Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, stran 3249.

Na podlagi

1. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) in prvega odstavka
2. člena statuta Agencije za energijo (Uradni list RS, št. 102/00) je direktor Agencije za energijo sprejel P R A V I L N I K o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov I. UVODNA DOLOČBA
3. člen S tem pravilnikom Agencija za energijo RS (v nadaljevanju besedila: agencija) določa cene za uporabo elektroenergetskih omrežij, način njihovega obračunavanja in plačevanja. Pravilnik zajema tudi kriterije in metodologijo za določitev cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in za določanje upravičenosti stroškov. Pravilnik se uporablja za prenos in distribucijo električne energije, kadar je to GJS po energetskem zakonu in Uredbi o načinu izvajanja GJS prenos električne energije in GJS upravljanje prenosnega omrežja in uredbi o načinu izvajanja GJS s področja distribucije električne energije
4. Določbe tega pravilnika ne veljajo za transport električne energije s poreklom z območja druge države, namenjene na območje tretje države čez ozemlje Republike Slovenije oziroma za transport električne energije s poreklom z območja druge države, namenjene na območje te druge države čez ozemlje Republike Slovenije. II. SPLOŠNE DOLOČBE A) Cilji in načela
5. člen Cene za uporabo omrežij se določijo na način, ki zasleduje naslednje cilje: – vzpodbuja učinkovitost izvajalcev in uporabnikov (po načelu zamejene cene): – ločeno za prenosno in distribucijska omrežja, – ločeno za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčni trg; – trajnostno poslovanje JP distribucije in prenosa brez izgub z omejenim donosom na kapital; – transparentnost cene za uporabo omrežij in njenih sestavin; – stabilne razmere na trgu z električno energijo in stabilno okolje za vlagatelje; – razvoj omrežja tako, da se kvaliteta dobav trajno zvišuje ali ohranja; – vnaprejšnje in pravočasno upoštevanje dolgoročnih mejnih stroškov, potrebnih za razvoj omrežja. Morebitni drugi cilji, ki bodo izhajali iz spreminjajočih se razmer v sektorju, morajo biti usklajeni in hkrati dopolnjevati prej navedene cilje.
6. člen V pravilniku so uporabljena predvsem naslednja načela: – pri odločanju o naložbah je potrebno upoštevati pripravljene in usklajene razvojne načrte omrežij, ki morajo upoštevati tudi cilje, navedene v
7. členu; – naložbe morajo prispevati k izboljšanju parametrov kakovosti storitve prenosa oziroma distribucije električne energije; – potrebno je upoštevati razlike med odprtim delom trga in tarifnim delom trga z električno energijo, in da bo cena za uporabo omrežij po odprtju trga čimbolj stabilna; – zaradi enotnih cen za uporabo omrežij po celotnem ozemlju Republike Slovenije bi nastale večje razlike med dosedanjimi in predvidenimi prihodki po posameznih JP distribucije, ki so posledice različnih stroškov po podjetjih, različne strukture odjema in morebitnih drugih objektivnih razlogov. Zato je potreben mehanizem za njihovo izravnavo med posameznimi JP distribucije; – zaradi transparentnosti je potrebno, da dobavitelj upravičenemu odjemalcu na njegovo zahtevo izkaže ceno za meritve in obračunavanje; – izvajalci gospodarskih javnih služb so zaradi primerljivosti dolžni stroške za meritve in obračunavanje, ki jih izvajajo, Agenciji za energijo izkazati na enoten način; – pri morebitni agregaciji trga se cene za uporabo omrežij zaračunavajo za vsak priključek posebej, agregacija ni možna za uporabo omrežij; – omrežnina za prenosno oziroma distribucijsko omrežje mora omogočati nemoteno uporabo prenosnega omrežja uporabnikom, ki so priključeni nanj in ga uporabljajo v skladu z veljavnimi sistemskimi obratovalnimi navodili za prenosno ali distribucijsko omrežje in drugimi predpisi; – delež za sistemske storitve in vsi drugi morebitni dodatki so v ceni za uporabo omrežij upoštevani sorazmerno s preneseno oziroma distribuirano energijo. B) Okrajšave
8. člen V tem pravilniku uporabljene okrajšave imajo naslednji pomen: – RS Republika Slovenija – GJS javne storitve; gospodarske javne službe po ZGJS – ZGJS zakon o gospodarskih javnih službah – ZGD zakon o gospodarskih družbah – EZ energetski zakon, Uradni list RS, št. 79/99, popravek Uradni list RS, št. 8/00 – VN visoka napetost – SN srednja napetost – NN nizka napetost – RPI indeks rasti drobnoprodajnih cen – IP indikativni plan poslovanja podjetij EES (delovno gradivo) – JP javno podjetje (ali javna podjetja) – T čas v urah: letne obratovalne ure (Wletni/Pmax) ali nadomestne letne obratovalne ure, če se uporablja nadomestni obratovalni diagram – UDO upravljalec distribucijskega omrežja – UPO upravljalec prenosnega omrežja – VS višja sezona – SS srednja sezona – NS nižja sezona – VT ure, v katerih velja večja dnevna cena za uporabo omrežij – MT ure, v katerih velja manjša dnevna cena za uporabo omrežij – KT ure, v katerih velja konična dnevna cena za uporabo omrežij – X korekcija zaradi povečanja produktivnosti C) Pojmi in definicije
9. člen V tem pravilniku so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in v podzakonskih aktih k EZ, poleg njih pa imajo v pravilniku uporabljeni pojmi naslednji pomen: – agregacija trga združevanje odjemalcev med seboj tako, da nastopajo na trgu z električno energijo kot en upravičen odjemalec2; – omrežnina del skupne cene za uporabo omrežij, ki se nanaša na uporabo posameznega omrežja in vsebuje zlasti njen infrastrukturni del, ne pa sistemskih storitev, deleža za delovanje agencije in dodatkov; – priključnina znesek, ki ga uporabnik plača upravljalcu omrežja, da mu ta omogoči priključitev na omrežje ali sistem ali spremembo priključne moči; – vozni red na podlagi pogodb o prodaji in nakupu električne energije določen način obratovanja; – zamejena cena cena storitve, ki upošteva inflacijo in tehnološki napredek na način, da se zviša za indeks rasti drobnoprodajnih cen (RPI) in zniža za vrednost povečanja produktivnosti oziroma učinkovitosti (X) – netransakcijska metoda metoda, pri kateri je cena za uporabo omrežij neodvisna od dolžine poti oziroma od števila pri posamezni transakciji – bruto pristop stroški posameznega nivoja omrežja se dodelijo odjemalcem na posameznem nivoju v sorazmerju s porabo tega nivoja glede na celotno porabo v ostalih nivojih. Uporabnikom nižjih nivojev se poleg stroškov lastnega nivoja dodeli sorazmeren delež uporabe višjih nivojev. Če v tem pravilniku ali drugem splošnem aktu agencije ali aktu Vlade RS ni določeno drugače, je obračunsko leto koledarsko leto in regulativno obdobje obdobje petih zaporednih koledarskih let. D) Napetostni nivoji
10. člen Za izvajanje GJS dejavnosti prenosa in distribucije električne energije se uporabljajo naslednji napetostni nivoji: ---------------------------------------------------------------- Oznaka Okrajšava Nazivna napetost ---------------------------------------------------------------- visoka napetost VN 400 kV, 220 kV, 110 kV srednja napetost SN 35 kV, 20 kV, 10 kV nizka napetost NN 0,4 kV ---------------------------------------------------------------- V srednjo napetost štejejo tudi druge nestandardne napetosti med 1 kV in 110 kV. III. METODA ZA DOLOČANJE CEN ZA UPORABO OMREŽIJ
11. člen Za določanje cen za uporabo omrežij je uporabljena netransakcijska metoda poštne znamke. Metoda poštne znamke predstavlja sistem enotnega obračunavanja uporabe omrežja ne glede na dolžino prenosne poti. Metoda velja za vse napetostne nivoje in za vse vrste uporabnikov. Uporabljen je bruto pristop po napetostnih nivojih, ki določa, da plačilo omrežnine na nekem napetostnem nivoju vsebuje delež nad njim ležečih napetostnih nivojev. Uporabo omrežja se plačuje pristojnemu UDO. Uporabo omrežja plačujejo samo odjemalci, proizvajalci pa le delež v primeru, ko je zaradi njih potrebna ojačitev povezovalnih prenosnih daljnovodov in je to določeno ob priključitvi ali spremembi priključne moči. Isto velja za proizvajalce, ki povzročajo nestandardna odstopanja od pogojev, ki so določeni v Sistemskih obratovalnih navodilih za prenosno omrežje. Cena za uporabo omrežij ne vsebuje priključnine na omrežje. Omrežnina vključuje stroške razvoja in potrebnih investicij za širjenje omrežja. IV. SESTAVINE CENE ZA UPORABO OMREŽIJ
12. člen Cena za uporabo omrežij je znesek, ki ga plača odjemalec električne energije iz omrežja na določenem napetostnem nivoju glede na odjemno skupino (glede na merjenje moči in število obratovalnih ur) v odvisnosti od obračunane moči in od prenesene oziroma distribuirane energije.
13. člen Cena za uporabo omrežij vsebuje naslednje sestavine:
14. delež omrežnine za prenosno omrežje,
15. delež omrežnine za distribucijsko omrežje,
16. delež za sistemske storitve,
17. delež za delovanje Agencije za energijo,
18. če je tako določeno z zakonom ali podzakonskim aktom Vlade RS, so dodatki tudi: a) prednostno dispečiranje po EZ in podzakonskih aktih k EZ, b) evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo, c) morebitni dodatek za spodbude kvalificiranim proizvajalcem, d) morebitni drugi dodatki. Upoštevani so tako, da se potrebne dodatne zneske prišteje k zneskom, ki so rezultat sestavin
19. do
20. točke tega odstavka. Iz dobljene vsote se izračuna vrednosti v ceniku. Sestavine cen za uporabo omrežij določajo tabele, Priloga 1 k temu pravilniku, ki je njegov sestavni del. Cenik vsebuje cene za uporabo omrežij kot vsoto vseh prej navedenih sestavin v obliki, ki upošteva napetostni nivo in odjemne skupine.
21. Omrežnina za prenosno omrežje
22. člen Prenosno omrežje sestavljajo objekti za prenos električne energije, ki obratujejo na nazivni napetosti enaki oziroma višji od 110 kV, vanj štejejo tudi interkonekcijske povezave. Omrežnina na VN prenosnem omrežju vključuje: – vodenje, obratovanje in vzdrževanje omrežja; – razvoj omrežja, ki omogoča dolgoročno nemoteno oskrbo z električno energijo brez omejitev, t.i. ozkih grl; – pokrivanje tehničnih izgub, ki nastanejo zaradi obratovanja v okviru določenih oziroma dogovorjenih tolerančnih polj. Odjemalec plača omrežnino glede na evidentirani in usklajeni vozni red pri UPO, določen v pogodbi ali dogovoru, ne glede na dejanski odjem. Delež omrežnine za VN v ceni za uporabo omrežij določa Tabela 1, Priloga
23. Prispevek za moč v navedenem ceniku se nanaša na obračunano moč.
24. Omrežnina za distribucijsko omrežje
25. člen Distribucijska omrežja opravljajo funkcijo razdeljevanja električne energije za oskrbo na določenem teritorialnem območju. Napetostni nivoji so izbrani tako, da predstavljajo optimalno tehnično rešitev. Omrežnina na distribucijskem omrežju vključuje: – vodenje, obratovanje in vzdrževanje omrežja, – razvoj omrežja, ki omogoča dolgoročno nemoteno oskrbo z električno energijo brez omejitev, t.i. ozkih grl, – pokrivanje tehničnih izgub, ki nastanejo zaradi obratovanja v okviru določenih oziroma dogovorjenih tolerančnih polj. Omrežnina se nanaša na VN, SN in NN nivo. Če ni drugače določeno v tem aktu ali v veljavnih sistemskih obratovalnih navodilih ali dogovorjeno s pogodbo med odjemalcem in UDO, je tolerančno polje 5% pogodbene moči. Odjemalec plača omrežnino glede na evidentirani in usklajeni vozni red pri UPO, določen v pogodbi ali dogovoru, ne glede na dejanski odjem. Delež omrežnine za SN in NN v ceni za uporabo omrežij določa Tabela 2, Priloga
26. Prispevek za moč v navedenem ceniku se nanaša na obračunano moč.
27. Delež za sistemske storitve a) Sistemske storitve, namenjene vsem uporabnikom prenosnega oziroma distribucijskega omrežja
28. člen Sistemske storitve, ki so namenjene vsem uporabnikom omrežja, zagotavlja UPO, in obsegajo:
29. regulacija frekvence in moči – primarna, sekundarna in terciarna,
30. pokrivanje dovoljenih odstopanj od voznih redov,
31. regulacija napetosti in jalove moči za obratovanje v okviru predpisanih faktorjev moči cos fi,
32. zagotavljanje zagona agregatov brez zunanjega napajanja,
33. izgube v omrežju. Naštete sistemske storitve načeloma zagotavlja UPO, znotraj svojih omrežij pa lahko tudi UDO. Delež za sistemske storitve zajema financiranje naštetih sistemskih storitev z izjemo sistemske storitve zagotavljanja pokrivanja izgub v prenosnem in distribucijskem omrežju, ki se financira iz omrežnine. Delež sistemskih storitev v ceni za uporabo omrežij določa Tabela 3, Priloga
34. b) Posebne sistemske storitve
35. člen Posebna (individualna) sistemska storitev je namenjena za pokrivanje nedovoljenih odstopanj od voznih redov preko meja določenih oziroma dogovorjenih tolerančnih polj. Posebne sistemske storitve obsegajo zlasti:
36. izravnava nedovoljenih odstopanj od voznih redov preko meja določenih oziroma dogovorjenih tolerančnih polj;
37. zagotavljanje prekomerno odvzete jalove energije. Za posebne sistemske storitve UPO oziroma UDO ugotovi povzročitelja na podlagi dokumentiranih objektivnih dejstev in mu jih obračuna po tabelah, Priloga 1 tega pravilnika.
38. člen Nedovoljena odstopanja od voznih redov so tista, ki v posameznih 15-minutnih intervalih odstopajo za več kot je meja tolerančnega polja (5%) od pogodbeno določenih. V primeru nedovoljenih odstopanj navzgor ali navzdol se za ure, ko je bilo izmerjeno nedovoljeno odstopanje, ceni za uporabo omrežij doda dodatek za individualne sistemske storitve pokrivanja nedovoljenih odstopanj za razliko v moči in razliko v dobavljeni energiji nad ali pod vrednostjo iz pogodb oziroma voznih redov. Odjemalec, ki od voznega reda nedovoljeno odstopa navzgor, je dolžan plačati tudi dodatno omrežnino in stroške ostalih sistemskih storitev, ki se določijo na osnovi dejanskih doseženih vrednosti iz enačb