaterju iz prvega odstavka tega člena za izpolnitev obveznosti iz tega člena z odločbo naloži ali prepove dejanja in ukrepe, kot so zlasti sprememba splošnih pogojev dostopa do omrežij ali storitev ter naloži ali prepove dostop do omrežja v posamičnem primeru.

(8)Pogodbe in sporazumi, ki jih sklene operater iz prvega odstavka tega člena v nasprotju z določbami tega člena, so nični. 69. člen (vmesniki)

(1)Operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij oziroma storitev s pomembno tržno močjo morajo nuditi vmesnike, ki jih določajo standardi, katerih reference za posamezno vrsto storitev oziroma omrežja s svojim splošnim aktom določi agencija in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko pa nudijo tudi še druge vmesnike.

(2)Če uporabnik zahteva poseben vmesnik oziroma dostop, morajo operaterji s pomembno tržno močjo zahtevi ugoditi, če je le-ta razumna in ne vodi do diskriminacije uporabnikov.

(3)Zahtevo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko operater v 30 dneh od njenega prejema zavrne le, če je mogoče uporabiti drugačno možnost dostopa in je zahteva neprimerna glede razpoložljivih sredstev, potrebnih za uresničitev dostopa.

(4)Preden zahtevo iz drugega odstavka tega člena zavrne, mora operater razloge za zavrnitev za vsak primer posebej pisno predložiti tudi agenciji.

(5)O tehničnih in komercialnih vprašanjih posebnega dostopa ali vmesnika se stranke dogovorijo same, pri čemer pa morajo biti cene operaterjev s pomembno tržno močjo stroškovno naravnane, operaterji pa morajo na zahteve sproti in temeljito odgovarjati.

(6)Operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij oziroma storitev s pomembno tržno močjo morajo v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti ter sporočiti agenciji podatke o tipih razpoložljivih vmesnikov ter o tem, kje je mogoče dobiti natančne tehnične specifikacije vmesnikov, kot tudi nameravane spremembe teh vmesnikov šest mesecev pred njihovo uveljavitvijo.

(7)Agencija operaterju iz prvega odstavka tega člena za izpolnitev obveznosti iz tega člena z odločbo naloži ukrepe, kot so zlasti zagotavljanje standardnih vmesnikov, uporabo posebnega vmesnika oziroma dostopa ter določitev pogojev tega dostopa v posamičnem primeru, ali prepove določena ravnanja.

(8)Agencija objavi ukrepe in prepovedi iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu z 111. členom tega zakona. 70. člen (zakupljeni vodi)

(1)Ponudnik zakupa vodov s pomembno tržno močjo je dolžan sam ali skupaj z drugimi operaterji na svojem delu trga ponuditi zadostne kapacitete vodov z vsemi vmesniki, predvidenimi s standardi v prejšnjem členu tega zakona.

(2)Morebitni dogovor med operaterji o skupnem zagotavljanju kapacitet oziroma vmesnikov je veljaven le, če operaterji o tem obvestijo agencijo. 71. člen (fiksne javne telefonske storitve)

(1)Operaterji, ki zagotavljajo fiksne javne telefonske storitve, morajo svojim naročnikom omogočiti dostop do službe informacij o telefonskih naročnikih in do posredovalca za vzpostavljanje zvez ter brezplačen dostop do številk 112 in 113 ter skleniti z naročnikom pogodbo, v kateri mora biti navedena vrsta storitve, ki jo operater nudi, in pogoji, pod katerimi bo zagotavljal to storitev in ki mora obsegati najmanj rok za prvo priključitev, način vzdrževanja, nadomestilo za prekinitve, raven kakovosti storitve ter bistvene določbe o postopku za pritožbe.

(2)Agencija lahko na zahtevo predstavnikov organizacije uporabnikov ali na svojo pobudo naloži operaterju spremembo splošnih pogojev pogodbe ali nadomestil za prekinitve, če niso skladni z določbami tega zakona.

(3)Operaterji, ki zagotavljajo dostop do fiksnega javnega telefonskega omrežja, so dolžni na svojem delu trga ponuditi vrste vmesnikov s tehničnimi specifikacijami kot je predvideno v 69. členu tega zakona.

(4)Agencija lahko operaterjem fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev postavi cilje glede kakovosti in ustrezne definicije, način njenega spremljanja oziroma merjenja ter način poročanja o rezultatih in jih objavi v skladu z 111. členom tega zakona.

(5)Operaterji, ki zagotavljajo dostop do fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev, so dolžni zagotoviti, v skladu z uveljavljenimi standardi oziroma standardi, katerih reference določi agencija v splošnem aktu in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, najmanj funkcije, ki jih v tem splošnem aktu določi agencija.

(6)Agencija v splošnem aktu iz prejšnjega odstavka tega člena določi, katerih funkcij operater ne sme posebej zaračunavati.

(7)Agencija lahko odloči, da operaterjem, ki nimajo pomembne tržne moči, zaradi ekonomskih ali tehničnih razlogov začasno ni treba uresničiti zahtev iz petega odstavka tega člena. 72. člen (mobilne javne radijske storitve)

(1)Prvi in drugi odstavek prejšnjega člena tega zakona veljata tudi za operaterje mobilnih javnih radijskih storitev.

(2)Določb iz prejšnjega odstavka tega člena se ne uporablja za operaterje mobilnih javnih radijskih storitev, ki kot sestavni del storitve ne omogočajo prenosa govora. 73. člen (medomrežno povezovanje)

(1)Operaterji morajo omogočiti in izboljšati komuniciranja uporabnikov različnih javnih telekomunikacijskih omrežij in se o medomrežnih povezavah dogovarjati z drugimi operaterji javnih telekomunikacijskih storitev in jim na njihovo povpraševanje dati ponudbo za medomrežno povezovanje ter omogočiti svojim uporabnikom, da lahko komunicirajo z drugimi uporabniki.

(2)O tehničnih in komercialnih vprašanjih medomrežnega povezovanja se stranke dogovorijo same, pri čemer pa morajo biti cene operaterjev s pomembno tržno močjo stroškovno naravnane, operaterji pa morajo na zahteve sproti in temeljito odgovarjati.

(3)Operaterji so dolžni informacije, ki jih pridobijo v zvezi z medomrežnimi povezavami, uporabiti izključno za namene, za katere so bile informacije pridobljene.

(4)Agencija za posamezne primere in za določen čas lahko z odločbo delno ali v celoti oprosti posameznega operaterja obveznosti iz prvega odstavka tega člena, če so možne tehnično in komercialno uporabne alternative in če je zahtevana medomrežna povezava neprimerna glede na razpoložljive vire.

(5)Pri oprostitvi obveznosti medomrežnega povezovanja na podlagi prejšnjega odstavka tega člena s tujimi operaterji upošteva agencija določbe mednarodno pravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji, vzajemnost pri medsebojnih povezavah ter morebitne negativne posledice na delovanje konkurence.

(6)Operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij, ki imajo pomembno tržno moč, so dolžni ugoditi vsem razumnim zahtevam za medomrežne povezave, vključno z zahtevo po posebnih vmesnikih.

(7)Operaterji iz prejšnjega odstavka tega člena morajo kopije pogodb o medomrežnih povezavah kot tudi njihove morebitne dopolnitve ali spremembe dostaviti agenciji najkasneje do roka, ko naj bi pogodbe postale veljavne.

(8)Agencija mora zagotoviti, da je vsebina pogodb iz prejšnjega odstavka tega člena, razen dela, ki predstavlja poslovno strategijo, vendar najmanj podrobnosti o cenah medomrežnih povezav, pogoji in roki, dostopna interesentom.

(9)Če operaterji v 6 tednih po podani zahtevi za medomrežno povezavo ne dosežejo sporazuma o tem, določi agencija z odločbo na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti postopke, roke in pogoje (vključujoč kapaciteto), pod katerimi morajo operaterji vzpostaviti medsebojno povezavo. Agencija lahko naloži obveznost medsebojnega povezovanja v interesu uporabnikov tudi, če operaterji niso zainteresirani zanjo.

(10)Odločba iz prejšnjega odstavka tega člena nadomesti sporazum o medomrežni povezavi, kolikor in dokler stranke ne sklenejo o tem sporazuma, ki je usklajen s tem zakonom in odločbo.

(11)Pogodbe o medomrežnem povezovanju, ki jih sklenejo operaterji v nasprotju z določbami tega člena so nične.

(12)Operaterji fiksnih javnih telefonskih omrežij oziroma storitev in operaterji zakupa vodov, ki imajo pomembno tržno moč, morajo v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti vzorčno (referenčno) ponudbo o medomrežnem povezovanju, primerno obdelano po tržnih komponentah. Cene, pogoji in roki se lahko za različne kategorije uporabnikov razlikujejo le zaradi vrste medomrežne povezave, ne smejo pa omejevati konkurence.

(13)Če agencija oceni, da vzorčna ponudba ne vsebuje vseh elementov ali ni sestavljena po načelih objektivnosti, nevezanosti, preglednosti, nediskriminacije ali stroškovne naravnanosti, ovira konkurenco ali ne ustreza drugim določbam tega zakona oziroma sprejetimi mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji, naloži z odločbo operaterju, da ponudbo v določenem roku spremeni ali dopolni na način, kot je določeno v odločbi. VII. SPLOŠNI POGOJI IN CENE 74. člen (predložitev, odobritev in objava splošnih pogojev in cen)

(1)Za opravljanje telekomunikacijskih storitev, za katere je po tem zakonu treba pridobiti dovoljenje, morajo operaterji pripraviti opis storitev in splošne pogoje (v nadaljevanju: splošni pogoji) ter podrobno določiti cene teh storitev in jih dostaviti agenciji.

(2)Sestavni del splošnih pogojev operaterjev fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev, mobilnih javnih radijskih storitev in zakupa vodov s pomembno tržno močjo mora biti vzorčna pogodba za uporabnike.

(3)Splošne pogoje in cene iz prvega odstavka tega člena ter vsako njihovo spremembo in dopolnitev, so dolžni operaterji v celoti, jasno in v primerni obliki v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti najmanj 7 dni pred njihovo uveljavitvijo.

(4)Operaterji mobilnih javnih radijskih storitev s pomembno tržno močjo morajo pred uveljavitvijo splošnih pogojev pridobiti soglasje agencije, operaterji zakupa vodov, ki imajo pomembno tržno moč, in fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev pa morajo pridobiti soglasje tudi za cene storitev.

(5)Agencija izda soglasje k splošnim pogojem in cenam v 7 dnevih od dneva prejema, pri čemer lahko po predhodnem obvestilu stranke ta rok podaljša za dva tedna, če so potrebni dodatni podatki in izračuni.

(6)Če agencija v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne izda in vroči stranki soglasja, se šteje, da je soglasje dano.

(7)Agencija lahko po postopku, določenem s tem zakonom, naloži operaterju spremembo splošnih pogojev in cen, če je to potrebno zaradi varstva uporabnikov ali zagotovitve konkurence, tudi po tem, ko je bilo soglasje že dano.

(8)Agencija lahko operaterju prepove opravljanje telekomunikacijskih storitev pod drugačnimi pogoji ali za drugačno ceno, kot so tisti, za katere je bilo dano soglasje, ne glede na morebitna drugačna operaterjeva pogodbena razmerja, razen če pri storitvah zakupa vodov za posamezen primer ni agencija odstopa od teh splošnih pogojev in cen predhodno odobrila z odločbo.

(9)Če agencija po predložitvi, vendar pred objavo splošnih pogojev oziroma cen storitev, za katere po tem členu ni treba pridobiti soglasja, sporoči operaterju svoje pripombe in predloge, mora operater v primeru, da jih ne upošteva, razloge za to pisno sporočiti agenciji pred njihovo objavo. 75. člen (oblikovanje cen)

(1)Cene telekomunikacijskih storitev morajo temeljiti na stroških učinkovitega zagotavljanja storitev in morajo biti za istovrstne storitve istega operaterja enake v vsej državi ali na vsem območju delovanja operaterja, če ta ne deluje v vsej državi.

(2)Cene in z njimi povezani elementi storitev fiksnega javnega telefonskega omrežja in storitev operaterjev s pomembno tržno močjo morajo obsegati dejanske stroške opravljanja posameznih storitev, v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

(3)Cene in z njimi povezani elementi, vključno z morebitnimi popusti, storitev fiksnega javnega telefonskega omrežja in storitev operaterjev s pomembno tržno močjo morajo:

biti razvezane tako, da uporabniku ni treba plačevati funkcij, ki jih ne uporablja,
biti pregledne, objavljene v dnevnem tisku ter v Uradnem listu Republike Slovenije in nediskriminacijske, da omogočajo enako obravnavo vseh uporabnikov,
temeljiti na objektivnih kriterijih,
biti take, da so morebitni popusti tako naravnani, da v primeru vezave storitev ali proizvodov ne ovirajo delovanja konkurence.

(4)Cene in z njimi povezani elementi storitev fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev operaterjev s pomembno tržno močjo in storitev zakupljenih vodov operaterjev s pomembno tržno močjo morajo biti neodvisne od vrste uporabnikove uporabe, če ta uporaba ne zahteva dodatnih funkcij ali naprav v javnem omrežju, ki jih zagotavlja operater.

(5)Cene in z njimi povezani elementi storitev zakupa vodov operaterjev s pomembno tržno močjo obsegajo:

začetno priključitveno zaračunavanje,
periodično zaračunavanje za zakup,
druga zaračunavanja.

(6)Ne glede na določbe tega člena lahko cene za osebe s posebnimi zahtevami (invalide) odstopajo od teh kriterijev.

(7)Na podlagi določb tega člena vlada z usklajenim predlogom ministrstva, pristojnega za cene, in ministrstva, pristojnega za telekomunikacije, s predpisom določi metodologijo oblikovanja cen, s katero podrobneje uredi način izvajanja zahtev tega zakona glede oblikovanja cen. 76. člen (splošni pogoji)

(1)Minister predpiše obvezne sestavine in druge elemente splošnih pogojev za opravljanje storitev fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev ter mobilnih javnih radijskih omrežij oziroma storitev, zlasti pa:

pogoje dobave in uporabe,
tehnične karakteristike vmesnikov s pogoji za priključitev terminalske opreme,
kapacitete, kakovost in karakteristike dobav,
način zagotavljanja informacij za potrebe uporabnikov,
način reševanja pritožb uporabnikov.

(2)Predpis iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vsebuje tudi pogoje za zagotovitev učinkovite konkurence, tehnične pogoje, pogoje glede standardov in bistvenih zahtev, varovanja okolja in kakovosti zvez. 77. člen (prepoved subvencioniranja)

(1)Operaterji, ki opravljajo drugo gospodarsko dejavnost, pri kateri imajo na trgu prevladujoč položaj v smislu zakona, ki ureja varstvo konkurence, ali imajo pravico opravljati neko gospodarsko dejavnost oziroma uporabljati naravno dobrino ali drugo omejeno sredstvo, ki ni pod splošnimi pogoji dosegljivo vsem (posebne ali izključne pravice), morajo opravljati telekomunikacijske storitve v pravno samostojni družbi.

(2)Operater s pomembno tržno močjo ne sme medsebojno subvencionirati različnih telekomunikacijskih storitev.

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena morajo operaterji imeti, zaradi zagotavljanja računovodskih informacij, ustrezno ločitev na organizacijski in računovodski ravni med različnimi poslovnimi dejavnostmi.

(4)Obveznosti o prepovedi subvencioniranja iz tega člena imajo operaterji, ki dosežejo skupen prihodek 2 milijardi tolarjev na telekomunikacijskem tržišču. 78. člen (računovodstvo)

(1)Operaterji javnih telekomunikacijskih storitev in omrežij morajo za izvajanje določb o stroškovni naravnanosti cen zagotoviti ustrezno ločitev na organizacijski in računovodski ravni, da bo mogoča delitev prihodkov, odhodkov in stroškov po posameznih telekomunikacijskih storitvah, ki jih opravljajo, redno letno revidirati računovodske izkaze ter objaviti revidirane računovodske izkaze v dnevnem časopisju in pripraviti letno poročilo.

(2)Organizacije, ki poleg radiodifuzne dejavnosti opravljajo tudi druge telekomunikacijske storitve, morajo voditi za obe dejavnosti ločeno računovodstvo, tako kot je to predvideno v prejšnjem odstavku tega člena.

(3)Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona o prepovedi subvencioniranja, o načinu vodenja računovodstva in o stroškovni naravnanosti cen na način in s pooblastili, ki jih ima za izvajanje nadzora po tem zakonu.

(4)Agencija lahko v splošnem aktu določi podrobnejši način vodenja računovodstva, kot je določeno s predpisi, ki urejajo računovodstvo in uresničevanja zahteve tega zakona o prepovedi subvencioniranja. VIII. UNIVERZALNE STORITVE 79. člen (obseg univerzalnih storitev)

(1)Univerzalne storitve obsegajo:

za vsakogar, ki to zahteva, možnost dostopa do fiksnega javnega telefonskega omrežja z možnostjo vzpostavljanja in sprejemanja domačih in mednarodnih klicev, prenosa zvokovnih informacij ter tej pasovni širini primeren prenos faksimilnih sporočil in prenos podatkov s pomočjo modema,
neomejen brezplačni dostop do številk 112 in 113 in dostop do teh številk iz javnih govorilnic tudi brez sredstva za aktiviranje govorilnic,
dostop do posredovalca za vzpostavljanje zvez in do službe informacij o naročnikih,
primerno pokritost z javnimi govorilnicami.

(2)Agencija s splošnim aktom določi raven dostopne cene storitev iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Vlada lahko s predpisom poveča obseg univerzalnih storitev v odvisnosti od razvoja telekomunikacij, tehnološkega razvoja in povpraševanja.

(4)Minister predpiše kakovost univerzalnih storitev ter v tem okviru predpiše zlasti prenosne in prometne parametre, dobavne roke, razpoložljivost, pokritost z javnimi govorilnicami in roke odprave napak.

člen (zagotavljanje univerzalnih storitev) Če agencija ugotovi, da se univerzalnih storitev na določenem območju ne zagotavlja skladno z določbami prejšnjega člena tega zakona ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da se jih ne bo izvajalo, ali če predstavlja zagotavljanje univerzalnih storitev nesorazmerno obremenitev za posameznega operaterja, zagotovi njihovo opravljanje na podlagi javnega razpisa.
člen (javni razpis)

(1)Agencija na podlagi javnega razpisa z odločbo dopolni dovoljenje iz 27. člena tega zakona z obveznostmi zagotavljanja univerzalnih storitev.

(2)Za izvedbo javnega razpisa iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 5. do 18. člena tega zakona.

(3)Pri izboru operaterja agencija kot merilo za izbor upošteva zlasti višino nadomestila operaterju za zagotavljanje univerzalnih storitev ter stopnjo zadovoljevanja uporabnikov. 82. člen (naložitev obveznosti)

(1)Če ni mogoče zagotoviti zagotavljanja univerzalnih storitev na način in po postopku iz prejšnjega člena tega zakona, agencija po uradni dolžnosti z odločbo naloži obveznost zagotavljanja univerzalnih storitev operaterju javnih telekomunikacijskih storitev s pomembno tržno močjo.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena je operater upravičen do nadomestila za zagotavljanje univerzalnih storitev, če stroški, ki jih ima z zagotavljanjem univerzalnih storitev, presegajo prihodke od teh storitev. 83. člen (nadomestilo za zagotavljanje univerzalnih storitev)

(1)Operater fiksnega javnega telefonskega omrežja ali storitev, ki zagotavlja univerzalne storitve skladno z določbami 81. in 82. člena tega zakona, je upravičen do nadomestila.

(2)Nadomestilo operaterju, ki zagotavlja univerzalne storitve skladno z določbo

člena tega zakona, obsega povračilo razlike med dejanskimi dolgoročnimi dodatnimi stroški skupaj z donosom na vloženi kapital in prihodki od teh storitev. Nadomestilo operaterju, ki zagotavlja univerzalne storitve v skladu z
členom tega zakona, se določi na podlagi rezultatov javnega razpisa.

(3)Operater fiksnega javnega telefonskega omrežja ali storitev, ki ima več kot 80 odstotni tržni delež po obsegu celotnega prihodka na ozemlju države, je dolžan zagotavljati univerzalne storitve brez pravice do nadomestila.

(4)Agencija lahko s splošnim aktom določi vrste stroškov in način izračuna nadomestila. 84. člen (posebne storitve)

(1)Operater telekomunikacijskih storitev, za katerih opravljanje je skladno s 27. členom tega zakona treba pridobiti dovoljenje, je dolžan na zahtevo državnih organov, pristojnih za socialne zadeve ali za regionalni razvoj, določenim osebam ali na določenem območju zagotoviti tudi druge telekomunikacijske storitve, nižje cene za določene skupine uporabnikov in podobno, na stroške tistega, ki tako zahtevo postavi.

(2)Za posebne storitve se šteje tudi zagotavljanje telekomunikacijskih storitev na zahtevo pristojnega organa za potrebe nacionalne varnosti.

(3)Minister predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve ali za regionalni razvoj, ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije način izvajanja in obračunavanja telekomunikacijskih storitev iz prejšnjih odstavkov tega člena. 85. člen (financiranje univerzalnih storitev)

(1)Nadomestilo stroškov za zagotavljanje univerzalnih storitev iz 83. člena tega zakona pokrivajo operaterji telekomunikacijskih storitev, za opravljanje katerih je skladno z določbami tega zakona treba pridobiti dovoljenje.

(2)Delež prispevka posameznega operaterja določi agencija glede na delež prihodka posameznega operaterja iz opravljanja telekomunikacijskih storitev v prihodku iz opravljanja telekomunikacijskih storitev vseh operaterjev z dovoljenji.

(3)Operater iz prejšnjega odstavka tega člena plačuje svoj prispevek neposredno izvajalcu univerzalnih storitev in v roku, določenem v aktu iz prejšnjega odstavka tega člena.

(4)Operaterji iz prvega odstavka tega člena vsako leto obvestijo agencijo o prihodkih iz opravljanja telekomunikacijskih storitev.

(5)Če operater iz prvega odstavka tega člena ne ravna skladno z določbami prejšnjega odstavka tega člena, lahko agencija na njegove stroške pregleda podatke in oceni prihodke po postopku, ki velja za odmero davčnih obveznosti.

(6)Podatki o nadomestilu stroškov za zagotavljanje univerzalnih storitev, načinu njihove razporeditve in uporabe ter delih, ki so bila financirana, so javni. Agencija v ta namen vsako leto objavi letno poročilo o nadomestilu stroškov za zagotavljanje univerzalnih storitev in o vseh prispevkih za njegovo pokrivanje. 86. člen (stavka)

(1)Ob stavki morajo operaterji, ki so dolžni izvajati univerzalne storitve iz 79. člena tega zakona in storitve za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotoviti njihovo nemoteno izvajanje.

(2)Operaterji iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni v času stavke s sklepom določiti delavce, ki morajo med stavko omogočiti izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena. Neizpolnjevanje teh nalog je hujša kršitev delovnih obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. IX. RADIJSKA IN TERMINALSKA OPREMA 87. člen (radijska in terminalska oprema)

(1)Radijsko in terminalsko opremo, ki je skladna z določbami tega zakona, se lahko prosto trži, prosto prenaša in uporablja v Republiki Sloveniji pod pogojem, da je pravilno montirana in vzdrževana.

(2)Določbe prejšnjega odstavka tega člena se nanašajo tudi na medicinsko opremo in opremo motornih vozil, ki imajo radijsko ali terminalsko opremo vgrajeno kot svoj sestavni del ali dodatek.

(3)Določbe tega poglavja se ne nanašajo na:

sprejemnike, namenjene izključno za sprejem zvokovnih oziroma televizijskih programov, kabelske in žične napeljave,
radijsko in terminalsko opremo, ki jo urejajo posebni predpisi in je namenjena za civilno letalstvo, upravljanje zračnega prometa in pomorski promet,
radijsko in terminalsko opremo, ki se uporablja izključno za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)Poleg primerov iz prejšnjega odstavka tega člena se določbe tega poglavja ne nanašajo tudi na radijsko opremo iz samogradnje, ki jo uporabljajo radioamaterji, razen opreme, ki je v prosti prodaji na trgu. Zbirke sestavnih delov namenjene sestavljanju radioamaterjem in tovarniško izdelana radijska oprema, ki jo radioamaterji modificirajo in uporabljajo, se ne šteje za opremo, ki je v prosti prodaji na trgu. 88. člen (bistvene zahteve za radijsko in terminalsko opremo)

(1)Radijska in terminalska oprema morata ustrezati:

zahtevam za zaščito zdravja in varnosti uporabnika in drugih oseb ob upoštevanju predpisov, ki urejajo nizkonapetostne naprave, vendar brez upoštevanja napetostnih omejitev,
zahtevam glede elektromagnetne združljivosti, ki so opredeljene v
členu tega zakona.

(2)Radijska oprema mora biti grajena tako, da učinkovito izrablja radiofrekvenčni spekter za prizemne, vesoljske in orbitalne radijske komunikacije in da se izogne škodljivemu motenju.

(3)Radijska in terminalska oprema mora biti skladna s predpisi, ki jih izda minister. Minister lahko s predpisi določi, da se domneva, da je radijska in terminalska oprema v skladu z zahtevami iz predpisov, če le-ta ustreza zahtevam iz standardov, na katere se predpisi sklicujejo. Seznam teh standardov minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 89. člen (uporaba in promet)

(1)Radijske in terminalske opreme, ki ni skladna z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ali splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ni dovoljeno tržiti ali uporabljati.

(2)Inšpektor, v skladu s 137. členom tega zakona lahko prepove uporabo ali trženje opreme iz prejšnjega odstavka tega člena ali sprejme druge ukrepe, s katerimi prepreči njeno trženje ali uporabo.

(3)Operaterji ne smejo iz tehničnih razlogov zavrniti priključitve terminalske opreme na primerne vmesnike, če ta oprema ustreza zahtevam tega zakona.

(4)Če radijska in terminalska oprema, ki je sicer označena in deklarirana skladno s tem zakonom, povzroča resne poškodbe omrežju ali škodljive radiofrekvenčne motnje ali škodo pri delovanju omrežja, lahko operater javnega telekomunikacijskega omrežja zavrne njeno priključitev na svoje omrežje oziroma jo lahko izključi ali odstrani iz uporabe. Operater mora o tem nemudoma obvestiti uporabnika in agencijo, ki lahko tak ukrep potrdi ali pa prekliče.

(5)Če radijska oprema ogroža delovanje radionavigacijskih služb, služb za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali resno poslabšuje, pogosto moti ali prekinja radiokomunikacijsko storitev, ki deluje v skladu s mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji, s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, lahko agencija prepove ali omeji njeno trženje ali odredi izločitev iz uporabe.

(6)Če je radijska postaja namenjena uporabi radijskih frekvenc, ki v razporeditvi radiofrekvenčnih pasov niso predvidene za tako uporabo, mora njen dobavitelj o tem obvestiti agencijo najkasneje 4 tedne pred začetkom dobave.

(7)V obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena mora dobavitelj navesti tudi značilnosti radijske opreme, kot so: radijske frekvence, kanalizacija, tip modulacije, moč in podobno.

(8)Na sejmih, razstavah, demonstracijah in podobno je dovoljeno predstavljati tudi radijsko in terminalsko opremo, ki ne ustreza zahtevam tega zakona, vendar mora imeti vidno opozorilo, da je uporaba take opreme prepovedana. 90. člen (preverjanje in označevanje)

(1)Proizvajalec radijske in terminalske opreme ali odgovorna oseba za njeno trženje mora preden da opremo na trg oziroma preden se jo začne prvič uporabljati:

zagotoviti izvedbo postopkov ocenjevanja skladnosti z bistvenimi zahtevami, podanimi v
členu tega zakona,
izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti z bistvenimi zahtevami in zagotoviti informacije o predvideni uporabi opreme,
zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti,
zagotoviti morebitne druge predpisane listine.

(2)Minister predpiše:

metode in postopke za ocenjevanje skladnosti z bistvenimi zahtevami in označevanju opreme,
vsebino in obliko listin ter oznak skladnosti in postopek za njihovo izdajo,
pogoje za organe in organizacije, ki sodelujejo pri ocenjevanju skladnosti,
način zagotavljanja informacij o predvideni uporabi. X. ELEKTROMAGNETNA ZDRUŽLJIVOST (EMC)
člen (zahteve za električne naprave)

(1)Vse električne in elektronske naprave, vključno z opremo in napeljavami, ki vsebujejo električne oziroma elektronske sestavne dele (v nadaljevanju: električne naprave) morajo biti načrtovane, grajene, postavljene, uporabljane in vzdrževane tako, da:

elektromagnetne motnje, ki jih te naprave povzročajo, ne presegajo ravni, ki radijski in telekomunikacijski opremi in drugim električnim napravam še omogoča delovati na način, za katerega so bile namenjene,
imajo ustrezno stopnjo lastne odpornosti proti elektromagnetnim motnjam, ki jim omogoča delovanje na način, za katerega so bile namenjene.

(2)Določbe tega poglavja ne veljajo za:

omrežje za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, kakor tudi ne za samo električno energijo,
sestavne dele ali kombinacije sestavnih delov, ki se uporabljajo v električnih napravah, vendar ne omogočajo neposredne uporabne funkcije in niso namenjene prosti prodaji na trgu za končnega uporabnika,
koristni signal radijskih oddajnikov.

(3)Poleg primerov iz prejšnjega odstavka tega člena se določbe tega poglavja ne nanašajo tudi na radijsko opremo iz samogradnje, ki jo uporabljajo radioamaterji, razen opreme, ki je v prosti prodaji na trgu. Zbirke sestavnih delov namenjene sestavljanju radioamaterjem in tovarniško izdelana radijska oprema, ki jo radioamaterji modificirajo in uporabljajo, se ne šteje za opremo, ki je v prosti prodaji na trgu.

(4)Šteje se, da so električne naprave skladne s predpisi, ki jih izda minister, kadar so izdelane v skladu z standardi, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti. Seznam teh standardov minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 92. člen (promet in uporaba električnih naprav)

(1)Električne naprave, izdelane v Republiki Sloveniji ali uvožene za uporabo in uporabljene v Republiki Sloveniji, morajo izpolnjevati zahteve tega zakona. Izpolnjevanje zahtev se dokazuje z listinami in oznakami iz 93. člena tega zakona.

(2)Kadar električna naprava ali njen del zaradi elektromagnetnih motenj preneha ustrezati zahtevam iz prejšnjega odstavka tega člena, mora lastnik ali uporabnik električno napravo na lastne stroške usposobiti tako, da ustreza navedenim zahtevam, ali pa jo izločiti iz prometa.

(3)Če električna naprava ne ustreza zahtevam tega zakona, lahko inšpektor prepove njeno uporabo ali sproži druge ukrepe, s katerimi prepreči njeno trženje ali uporabo.

(4)Električne naprave, namenjene izobraževanju ali preskušanju, lahko presegajo dovoljeno stopnjo generiranja elektromagnetnih motenj, če so namenjene za proučevanje elektromagnetnih pojavov in če so upoštevani vsi ukrepi, ki zagotavljajo, da te naprave ne motijo drugih električnih naprav v okolici.

(5)Za bolj kompleksne električne naprave, ki ne izpolnjujejo zahtev za elektromagnetno združljivost, lahko agencija izda časovno in krajevno omejeno dovoljenje za delovanje, če so upoštevani vsi ukrepi, ki zagotavljajo, da te naprave ne motijo drugih električnih naprav v okolici.

(6)Na sejmih, razstavah, demonstracijah in podobno je dovoljeno predstavljati tudi električne naprave, ki ne ustrezajo zahtevam tega zakona, vendar morajo imeti vidno opozorilo, da je uporaba takih naprav prepovedana. 93. člen (preverjanje in označevanje električnih naprav)

(1)Proizvajalec ali od proizvajalca pooblaščena fizična ali pravna oseba, ki trži električne naprave, mora preden dá električno napravo na trg oziroma preden se začne prvič uporabljati:

zagotoviti izvedbo postopkov ocenjevanja skladnosti z zahtevami, podanimi v
členu tega zakona,
izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti in zagotoviti informacije o predvideni uporabi opreme,
zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti,
zagotoviti morebitne druge predpisane listine.

(2)Minister predpiše:

metode in postopke za ocenjevanja skladnost z zahtevami iz
člena tega zakona,
vsebino in obliko listin ter oznak skladnosti in postopek za njihovo izdajo,
pogoje za organe in organizacije, ki sodelujejo pri ocenjevanju skladnosti,
postopke in omejitve, kadar naprave v celoti ali delno ne ustrezajo zahtevam iz tega člena. XI. OŠTEVILČENJE
člen (cilji in upravljanje)

(1)Nacionalni številski prostor telekomunikacijskih številk Republike Slovenije upravlja agencija s ciljem zagotoviti njegovo učinkovito strukturiranje in uporabo ter zadovoljiti potrebe operaterjev in drugih uporabnikov na pošten in nediskriminacijski način. V ta namen agencija pripravi predlog načrta oštevilčenja, dodeljuje v uporabo številke oziroma številske bloke in nadzoruje njihovo uporabo.

(2)Agencija vodi podatke o načrtu oštevilčenja, podatke iz odločbe o dodelitvi številk in druge podatke o oštevilčenju. 95. člen (načrt oštevilčenja)

(1)Načrt oštevilčenja sprejme minister na predlog agencije.

(2)Načrt iz prejšnjega odstavka tega člena mora zagotoviti enake možnosti in enako obravnavo vseh operaterjev ter drugih uporabnikov javnih telekomunikacijskih storitev.

(3)Načrt iz prvega odstavka tega člena določa zgradbo, dolžino, zmogljivost in namen uporabe številk za potrebe telekomunikacijskih omrežij in storitev.

(4)Načrt oštevilčenja mora omogočati uvajanje novih nacionalnih in mednarodnih storitev, zagotoviti prenosljivost številk, opredeliti predpone in kratke številke, številke z geografskim pomenom in negeografske številke.

(5)Načrt oštevilčenja minister na predlog agencije lahko dopolnjuje ali spreminja ter s tem dopolnjuje in spreminja tudi že dodeljene številke, če to zahteva uresničevanje mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji ter zagotavljanje zadostne razpoložljivosti številk.

(6)Pri dopolnitvi ali spremembi načrta iz prejšnjega odstavka tega člena je treba upoštevati interese prizadetih, zlasti stroške zaradi dopolnitev ali sprememb pri operaterjih in drugih uporabnikih. Načrtovane spremembe je treba objaviti najmanj eno leto pred njihovo uveljavitvijo.

(7)Operaterji in drugi uporabniki zaradi dopolnitev ali sprememb iz petega odstavka tega člena nimajo pravice do odškodnine.

člen (dodelitev številk) Za uporabo številk je treba pridobiti odločbo o dodelitvi številk skladno z določbami tega zakona.
člen (postopek izdaje odločbe o dodelitvi številk)

(1)Odločbo o dodelitvi številk izda agencija na podlagi načrta oštevilčenja in drugih predpisov ter na podlagi postopka, ki ga določa 4. člen tega zakona.

(2)Odločbo o dodelitvi številk lahko pridobi operater ali druga pravna oziroma fizična oseba, ki lahko dokaže, da jo nujno potrebuje zaradi uresničevanja javnega interesa za opravljanje svoje dejavnosti, če je tako predvideno z načrtom oštevilčenja.

(3)Vloga za dodelitev številk mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena in projekt, ki vsebuje načrt o oceni potreb za prihodnja 3 leta in utemeljitve, na podlagi katerih dokazuje, da bo dodeljena količina številk v 3 letih tudi uporabljena.

(4)Dodeljene številke lahko operater, ki je imetnik odločbe o dodelitvi številk, v skladu z odločbo o dodelitvi številk in drugimi predpisi, odplačno in na podlagi pogodbe dodeljuje v uporabo drugim pravnim ali fizičnim osebam, ki uporabljajo javne telekomunikacijske storitve (v nadaljevanju: drugi uporabniki), pri čemer mora imetnik odločbe o dodelitvi upoštevati le dejanske stroške. Pogodbe, sklenjene z drugimi uporabniki, mora operater poslati v vednost agenciji. Dodeljevanje drugim uporabnikom mora operater predvideti v projektu iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5)Drugi uporabniki iz prejšnjega odstavka tega člena ne morejo dodeljenih številk v uporabo dodeliti naprej.

(6)Agencija v odločbi o dodelitvi številk določi pogoje za dodelitev iz četrtega odstavka tega člena.

(7)Agencija s splošnim aktom podrobneje določi način dodeljevanja iz četrtega odstavka tega člena.

(8)Minister določi podrobnejše pogoje za izdajo odločbe o dodelitvi številk. 98. člen (veljavnost in sprememba odločbe o dodelitvi številk)

(1)Odločbo o dodelitvi številk izda agencija za nedoločen čas.

(2)Agencija zaradi usklajevanja s spremembami ali dopolnitvami načrta oštevilčenja, če je potrebno, po uradni dolžnosti, v 30 dneh od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev, izda odločbe o spremembah odločb o dodelitvi številk.

(3)Imetnik odločbe o dodelitvi števil pa je dolžan sporočiti agenciji v roku tridesetih

(30)dni od nastale spremembe:

spremembo v sodnem registru, davčnem registru, pravno nasledstvo in uvedbo stečajnega ali likvidacijskega postopka za pravne osebe,
spremembo v registru na upravni enoti, davčnem registru in prenehanje obstoja za samostojne podjetnike,
spremembo naslova in smrt fizične osebe.
člen (zavrnitev dodelitve številk) Agencija z odločbo zavrne dodelitev številk, če ugotovi da:
vložnik ni upravičena oseba za dodelitev na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona;
bi bila dodelitev v nasprotju z določbami tega zakona in predpisi sprejetimi na njegovi podlagi;
nameravana uporaba ne opravičuje dodelitve zahtevane količine oziroma vrste številk;
je vložnik že kršil določbe tega zakona ali ni poravnal zapadlih pristojbin za uporabo dodeljenih številk.
člen (prenos) Odločba o dodelitvi številk je neprenosljiva.
člen (prenosljivost številk)

(1)V fiksnem javnem telefonskem omrežju mora biti naročnikom omogočeno, da pri zamenjavi operaterja obdržijo dodeljene geografske številke, če ostanejo na isti lokaciji. Prejšnji operater mu za to lahko zaračuna samo enkratne stroške menjave operaterja.

(2)Naročnikom, ki uporabljajo številke, ki niso geografske, mora biti omogočeno, da lahko pri zamenjavi operaterja obdržijo dodeljene številke tudi, če pri tem zamenjajo lokacijo.

člen (razveljavitev odločbe o dodelitvi številk) Agencija odločbo o dodelitvi številk razveljavi po uradni dolžnosti, če ugotovi da:
je vloga za dodelitev številk vsebovala neresnične podatke,
njen imetnik ne izpolnjuje več pogojev iz
člena tega zakona,
njen imetnik ni odpravil pomanjkljivosti v roku določenem z odločbo agencije, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
pristojbina za dodeljene številke ali številčne bloke kljub opozorilu ni plačana,
se dodeljene številke ne uporabljajo v skladu s pogoji iz tega zakona oziroma odločbe o dodelitvi.
člen (prenehanje odločbe o dodelitvi številk)

(1)Odločba o dodelitvi številk preneha:

če tako predlaga imetnik odločbe o dodelitvi,
če njen imetnik preneha obstajati,
z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi številk skladno z določbami prejšnjega člena tega zakona.

(2)Če imetnik odločbe o dodelitvi številk ni uporabil dodeljenih številk v treh letih po izdaji odločbe o dodelitvi številk ali dodeljenih številk ni uporabljal več kot eno leto, preneha veljati odločba za tisti del številk, ki v tem času niso bile uporabljene.

(3)V primerih iz

in
točke prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje dovoljenja.
člen (pristojbina)

(1)Operater, ki je imetnik odločbe o dodelitvi številk, za dodeljene številke oziroma številske bloke plačuje letno pristojbino. Višina pristojbine je odvisna od količine, dolžine in vrste številk.

(2)Minister podrobneje predpiše način določanja in obračunavanja pristojbine. 105. člen (izbira in predizbira operaterja)

(1)Operaterji s pomembno tržno močjo morajo zagotoviti, da lahko vsak naročnik prosto izbira operaterje za medkrajevne in mednarodne klice. Ta izbira mora biti omogočena z možnostjo trajne predizbire, ki se lahko pri vsakem klicu spremeni s predpono za izbiro operaterja.

(2)Agencija s svojim splošnim aktom podrobneje uredi izpolnjevanje določb tega člena. XII. AGENCIJA 106. člen (Agencija)

(1)Agencija je organizacija za urejanje telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev in se jo ustanovi s tem zakonom. Agencija opravlja s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti določene naloge z namenom, da predvsem v interesu uporabnikov zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev.

(2)Agencija je pravna oseba javnega prava. Ustanovitveni akt agencije sprejme vlada. 107. člen (direktor in namestnika direktorja agencije)

(1)Agencijo vodi, predstavlja in zastopa direktor, ki ga na podlagi javnega razpisa za dobo 5 let imenuje vlada. Pri izbiri upošteva predvsem kandidatove strokovne in mednarodne izkušnje.

(2)Vlada za dobo 5 let imenuje namestnika direktorja za telekomunikacije in namestnika direktorja za radiodifuzijo, ki v odsotnosti direktorja na podlagi njegovega pooblastila vodita, predstavljata in zastopata agencijo.

(3)Direktor in namestnika ne smejo biti v zadnjih 3 letih zaposleni ali opravljati kakršnegakoli dela v organizacijah, ki opravljajo katerokoli dejavnost iz področja urejanja v pristojnosti agencije, in ne smejo imeti nobene funkcije v takih organizacijah.

(4)Direktor in namestnika, njihov zakonec ali zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne smejo imeti lastninskih deležev v organizaciji, ki opravlja dejavnost iz pristojnosti agencije, ali v organizaciji, ki ima lastninski delež v taki organizaciji.

(5)Vlada razreši direktorja ali namestnika:

na predlog direktorja ali namestnika,
če je odvzeta opravilna sposobnost ali postane zdravstveno nesposoben za opravljanje dela,
če nastopi razlog iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen če direktor ali namestnik ni mogel vplivati na ravnanje zakonca, izvenzakonskega partnerja ali sorodnika, hkrati pa je mogoče pričakovati, da to ne bo vplivalo na neodvisnost njegovega odločanja,
če je zaradi kaznivega dejanja pravnomočno obsojen na zaporno kazen,
če je pri opravljanju svoje funkcije kršil določbe tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov.

(6)Če Svet za telekomunikacije ali Svet za radiodifuzijo ugotovita obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko predlagata vladi razrešitev direktorja ali namestnika. 108. člen (delovanje agencije)

(1)Organizacijo in poslovanje agencije ureja statut, ki ga izda direktor agencije in potrdi vlada po predhodnem mnenju Sveta za telekomunikacije in Sveta za radiodifuzijo.

(2)Direktor izdaja splošne akte ter odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije.

(3)Direktor lahko za odločanje v posamičnih zadevah pooblasti osebo v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za odločanje v upravnem postopku.

(4)Statut in splošne akte agencije, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, ter informacije, ki jih predvideva ta zakon, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Odločba ali drug posamični akt agencije sta v upravnem postopku dokončna, razen če ta zakon ne določa drugače.

(6)Ne glede na določbo drugega odstavka

člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99) lahko agencija sama opravlja upravno izvršbo svojih odločitev in izvaja ukrepe po prvem odstavku
člena zakona o splošnem upravnem postopku.
člen (financiranje agencije)

(1)Agencija se financira iz državnega proračuna. V te namene se črpa finančna sredstva Sklada za telekomunikacije.

(2)Agencija lahko zaračuna dejanske stroške, ki nastanejo z dajanjem informacij, v skladu s statutom agencije, če ni v tem zakonu drugače predpisano. 110. člen (pristojnosti agencije)

(1)Naloge agencije po tem zakonu so zlasti:

zagotavljanje pogojev za primerno razvitost telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev, dobrih poslovnih odnosov na njem in pospeševanje zdrave konkurence na tem trgu,
zagotavljanje zadovoljivih komunikacij med uporabniki prek istega omrežja ali med različnimi omrežji,
zagotavljanje izvajanja univerzalnih storitev,
pospeševanje medomrežnega povezovanja in zagotavljanje izvajanja pravil za medomrežno povezovanje,
zagotavljanje enakopravnega dostopa do telekomunikacijskih omrežij in storitev na način, ki je za uporabnike in operaterje najbolj ekonomičen in učinkovit,
zagotavljanje delovanja telekomunikacijskih operaterjev po načelih nediskriminacijske obravnave in sorazmernosti (proporcionalnosti),
upravljanje radiofrekvenčnega spektra in telekomunikacijskega oštevilčenja, zaračunavanje pristojbin za njuno uporabo in zagotovitev prenosljivosti številk,
spremljanje razvoja na področju telekomunikacij, pridobivanje informacij od operaterjev in zagotavljanje informacij uporabnikom, operaterjem, državnim organom in mednarodnim organizacijam,
spremljanje razvoja standardizacije in tehnične telekomunikacijske regulative ter sprejemanje ukrepov za njihovo uveljavljanje in izvajanje,
izdajanje dovoljenj za storitve, dodeljevanje radijskih frekvenc, dodeljevanje številk oziroma blokov številk uporabnikom in operaterjem,
nadzorovanje izvajanja tega zakona oziroma izpolnjevanja pogojev v dovoljenjih ali drugih dokumentih, ki jih je izdala agencija,
spremljanje gibanja cen in preprečevanje nepravilnosti v zvezi z njimi ter dajanje soglasij k cenam in splošnim pogojem poslovanja, kadar je tako določeno s tem zakonom,
nadziranje in sankcioniranje vodenja računovodstva pri operaterjih v skladu s tem zakonom,
sodelovanje z ustreznimi organi v drugih državah in z organi mednarodnih organizacij ter uvajanje njihovih izkušenj v prakso,
nadzor nad izvajanjem pravic uporabnikov in njihovim organiziranjem, spremljanje in reševanje pritožb uporabnikov in operaterjev ter ustrezno ukrepanje,
objavljanje tistih statističnih podatkov o telekomunikacijah, ki niso sestavina programa statističnih raziskovanj, in letno poročilo o napredku liberalizacije ter objavljanje indikatorjev kakovosti storitev ter predložitev Državnemu zboru letnega poročila o stanju na področju radiodifuzije,
dajanje soglasja k bistveni spremembi programske zasnove radijskega dela televizijskega programa,
dajanje soglasja k nakupu ali prevzemu 20 ali več odstotkov lastninskega deleža ali deleža upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa,
reševanje pritožb gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi z radijskim in televizijskim programom,
odločanje o podelitvi oziroma odvzemu statusa lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa.

(2)Agencija ima pravico zahtevati informacije in gradiva, ki se nanašajo na razširjanje radijskih in televizijskih programov in na poslovanje njihovih izdajateljev, vključno s pravico vpogleda v delniške knjige. Državni organi, organi lokalnih skupnosti, izdajatelji radijskih in televizijskih programov, oglaševalske organizacije in operaterji morajo ugoditi zahtevi v roku 30 dni od njenega prejema.

(3)Agencija ne sme opravljati nobenih dejavnosti ali nalog, razen tistih, ki so ji naložene z zakonom in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov.

(4)V okviru nalog iz prvega odstavka tega člena sprejema agencija splošne akte za podrobnejšo ureditev teh vprašanj tudi, če tak splošni akt ni posebej določen s tem zakonom. 111. člen (javnost dela in informiranje)

(1)Delovanje agencije je javno.

(2)V postopkih sprejemanja splošnih aktov in odločitev mora agencija postopati v skladu z 124. členom tega zakona, za kar mora biti primerno organizirana.

(3)V statutu agencije se podrobneje določijo:

oblika predstavitve predlaganih rešitev in postopki pri obravnavi pripomb iz
člena tega zakona,
način dostopa do podatkov iz četrtega odstavka tega člena in drugih javnih podatkov,
oblika sodelovanja s predstavniki telekomunikacijskih uporabniških organizacij in pomoč pri njihovem oblikovanju in delovanju.

(4)Agencija daje interesentom na njihovo zahtevo brezplačne informacije o:

sprejetih oprostitvah iz četrtega odstavka
člena tega zakona,
pogodbah o medomrežnem povezovanju iz sedmega odstavka
člena tega zakona,
svojih odločitvah v zvezi z vzorčno ponudbo iz trinajstega odstavka
člena tega zakona,
izračunih nadomestila za zagotavljanje univerzalnih storitev iz
člena tega zakona,
izračunih nadomestil stroškov za pokrivanje univerzalnih storitev iz prvega odstavka
člena tega zakona.

(5)Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije čas, kraj in način pridobivanja informacij iz prejšnjega odstavka tega člena ter podatke o načinu in kraju objave informacij o:

ukrepih iz sedmega odstavka
člena tega zakona,
izvajanju četrtega odstavka
člena tega zakona,
vzorčnih (referenčnih) ponudbah o medomrežnih povezavah iz dvanajstega odstavka
člena tega zakona.

(6)Poročilo o delu, ki ga agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in poslovno poročilo agencije potrdi vlada in z njim seznani Državni zbor. 112. člen (zbiranje in dajanje podatkov, informacij in mnenj)

(1)Vsi operaterji so na podlagi zahteve dolžni dati agenciji podatke, informacije, finančna poročila oziroma druga poročila, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih pristojnosti ali za poročanje mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji v obsegu oziroma podrobnostih, kot jih zahteva.

(2)Operaterji so dolžni sporočiti osebne in druge podatke le, če tako izrecno določa zakon.

(3)Agencija objavlja poročila o stanju iz področja pristojnosti agencije s statističnimi, finančnimi in drugimi podatki organizacij, ki delujejo na teh področjih, pri čemer je v skladu s tem zakonom dolžna varovati poslovno tajnost in druge poslovno občutljive podatke.

(4)Agencija je dolžna sporočiti pristojnemu ministru obdelane informacije iz prvega odstavka tega člena.

(5)Agencija je dolžna sporočati mednarodnim organizacijam podatke in informacije, ki jih je Republika Slovenija dolžna dajati v skladu s mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji.

(6)Minister podrobneje predpiše zbiranje in dajanje podatkov. 113. člen (reševanje sporov)

(1)Kadar je tako določeno s tem zakonom, rešuje agencija v upravnem postopku spore med udeleženci v telekomunikacijskih dejavnostih, kot so spori med operaterji, med operaterji in uporabniki, med operaterji in lastniki zemljišč in objektov ter med operaterji in upravljavci javnih zemljišč.

(2)Agencija uvede postopek po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.

(3)Rok za izdajo odločbe v postopku reševanja spora je 6 tednov po prejemu predloga za uvedbo postopka, če pa je to nujno zaradi obsega ugotovitvenega postopka, pa je rok za izdajo odločbe 10 tednov.

(4)Agencija mora odločiti na podlagi zakona, podzakonskih aktov in splošnih aktov ter v skladu z načeli zaščite interesa uporabnikov telekomunikacijskih storitev in pospeševanja inovacij in razvoja na področju telekomunikacij ter varstva konkurence. 114. člen (uradne evidence agencije)

(1)Agencija vodi uradno evidenco (register):

operaterjev,
pravnih in fizičnih oseb, ki so jim dodeljene radijske frekvence,
pravnih in fizičnih oseb, ki so jim dodeljeni številski bloki,

(2)Registre iz prejšnjega odstavka tega člena se vodi kot med seboj povezano informatizirano bazo.

(3)V registru operaterjev se vodi naslednje podatke:

firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma naziv operaterja, ime in priimek ter enotno matično številko občana odgovorne osebe,
matična številka iz Poslovnega registra Slovenije, davčna številka in sedež oziroma naslov fizične ali pravne osebe,
podatki o izdanem dovoljenju, vrsta telekomunikacijske storitve ter drugi podatki iz dovoljenja ter podatki o prenehanju dovoljenja,
podatki o priglasitvi, vrsta telekomunikacijske storitve in podatki o morebitni odločbi o prepovedi opravljanja priglašene dejavnosti,
podatki o odločbi o ugotovitvi, da gre za operaterja s pomembno tržno močjo,
podatki o poravnanju obveznosti operaterjev, ki izvirajo iz tega zakona,
podatki o kaznovanju zaradi prekrška, določenega s tem zakonom.

(4)V registru pravnih in fizičnih oseb, ki so jim dodeljene radijske frekvence, se vodi naslednje podatke:

firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma naziv imetnika pravice uporabljati radijsko frekvenco, ime in priimek ter enotno matično številko občana odgovorne osebe,
matična številka iz Poslovnega registra Slovenije, davčna številka in sedež oziroma naslov fizične ali pravne osebe,
podatki o aktu, s katerim je bila pridobljena pravica uporabljati radijsko frekvenco, vrsta telekomunikacijske storitve ter drugi podatki iz akta ter podatki o prenehanju veljavnosti tega akta oziroma pravice,
podatki o poravnanju obveznosti imetnika pravice uporabljati radijsko frekvenco, ki izvirajo iz tega zakona.

(5)V registru pravnih in fizičnih oseb, ki so jim dodeljeni številski bloki, se vodi naslednje podatke:

firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma naziv imetnika pravice uporabljati številski blok, ime in priimek odgovorne osebe,
matična številka, davčna številka in sedež oziroma naslov fizične ali pravne osebe,
podatki o aktu, s katerim je bila pridobljena pravica uporabljati številski blok, vrsta telekomunikacijske storitve ter drugi podatki iz tega akta, ter podatki o prenehanju veljavnosti tega akta oziroma pravice.

(6)Podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko agencija pridobiva tudi iz uradnih evidenc drugih državnih organov, osebne podatke pa le iz naslednjih evidenc:

enotno matično številko občana, ime in priimek ter naslov prebivališča – iz Poslovnega registra Slovenije,
ime in priimek ter sedež samostojnega podjetnika posameznika – iz Poslovnega registra Slovenije,
ime in priimek odgovorne osebe pravne osebe – iz Poslovnega registra Slovenije,
davčno številko,
podatke o kaznovanju zaradi prekrška, določenega s tem zakonom.

(7)Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena lahko agencija pridobiva tudi z neposredno računalniško (elektronsko) povezavo.

(8)Podatke iz tretjega, četrtega, in petega odstavka tega člena se vodi ves čas, dokler ima operater oziroma pravna ali fizična oseba pravico opravljati dejavnost, uporabljati radijsko frekvenco ali številski blok, v obliki arhiva pa še 5 let od dne, ko je ta pravica prenehala.

(9)Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način vodenja in organizacijo registrov iz tega člena. 115. člen (plačevanje pristojbin in drugih finančnih obveznosti)

(1)Zavezanci za plačilo pristojbin za dovoljenja in priglasitve iz

člena tega zakona, pristojbin za uporabo radijskih frekvenc iz
člena tega zakona in pristojbin za uporabo številk iz
člena tega zakona ter za druge denarne obveznosti iz tega zakona morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so določeni v sklepu, ki ga izda agencija. Pristojbine in druga plačila na podlagi tega zakona se vplačuje v državni proračun in uporablja za namene proračunskega sklada iz
člena tega zakona.

(2)Če zavezanec za plačilo iz prejšnjega odstavka tega člena v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti. 116. člen (Sklad za telekomunikacije)

(1)Na podlagi tega zakona Republika Slovenija ustanovi proračunski sklad za telekomunikacije (v nadaljevanju: sklad) kot evidenčni račun v okviru državnega proračuna za vodenje prihodkov in odhodkov z namenom financiranja agencije.

(2)Sklad se odpre za nedoločen čas.

(3)Viri financiranja sklada so:

pristojbine za dovoljenja,
pristojbine na podlagi obvestil,
pristojbine za radijske frekvence in številke,
druga plačila na podlagi tega zakona, kot so zlasti plačila agenciji za: – razpisno dokumentacijo (
člen tega zakona), – informacije (
člen tega zakona), – odločanje v sporih med operaterji, med operaterji in uporabniki, med operaterji in lastniki zemljišč in objektov ter med operaterji in upravljalci javnih zemljišč (
člen tega zakona) in podobno. (

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.