Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Železniki (prečiščeno besedilo), stran 3759.

Na podlagi

1. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter
2. člena statuta Občine Železniki (UVG, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98, 21/99) je Občinski svet občine Železniki na
3. redni seji dne
5. 2001 sprejel O D L O K o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Železniki (prečiščeno besedilo) I. UVODNE DOLOČBE
6. člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Škofja Loka za obdobje 1986 – 2000 za območje Občine Železniki (Uradni list RS, št. 75/98) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) za območje Občine Železniki, ki jih je izdelal Domplan d.d. Kranj, pod št. proj. 13/1 – 68/
8. člen Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: – izhodišča za urejanje prostora v Občini Železniki, – besedilo odloka o PUP, – grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1: 5000 (prosojnice), – grafični prikaz varovanih območij naravne in kulturne dediščine na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000, – obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor, – pogoji in soglasja pristojnih organov in organizacij.
9. člen Prostorski ureditveni pogoji obsegajo: I. UVODNE DOLOČBE II. SPLOŠNI IN PODROBNEJŠI POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR III. MEJA, OBSEG IN FUNKCIJA OBMOČJA OZIROMA NASELJA TER VRSTE POSEGOV IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR:
10. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor 1.
11. Urbanistično oblikovanje 1.
12. Lega objektov in parcelne meje 1.
13. Arhitekturno oblikovanje 1.
14. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča 1.
15. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega opremljanja zemljišč 1.
16. Merila in pogoji glede prometnega urejanja 1.
17. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje 1.
18. Merila in pogoji za varovanje krajine 1.
19. Merila in pogoji za varovanje naravne dediščine 1.
20. Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine 1.
21. Merila in pogoji glede varovanja okolja 1.
22. Merila za urejanje zelenih površin 1.
23. Urejanje prostora za obrambo in zaščito V. KONČNE DOLOČBE Pogoji so določeni za celotno območje Občine Železniki.
24. člen Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. Sekundarne dejavnosti po tem odloku so industrija, obrtna proizvodnja, podjetništvo, rudarstvo, gradbeništvo in energetske dejavnosti. Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, domača obrt, promet in storitve. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura, komunala, usluge.
25. člen Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za upravno odločanje za posege v prostor po
26. členu zakona o urejanju naselij. Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj ožjega območja v skladu z določili PUP. Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora na območju občine mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog rešitev odvisno od lokacije posameznega posega. Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja. Vpliv novih dejavnosti na okolje ne sme presegati zakonsko dovoljenih meja.
27. člen Pri vseh posegih v okolje, s katerimi ustvarjamo nov odnos v prostoru, ki ima pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, lahko občinski organ pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora, že v pripravi izda podrobnejše smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije. Občinski upravni organ, pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora, lahko v teh primerih zahteva od investitorja posebne strokovne presoje, še posebno kadar gre za pomembne, oblikovalsko in tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin. V primeru pomembnih, oblikovalsko in tehnično zahtevnih objektov se predlog pozidave novih površin razgrne za 14 dni in v tem času se poseg javno obravnava. Če vseh pogojev, ki izhajajo iz podanih smernic in upravičenih zahtev iz faze razgrnitve in javne obravnave ni moč izpolniti, takšna dejavnost na lokaciji ni možna.
28. člen Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba. Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir. II. SPLOŠNI IN PODROBNEJŠI POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
29. člen V obravnavanih območjih in naseljih so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni določeno drugače:
30. redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav
31. adaptacija
32. rekonstrukcije
33. prizidave
34. nadzidave
35. rušitve
36. gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in energetike
37. urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve
38. postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, stojnic in spominskih obeležij
39. gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi.
40. člen Poleg navedenih posegov so v posameznih tipih območij oziroma naselij dovoljeni še: A) Območja in strnjena naselja s pretežno stanovanjsko zazidavo:
41. novogradnje,
42. sprememba namembnosti za: – stanovanja, – potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju,
43. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd.,
44. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov prvotnega objekta,
45. urejanje odprtih površin kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča, postavitev mikrourbane opreme. B) Območja in strnjena naselja z mešano stanovanjsko-kmečko zazidavo:
46. novogradnje,
47. sprememba namembnosti za: – stanovanja, – potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah, – potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju,
48. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta,
49. postavitev pomožnih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje, drvarnice ipd.,
50. postavitev pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij,
51. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme. C) Območja in naselja s pretežno kmečko zazidavo:
52. novogradnje,
53. sprememba namembnosti za: – stanovanja, – potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah, – potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju,
54. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta,
55. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov,
56. pomožni objekti za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij,
57. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme. D) Območja s pretežno počitniško zazidavo:
58. novogradnje kot zaključitev obstoječih območij,
59. sprememba namembnosti pod posebnimi pogoji za: – stanovanja, – potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju,
60. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta,
61. postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih počitniških objektov. E) Območja in naselja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti:
62. novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov tako, da ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
63. sprememba namembnosti za: – stanovanja in potrebe terciarne in kvartarne dejavnosti,
64. nadomestne gradnje ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih in površini ne odstopajo več kot 10% od gabaritov in površin prvotnega objekta, če ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
65. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij. F) Območja naselij, ki po pretežni namenski rabi prostora niso namenjena poselitvi:
66. na površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo: – agrooperacije in pogozditve,
67. postavitev pomožnih objektov za potrebe primarne kmetijske in gozdarske funkcije, ki ne potrebujejo komunalne opreme,
68. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij,
69. novogradnje posameznih objektov na stavbnih zemljiščih, za dejavnosti ki služijo kmetijski in dopolnilnim in dodatnim dejavnostim na kmetijah, ob upoštevanju krajinske tipike (samotne kmetije, zaselki, razloženo naselje, ob upoštevanju oblikovalskih značilnosti ostalih objektov na območju) in ostalih pogojev tega odloka,
70. nadomestna gradnja na stavbnih zemljiščih ob sočasni rušitvi objekta, ki po svojih gabaritih ne odstopajo več kot 10% od prvotnih gabaritov,
71. dozidave in nadzidave za objekte, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča in so zgrajeni pred letom 1967,
72. sprememba namembnosti obstoječih objektov, razen pomožnih objektov, za: – stanovanja, – potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah, – sekundarna bivališča, – potrebe podjetništva, terciarnih in kvartarnih dejavnosti, če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju,
73. gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizma na stavbnih zemljiščih, če ti ne bodo povzročali prekomernih motenj v okolju,
74. določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim objektom,
75. postavitev začasnih objektov za potrebe monitoringa, za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve in zbiranje podatkov),
76. vodnogospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov,
77. postavitev turističnih oznak in usmerjevalnih tabel,
78. objekti in naprave za potrebe komunale, prometa, zvez in energetike, ki ne spreminjajo namembnosti in prejšnje rabe zemljišč,
79. rekonstrukcije javnih cest in javnih poti z njihovimi sestavnimi deli v okviru njihovih obstoječih tras,
80. postavitev nadstreškov in kioskov ter postajališč v območju varovalnega pasu javnih cest in poti. III. MEJA, OBSEG IN FUNKCIJA OBMOČJA OZIROMA NASELJA TER VRSTE POSEGOV
81. člen
82. Območje, ki se ureja s temi PUP, obsega območja naslednjih katastrskih občin: k. o. SORICA, k. o. DAVČA, k. o. ZG. DANJE, k. o. ZALI LOG, k. o. PODLONK, k. o. ŽELEZNIKI, k. o. MARTINJ VRH, k. o. STUDENO, k. o. DRAŽGOŠE, k. o. KALIŠE, k. o. SELCA, k. o. DOLENJA VAS, del k. o. LESKOVICA, del k. o. BUKOVŠČICA.
83. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev – stalni PUP (S).
84. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava izvedbenih načrtov – začasni PUP (Z). Meje ureditvenih območij PUP so razvidne iz grafičnih prikazov na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1: 5000, in sicer za naslednje prostorske celote: A) Stanovanjska območja S1 – Železniki (S) /PKN5: Kranj 21, 22, 31, 32, 33, 41, 42, Bohinjska Bistrica 40, 50/ S1/1 – ureditveno območje Kres – Plato (Z) Obsega površine na platoju Kresa v Železnikih, ki so v prostorskem planu namenjene za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Posegi na območje do sprejetja PIN niso dovoljeni. S1/3 – ureditveno območje Trnje (S) Obsega obstoječo blokovno in individualno gradnjo ter površine za dopolnilno blokovno gradnjo. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
85. in 9.A členom ob upoštevanju
86. člena tega odloka. S1/4 – ureditveno območje – Gorenji konec – pod jezom (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo na zahodnem delu naselja. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
87. in 9.A členom. S1/5 – ureditveno območje – Gorenji konec (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo z obrtnimi delavnicami. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
88. in 9.A členom. S1/5 – 1 ureditveno območje Jesenovec Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
89. in 9.A členom. S1/6 – ureditveno območje Ovčja vas (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo ob cesti proti naselju Smoleva. Območje ohranja stanovanjsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
90. in 9.A členom. S1/7 – ureditveno območje Smoleva (S) Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo. Območje ohranja mešano. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
91. in 9.B členom, v ostalem območju obsega so dovoljeni posegi skladno z
92. in 9.F členom. S1/8 – ureditveno območje Dašnica I., II. (S) Obsega novejšo stanovanjsko gradnjo ob potoku Dašnica. Območje ohranja stanovanjsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
93. in 9.A členom. S1/8-1 – ureditveno območje Dašnica III. – Na platoju (Z) Obsega površine na platoju Dašnica III., ki so v prostorskem planu namenjene za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Posegi na območje do sprejetja PIN niso dovoljeni. S1/9 – ureditveno območje – Na Kresu (S) Obsega obstoječo blokovno in individualno stanovanjsko zazidavo. Predvidena je mešano stanovanjska-centralna funkcija. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
94. in 9.A členom. S1/10 – ureditveno območje – Češnjica – Log (S) Obsega novejšo stanovanjsko gradnjo ob cesti proti Dražgošam ter površine za manjšo stanovanjsko gradnjo za katere je sprejet zazidalni načrt Log – Kolnik. Območje ohranja stanovanjsko funkcijo. V območju novejše obstoječe stanovanjske gradnje so dovoljeni vsi posegi skladno z
95. in 9.A členom. S1/11 – ureditveno območje – Češnjica (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo na desni strani ceste proti naselju Rudno ob potoku Češnjica. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
96. in 9.B členom. S1/12 – ureditveno območje – Pri Alplesu (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo severno za podjetjem Alples. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
97. in 9.A členom. S1/13 – ureditveno območje – Studeno (S) Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo na skrajnem vzhodnem delu naselja Železniki. Območje ohranja funkcijo mešanega naselja. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
98. in 9.B členom. Za posege je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe. V zavarovanem območju kozolcev – toplarjev na Studenem so dovoljeni posegi skladno z odlokom o razglasitvi za etnološko – arhitekturni spomenik. V ostalem območju naselja Železniki so dovoljeni posegi skladno z
99. in
100. F členom. KS Železniki S8 – Martinj Vrh (S) /PKN5: Kranj 31, 32, 41, 42; Škofja Loka 1, 2; Bohinjska Bistrica 50; Cerkno 10/ Obsega samotne kmetije in posamične zaselke. S18 – Ojstri Vrh (S) /PKN5: Kranj 32, 33, 42, 43/ Obsega gručasto naselje v pobočju, pretežno neizrazit rob, brez dominante in samotne kmetije. S22 – Osojnik (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 50/ Obsega zaselek v pobočju. S11 – Podlonk (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 20, 30, 40; Kranj 11, 21, 32/ Obsega razloženo naselje z izrazitim robom, brez dominante. S15 – Potok (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 49, 50; Cerkno 9, 10/ Obsega razloženo oziroma razpršeno naselje v pobočju, brez izrazitega roba, jedra in dominante. S20 – Prtovč (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 20, 30, 40; Kranj 31/ Obsega gručasto, strnjeno naselje na grebenu, dominantne oblike v prostoru, z izrazito omejenim robom in dominanto na izpostavljeni točki, odmaknjeno od naselja. S21 – Ravne (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 29, 38, 39, 40/ Obsega gručasto naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, z izrazito omejenim robom, brez dominante. S24 – Torka (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 29, 30, 39, 40/ Obsega zaselek v pobočju, dominantne oblike v pokrajini z omejenim robom brez dominante. S26 – Zala (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 49, 50/ Obsega zaselek. S5 – Zali Log (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 38, 39, 40, 49, 50/ Obsega gručasto, strnjeno naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, rob naselja je izrazit, dominanta je del naselbinskega telesa in posamezni zaselki. Vsa naselja ohranjajo prevladujočo kmetijsko funkcijo. Naselja Prtovč, Ravne, Torka, Zali Log so varovana z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
101. in 9.C, F členom, ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov. S2 – Selca (S) /PKN5: Kranj 23, 24, 33, 34/ Naselje Selca je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino, ki ga je pri posegih potrebno upoštevati. S1/2 – ureditveno območje – južni del naselja (S) Obsega osrednji južni del naselja, obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo ter objekte centralne dejavnosti. Območje ohranja funkcijo mešanega naselja. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
102. in 9.B členom. V objektih ob cesti se pritlične etaže praviloma namenijo za drobne oskrbne in storitvene gostinske in kulturne dejavnosti. S2/2 – ureditveno območje – Ob šoli (S) Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti. Območje ohranja funkcijo mešanega naselja. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
103. in 9.B členom. V objektih ob cesti se pritlične etaže praviloma namenijo za drobne oskrbne in storitvene dejavnosti. S2/3 – ureditveno območje – Ob cerkvi (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekte centralnih dejavnosti ter cerkev sv. Petra. Območje ohranja funkcijo mešanega naselja. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
104. in 9.B členom. S2/4 – ureditveno območje Selca – severozahodni del (S) Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
105. in 9.B členom. S2/5 – ureditveno območje Selca – severovzhodni del (S) Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
106. in 9.B členom. S2/6 – ureditveno območje Selnica (S) Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
107. in 9.B členom, posegi na večje še proste površine pa skladno z določili
108. člena tega odloka. S2/7 – ureditveno območje – Na Klincu (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo na SV delu naselja. Območje ohranja stanovanjsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
109. in 9.A členom. Dovoljena je tudi izgradnja spremljajoče komunalne in prometne infrastrukture. V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z
110. in 9.F členom. S3 – Dolenja vas (S) /PKN5: Kranj 33, 34, 35, 44/ Naselje Dolenja vas je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino, ki ga je pri posegih potrebno upoštevati. S3/1 – ureditveno območje Dolenja vas – SV in SZ del (S) Obsega novopredvidene površine za stanovanjsko gradnjo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
111. in 9.A členom oziroma skladno z določili
112. člena tega odloka. S3/2 – ureditveno območje Dolenja vas – ob trgovini (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
113. in 9.B členom. Obstoječi objekt trgovine osnovne preskrbe je dovoljeno redno vzdrževati oziroma so na njem dovoljeni posegi, ki omogočajo normalno funkcioniranje dejavnosti na tej lokaciji. S3/4 – ureditveno območje – vaško jedro (S) Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in nove površine za stanovanjsko gradnjo. Območje ohranja funkcijo mešanega naselja. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
114. in 9.B členom. V ostalem območju naselja so dovoljeni vsi posegi skladno z
115. in 9.F členom. KS Selca S17 – Golica (S) /PKN5: Kranj 33, 43/ Obsega gručaste zaselke v pobočju, brez izrazitih robov, jedra in dominant. S19 – Kališe (S) /PKN5: Kranj 22, 23, 33/ Obsega gručasto naselje. S12 – Lajše (S) /PKN5: Kranj 23, 24/ Obsega gručasto, sestavljeno naselje, vezano na konfiguracijo terena, pretežno z izrazitim robom, brez dominant. S16 – Topolje (S) /PKN5: Kranj 24, 34/ Obsega gručasto, strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom, brez dominante. S13 – Zabrekve (S) /PKN5: Kranj 24, 25/ Obsega gručasto, strnjeno naselje v pobočju, z izrazitim robom in dominanto na izpostavljeni legi nad naseljem. Naselja ohranjajo kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
116. in 9.C, F členom. Za posege v vplivnem območju cerkve Sv. Križa v Kališah je potrebno mnenje pristojne spomeniško varstvene službe. KS Davča S6 – Davča (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 38, 39, 46, 47, 48, 49, 50; Cerkno 6, 7, 8, 9, 10/ Obsega posamične zaselke in samotne kmetije. Naselje Davča se nahaja znotraj krajinskega parka. Naselje ohranja kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
117. in 9.C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov ter mnenja pristojne spomeniško varstvene službe. Za obstoječe počitniške objekte so dovoljeni posegi skladno z
118. in 9.D členom, razen
119. točke 9.D člena. KS Dražgoše S4 – Dražgoše (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 20; Kranj 11, 12, 13, 21, 22, 23/ Obsega razloženo naselje na prelomnici, vezano na konfiguracijo terena, z neizrazitim robom in dominantami na robu naselja. S7 – Rudno (S) /PKN5: Kranj 21, 22/ Obsega gručasto naselje v stiku s pobočjem, z izrazitim robom, brez dominante. Naselji ohranjata mešano stanovanjsko-kmetijsko funkcijo. Naselje Rudno je varovano z II. varstvenim režimom za urbanistični spomenik. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
120. in 9.B, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov. KS Sorica S9 – Sorica (S) S9/1 – Zgornja Sorica (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 26, 27, 28, 37, 38, 47, 48/ Obsega razloženo naselje. S9/2 – Spodnja Sorica (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 37, 38, 39, 48/ Obsega razloženo naselje. S10 – Danje (S) S10/1 – Spodnje Danje (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 28, 38, 39/ Obsega gručasto naselje na grebenu, dominantne oblike v pokrajini, z izrazitim robom, dominanta (cerkev) na izpostavljeni lokaciji, vgrajena v silhueto naselja. S10/2 – Zgornje Danje (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 27, 28, 29, 38/ Obsega gručasto naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, z izrazitim robom, brez dominante. S23 – Zabrdo (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 28, 29, 38, 39/ Obsega gručasto naselje v pobočju, dominantne oblike v pokrajini, z izrazitim robom, brez dominante. S25 – Podporezen (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 36, 37, 46, 47/ Obsega samotne kmetije. Naselji Spodnje Danje in Zgornje Danje sta varovani z II. varstvenim režimom za urbanistično dediščino. Naselja ohranjajo kmetijsko funkcijo s poudarkom na turizmu. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
121. in 9.C, F členom ob upoštevanju že izdelanih strokovnih osnov in varovanju pomembne stavbne dediščine, značilne kulturne krajine, vzorca poselitve in kvalitetnih ambientov ter mnenja pristojne spomeniško varstvene službe. Za obstoječe počitniške objekte so dovoljeni posegi skladno z
122. in 9.D členom, razen
123. točke 9.D člena.
124. člen B) Proizvodno-poslovna območja Železniki P1/1 – ureditveno območje – Domel, Niko (S) Obsega površine med obstoječo regionalno cesto in Selško Soro. V območju so dovoljene manjše adaptacije, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje za funkcionalno zaokrožitev obstoječih objektov in naprav ter vsi posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo obstoječega stanja s ciljem zmanjševanja oziroma združevanja iztokov voda in izpustov v zrak. Posegi na še proste površine znotraj območja so dovoljeni za programe, ki ne bodo poslabšali kvalitete voda, zraka, tal in hrupa skladno s
125. členom tega odloka. Dovoljena je izgradnja pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture. P1/3 – ureditveno območje Alples (S) Obsega površine obstoječih podjetij v kompleksu Alples, ki se bodo razvijali na obstoječi lokaciji. Znotraj ograje kompleksa je dovoljeno redno vzdrževanje objektov in naprav ter posegi za funkcionalno zaokroževanje obstoječe proizvodnje, posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture. Selca P2 – ureditveno območje Ob Selški Sori – Selca (S) Obsega površine namenjene za skladiščne oziroma proizvodne dejavnosti. Dovoljeno je redno vzdrževanje, adaptacije, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, nadomestne gradnje ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture. Dovoljena je sprememba namembnosti za potrebe male hidroelektrarne oziroma za dejavnosti, ki ne bodo poslabšale kvalitete vode, zraka, tal in hrupa.
126. člen C) Območje servisnih in storitvenih dejavnosti Železniki PC1 – ureditveno območje Gorenji konec, Dom oprema, Tehtnica, športno igrišče (S) Obsega površine namenjene za proizvodne in športne dejavnosti. Obstoječe objekte znotraj ograje oziroma v območju Dom opreme je dovoljeno redno vzdrževati, dovoljeni so posegi za zaokrožitev obstoječih objektov, posegi v zvezi z ekološko-tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture. V območju Tehtnice, kjer je sprejet ureditveni načrt, so posegi dovoljeni v skladu z navedenim aktom. Obstoječe objekte in naprave na športnem igrišču je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu zagotavljanja funkcionalnosti objektov. PC2 – ureditveno območje Center II(S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in obstoječe kmetije ter novopredvidene površine za servisne in storitvene dejavnosti. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
127. in
128. B členom. PC3 – ureditveno območje Center III (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo ob potoku Češnjica in regionalni cesti, obstoječe kmetije ter objekte centralnih dejavnosti (bencinski servis). Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
129. in 9.B členom, ob upoštevanju
130. člena tega odloka.
131. člen D) Območja stanovanj in centralnih dejavnosti Železniki SC1 – ureditveno območje Na plavžu – severno od ceste (S) SC2 – ureditveno območje Na plavžu – južno od ceste (S) Obsega površine starega dela naselja Železnikov, z obstoječo stanovanjsko gradnjo in objekti centralnih dejavnosti in pomembnejšimi objekti s spomeniško varstvenega vidika. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
132. in 9.A členom ob upoštevanju usmeritev iz spomeniško varstvenih strokovnih osnov in odloka o razglasitvi območja starih Železnikov za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 20/90). SC3 – ureditveno območje Trnje (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami in cerkvijo. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
133. in 9.A členom ob upoštevanju usmeritev iz spomeniško varstvenih strokovnih osnov in odloka o razglasitvi območja starih Železnikov za kulturni spomenik. SC4 – ureditveno območje Racovnik (S) Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti s pripadajočimi površinami in pomembnejšimi objekti s spomeniško varstvenega vidika. Območje ohranja mešano funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
134. in 9.A členom ob upoštevanju usmeritev iz spomeniško varstvenih strokovnih osnov in odloka o razglasitvi območja starih Železnikov za kulturni spomenik.
135. člen E) Območja centralnih dejavnosti Železniki Območje ostalih centralnih dejavnosti C1 – ureditveno območje Center Železnikov (S) Obsega obstoječe objekte centralnih dejavnosti (pošta, blagovnica, bazen). Območje ohranja funkcijo centralnih dejavnosti. Dovoljeni so posegi skladno z
136. in 9.A členom, posegi na sklenjene proste površine pa so dovoljeni ob upoštevanju
137. člena tega odloka. C2 – ureditveno območje Center II. (S) Obsega površine južno od regionalne ceste in obstoječega centra v Železnikih in je dolgoročno namenjeno za poslovni center oziroma njegov spremljajoči program. Dovoljeni so vsi posegi skladno z
138. in 9.A členom, posegi na sklenjene proste površine pa so dovoljeni ob upoštevanju
139. člena tega odloka. C3 – ureditveno območje Center III(S) Obsega površine ob križišču na severni strani regionalne ceste ob potoku Češnjica. Območje je pretežno namenjeno za ureditev parkirišča in avtobusne postaje, dovoljeni so vsi posegi skladno s
140. členom, za ostali del območja so dovoljeni posegi skladno z
141. in 9.A členom. Š1 – ureditveno območje Šola Železniki (S) Obsega površine, ki so namenjene za potrebe šole in vrtca. Dovoljeni so vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječega šolskega kompleksa in vrtca oziroma nadomestna gradnja z vso pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo ter izgradnjo šolskih igrišč. Za obstoječe stanovanjske objekte so dovoljeni vsi posegi skladno z
142. in 9.A členom v okviru opredeljenega funkcionalnega zemljišča. ŠR1 – ureditveno območje Šport in rekreacija Železniki (S) Obsega obstoječa igrišča in površine za ureditev športnega centra. Dovoljeni so vsi posegi za dograditev športnega parka (športna dvorana). P – ureditveno območje Pokopališče Železniki (S) Obsega površine obstoječega pokopališča in površine predvidene za razširitev. Dovoljeni so vsi posegi, ki zagotavljajo njegovo nemoteno funkcijo. CČN – ureditveno območje Čistilna naprava Železniki (S) Obsega površine obstoječe čistilne naprave in površine predvidene za razširitev ob Selški Sori južno od regionalne ceste. Dovoljeni so vsi posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje in ekološko-tehnološko sanacijo, vključno s potrebnimi širitvami. Selca ŠR2 – ureditveno območje Šport in rekreacija Selca (S) Obsega površine obstoječega nogometnega igrišča ter površine predvidene za izgradnjo športnega parka ob Selški Sori. Obstoječe športne površine in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma skladno s
143. členom tega odloka. Š2 – ureditveno območje Šola in vrtec Selca (S) Obsega površine, ki so namenjene za potrebe šole in vrtca. Dovoljeni so vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječega šolskega kompleksa in vrtca oziroma nadomestna gradnja z vso pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo ter izgradnjo šolskih igrišč. Za obstoječe stanovanjske objekte so dovoljeni vsi posegi skladno z
144. in 9.A členom v okviru opredeljenega funkcionalnega zemljišča. P – ureditveno območje Pokopališča Selca (S) Obsega površine obstoječega pokopališča in površine predvidene za razširitev. Dovoljeni so vsi posegi, ki zagotavljajo njegovo nemoteno funkcijo. Davča ŠR6 – ureditveno območje smučišče Črni Vrh – Davča (Z) Obsega obstoječa smučišča in površine predvidene za razširitev smučarskega centra. Obstoječe športne površine in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma skladno s
145. členom tega odloka. Dražgoše ŠR 4 – ureditveno območje smučišče Dražgoše (S) Obsega obstoječe smučišče in površine predvidene za razširitev. Obstoječe športne površine in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma skladno s
146. členom tega odloka. Rudno ŠR7 – ureditveno območje Športni center Rudno (S) /PKN5: Kranj 22/ Obsega obstoječa smučišča in površine predvidene za razširitev športnega centra. Obstoječe športne površine in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma skladno s
147. členom tega odloka. Sorica ŠR9/3 – ureditveno območje smučišče Soriška planina (S) /PKN5: Bohinjska Bistrica 26, 27/ Obsega obstoječa smučišča in površine predvidene za razširitev turističnega centra. Obstoječe športne površine in naprave je dovoljeno redno vzdrževati in dograjevati v smislu funkcionalne zaokrožitve dejavnosti na podlagi predhodno izdelanih strokovnih osnov oziroma skladno s
148. členom tega odloka. IV. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR 1.
149. Urbanistično oblikovanje
150. člen Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih je potrebno ohranjati. V območju značilnih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico. Varovane gozdne robove in sadovnjake na robovih vasi je potrebno ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika, vsebina in funkcija.
151. člen Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne enovitosti naselja le: – kadar ima kontrast namen opozoriti na drugačno dejavnost, – kadar ima vizualna različnost namen vzpostaviti novo dominanto v prostoru s ciljem poenotenja heterogenosti območja.
152. člen Za urbanistično oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe: – v območjih individualne historične zazidave je pri gradnjah in ureditvah potrebno prilagajanje urbanističnim in arhitektonskim značilnostim območja, – pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe, – pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritine morajo biti enaki, – za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna. 1.
153. Lega objektov in parcelne meje
154. člen 1.2.
155. Odmiki – Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi. – Novogradnje, nadomestne gradnje, dozidani deli stavb ter pomožni in začasni objekti morajo od parcelne meje odmaknjeni najmanj 2,5 m, pod pogojem, da medsebojni odmik objektov ne bo vplival škodljivo na bivalne pogoje sosednjih parcel. Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarno varstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest. – S soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 2,5 m. Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin, urediti snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša. – Praviloma mora biti odmik med objekti najmanj 1,5 x višino novega objekta na južni ali jugovzhodni strani oziroma 1,0 x višino objekta na jugozahodni strani oziroma prilagojen študiji osvetlitve. – Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljavca komunalnih naprav. – Odmiki od vodovodnih cevi Fi 80 mm in več so 2,5 m, prav tako od kanalizacijskih sistemov. – Odmiki od kategoriziranih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah. – Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 4–5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi soglasje upravljavca glede na krajevne in terenske razmere ali je manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine. – Odmiki objektov centralnih dejavnosti in industrijski objekti od javnih cest morajo biti najmanj 5 m, oziroma 15 m, odvisno od ranga ceste. – Odmiki objektov od vrhnjega roba struge vodotoka Selška Sora morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila. Izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na podlagi pogojev soglasja dajalcev. V varstvenem pasu vodotoka je možno predvideti le pešpoti in kolesarske steze. – Posegi ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove ekološke funkcije. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnost morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne višine. 1.2.
156. Dostopi – Do vsake parcele mora biti urejen dostop. 1.
157. Arhitekturno oblikovanje
158. člen Za arhitekturno oblikovanje v območju obdelave veljajo kot obvezne naslednje določbe: – pri določanju stavbne mase objektov je potrebno upoštevati razmerja okoliških stavb kakor tudi gospodarskih poslopij, oziroma drugih arhitekturno kvalitetnih objektov, – pri vzdrževalnih in adaptacijskih delih, pri dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah je potrebno upoštevati kvalitetne oblikovne značilnosti obstoječe arhitekture, razmerja gradbene mase, razmerja fasad, naklon strešin, razporeditev odprtin (vrata, okna), ornamente in detajle. – pri kritinah salonit ni dovoljen.
159. člen Oblikovanje objektov 1.3.
160. Oblikovanje stanovanjskih objektov: – podolgovat tloris, z razmerjem stranic 1:1,5, – višina največ P + 1 + M, kolenčni zid je skrit v napušču in ni višji od 0,60 m ali P + M, kolenčni zid je visok maksimalno 1 m, – odprtine morajo biti pokončne in osno zasnovane, – streha objekta je simetrična (lahko čopasta) dvokapnica nad osnovnim objektom, s smerjo slemena vzporednim z daljšo stranico, – naklon strešin 38° – 45°, – v strešinah je možna izvedba klasičnih frčad, – kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča, – fasada: zaglajen omet, – materiali: kamen, les, omet. 1.3.
161. Oblikovanje gospodarskih poslopij: – podolgovat tloris, z razmerjem stranic 1:1,5 ali več, – višina P + 1 + M, kolenčni zid je skrit v napušču in ni višji od 0,60 m ali P + M, kolenčni zid je visok maksimalno 1 m, – streha objekta je simetrična (lahko čopasta) dvokapnica nad osnovnim objektom, – naklon strešin 38°–45°, – v strešinah je možna izvedba klasičnih frčad, – kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča, – fasada: zaglajen omet, lesena polnila, naravni kamen. 1.3.
162. Oblikovanje počitniških objektov: Območij, ki bi bila namenjena le izgradnji počitniških objektov, ni. Možne so izgradnje le-teh v območjih, kjer so že prisotni tovrstni objekti in v območjih za šport in rekreacijo. – podolgovat tloris, z razmerjem stranic 1: 1,5 ali več; okvirna dimenzija 6 x 9 m, – višina: v celoti vkopana klet, pritličje + mansarda, kolenčni zid je skrit v napušču in ni višji od 0,60 m, – streha objekta je simetrična (lahko čopasta), dvokapnica nad osnovnim objektom, s smerjo slemena vzporednim z daljšo stranico, – naklon strešin 38°–45°, – v strešinah je možna izvedba klasičnih frčad, – kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča, – fasada: zaglajen omet, les, kamen lomljenec. 1.3.
163. Objekti za obrt ali turizem, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji se mora zgledovati po kvalitetni arhitekturni dediščini kmečkih poslopij. 1.3.
164. Oblikovanje objektov za potrebe sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti naj sledi gabarite in oblikovalske elemente kvalitetne arhitekture, ki bo z okolico tvorila človeku prijazen in zdrav življenjski prostor. – tlorisni gabarit lahko sledi funkciji, če objekt stoji v območju, ki je namenjeno zgolj proizvodnim dejavnostim, – višinski gabarit je praviloma pritličen, – streha ravna ali – simetrična dvokapnica v naklonu 38°–45°, – kritina: temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča, – fasada: omet, lesena polnila, kritina, naravni kamen. 1.3.
165. Za oblikovanje nadzidav, prizidav in rekonstruiranih objektov se smiselno uporabljajo pogoji za novogradnje. 1.3.
166. Oblikovanje objektov v območju industrijskih in gospodarskih con: – tlorisni gabarit lahko sledi funkciji, – vertikalni gabarit je lahko prilagojen okoliškim objektom (max P + 2E), – vhodni prostori se formirajo ob regionalni cesti, oziroma ob vpadnici, ki je nanjo vezana, – parkirišča in odstavne površine se formirajo znotraj funkcionalnih zemljišč, – streha ravna ali simetrična dvokapnica v naklonu 38° – 45°, – kritina: pohodne ravne strehe, temno siva ali opečna, odvisno od tega, katera je za posamezno naselje prevladujoča; valovit salonit ni dovoljen, – fasade: svetli ometi, lesena polnila, naravni kamen, – obvezna je sanacija degradiranih območij znotraj tovarniških kompleksov (odlagališča, zunanja skladišča, provizoriji...).
167. člen Urejanje okolice objektov Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi značilnostmi območja nameravanega posega in se mora podrediti kvalitetnim rešitvam v prostoru. – Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena; če so potrebni oporni zidovi, morajo biti prikazani v ureditvenih situaciji. – Ograje ob parcelni meji so dovoljene z vegetacijo. Ograja ne sme presegati višine 1,20 m, razen v strnjenih zazidalnih naseljih in mora biti postavljena znotraj parcelne meje. Lahko je tudi na parcelni meji, če se tako dogovorita soseda. – V urbanih območjih je možna postavitev kovinskih ograj po vzoru kovanih. – V območjih proizvodnih dejavnosti so ograje lahko mrežaste, vendar obvezno zazelenjene. – Dostopi, dovozi in parkirišča morajo biti urejeni in tlakovani. 1.
168. Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna zemljišča
169. člen V območjih, ki so v planskih aktih opredeljena kot območja s kmetijsko in gozdno gospodarsko funkcijo, je potrebno vse posege podrejati njima ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena. Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: – naravne in antropogene elemente prostora (razmerje do gozdnih površin, sistem parcelacije, sistem komunikacije, oblike terena in ogrevanje prostora), – morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov), – značilne krajinske in mikroambientalne poglede, – sistem poljskih poti, da bi se omogočil dostop na vse parcele. Na najboljših kmetijskih zemljiščih in na območju drugih kmetijskih zemljišč, so dovoljeni posegi za zagotovitev osnovne rabe prostora v skladu z družbenim planom (hidromelioracije, agromelioracije in komasacije). Za vse hidromelioracije, agromelioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, ohranitve in izboljšanja vegetacije, ureditvijo odvodnjavanja in oznako kmetijske kulture. V teh območjih je potrebno ohraniti najznačilnejšo vegetacijo in po možnosti tudi avtohtono kmetijsko kulturo.
170. člen 1.4.
171. Možni posegi na kmetijska zemljišča Izjemoma se lahko najboljša kmetijska zemljišča namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, skladno z zakonom, za: – gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav, ki jih zaradi tehničnih elementov ali drugih vzrokov ni mogoče postaviti na manj vrednih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih; – gradnjo objektov za potrebe zaščite in reševanja, ki jih zaradi tehničnih in drugih vzrokov ni mogoče postaviti na manj vrednih kmetijskih in gozdnih zemljiščih; – gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov; – dodatno opremljanje z dejavnostmi, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje funkcij, ki jih ima naselje, če za to ni na razpolago ustreznih stavbnih zemljišč ali manj vrednih kmetijskih in gozdnih zemljišč; – določitev nujnega funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom, – določitev nujnega funkcionalnega zemljišča k obstoječim kmetijam, – gradnja objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, silosi, strojne lope, rastlinjaki ipd.), če izpolnjujejo predpisane pogoje glede nujnosti gradnje na tem območju, površine in namena objekta ter obsega kmetijske proizvodnje, s katero je objekt povezan, in stanovanjskih objektov, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede nujnosti gradnje na tem območju, površine in namena objekta; – gradnjo objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – širjenje pokopališč. V obstoječih gručah so dovoljeni vsi posegi le v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč, če je gruča locirana na kompleksu najboljših kmetijskih zemljišč. Za načrtovane posege v neposredni bližini obstoječih kmetij oziroma zemljišč zaščitenih kmetij je potrebno pridobiti predhodno pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe oziroma z zakonom pristojnega oziroma pooblaščenega kmetijskega organa oziroma službe.
172. člen 1.4.
173. Možni posegi na gozdne površine Posegi v območja gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranijo: – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, – značilnosti oblikovanja gozdnega roba, – značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
174. člen – Z vidika funkcij gozdnega prostora v krajini Občine Železniki ni dopustna razpršena gradnja stanovanjskih in proizvodnih objektov. Prav tako ni dopustna gradnja objektov na vznožjih strmih gozdnih pobočij in graditev objektov v ozkih dolinah. – Sočasne rabe gozda, ki ogrožajo osnovne funkcije gozda, niso dovoljene. – Sprememba rabe ni dopustna v gozdovih v varovalnih območjih (varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, naravni rezervati, druga območja gozdov z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami). Izjemoma so dopustni posegi za namene varovanja. – Za posege v gozd in gozdni prostor in za posege zunaj gozda, za katere je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, ter za melioracijske posege je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije k dovoljenjem za posege v prostor. – Za zahtevne in obsežne posege v gozd in gozdni prostor je potrebna predhodna presoja vplivov na okolje.
175. člen Če niso razvrednotene ali prizadete funkcije gozdov, je v gozdnem prostoru in prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, dopustno graditi: – objekte za kmetijsko dejavnost, ki so podprti z razvojnim načrtom kmetijskega obrata ali lokalne skupnosti, – gozdarske prometnice, ki so načrtovane v gozdnogojitvenih načrtih ali razvojnih načrtih lokalne skupnosti, – infrastrukturne objekte, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu občine ob uporabi tehnologije ozkih presek in dosledni biotehnični sanaciji presek, zasutih jarkov in brežin. – Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležne varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru). – Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki jih izda na osnovi valorizacije gozdnega prostora. – Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma). – Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves in posamična drevesa izredna drevesa, obrežna vegetacija, omejki. 1.
176. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega opremljanja zemljišč
177. člen – Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. – Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski vodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE ipd.) morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasje dajalcev. – Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav. – Pri vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode. – V naseljih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira. – Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Za preprečevanje vpliva meteornih vod je obvezno gnojišča zaščititi s streho. – V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom. – Na območjih varovanja vodnih virov v občini se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu virov pitne vode. Z navedenimi odloki so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi. – Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, morajo obvezno speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v dvoprekatno greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek. – Odvod odpadne vode za več stanovanjskih objektov se praviloma rešuje s kanalizacijskim omrežjem, s skupinskimi greznicami brez pretoka oziroma biološkimi čistilnimi napravami, z zahtevanim številom prostorskih enot. – Ob rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje. – V naseljih je potrebno načrtovati sistem meteorne kanalizacije, tako da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode. – Predvidena je povečava kapacitet na ČN Železniki (Studeno) in izgradnja ČN Dolenja vas za naselja Selca in Dolenja vas. – Okrog čistilne naprave Železniki in Dolenja vas se zasadi 20 m zeleni pas (drevje in grmovnice). – Za naselja Dražgoše, Sp. Danje, Zg. in Sp. Sorica je predvidena izgradnja ČN. Predvidena je tudi izgradnja ČN na Soriški planini in v Davči za potrebe smučarskih centrov. – Na območju, kjer bo zgrajeno toplovodno omrežje (Dašnica, Log, Češnjica, Racovnik, Trnje, Na plavžu, Studeno, Rudno, Selca), je obvezna priključitev v skladu s pogoji pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje. – Na območjih, kjer je organizirana služba za odstranjevanje odpadkov, je potrebno upoštevati pogoje pristojne službe in sprejetega občinskega odloka. – Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove elektro omrežja v skladu z družbenim planom. – Na področju zagotavljanja PTT uslug je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove PTT omrežja v skladu s planskimi akti. – V novopredvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Obstoječe avtomatske telefonske centrale v občini so: ATC Železniki, ATC Sorica, ATC Davča, ATC Bukovica s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemeljski izvedbi. – Predvidena je nadomestitev obstoječih krajevnih kablov z optičnimi kabli in širitev telekomunikacijskega omrežja v skladu z novimi potrebami. – Predvidena je izgradnja več TV pretvornikov. 1.
178. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
179. člen – Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim občanom. – Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne smejo ovirati rabe javnih cest. – Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov. – Pri urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa. Pri ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, npr. vaška drevesa, korita, znamenja itd. – Ob glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko urediti površine za pešce in kolesarje, predvsem na območjih strnjenih jeder. – Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest. – V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. – V koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje ob stoječih objektov in naprav. – Odmiki vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost). – Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest. – Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno zaščitnim zahtevam. – V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim urejanjem, ni dovoljena. Dovoljeno je le redno vzdrževanje obstoječih objektov in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. 1.
180. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
181. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo zemljišča konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih dostopov, parkirnih mest utrjenih površin ob objektih. Poleg navedenih zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno tehnične zahteve in požarnovarnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine, intervencijske poti ipd. – Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem objektu. – V izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidi tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta). – Gradbena parcela za stanovanjski oziroma poslovni objekt mora vsebovati zemljišče za lego objekta in pomožnih objektov (garaže, drvarnice, vrtne ute, skladišča ipd.), zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, natovarjanje, iztovarjanje, dovoz kuriva, odvoz smeti, pranje vozil, prostor za sušenje perila), zemljišče za ureditev zelenic, pešpoti, igrišča, funkcionalnega zelenja in zelenjavnega vrta. – Širina dvorišča naj bo praviloma vsaj 4–5 m, – funkcionalnega zelenja oziroma vrta pa min. 5 m. – Velikost gradbenih parcel samostojnih stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 800 m2, v naselju Železniki pa praviloma ne sme presegati 500 m2 in ne biti manjša od 250 m
182. Velikost je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen. – Pri določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je da je praviloma velikost celotne parcele ca. 250–400 m
183. – Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben objekt za potrebe dovoza dejavnost oziroma proizvodnjo. Funkcionalno zemljišče naj bo veliko vsaj toliko kot znaša bruto etažna površina objektov. – Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je potrebno upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za eventualno širjenje, manipulativne površine in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije. – Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne, prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za gradnjo navedenih objektov. – Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o lastništvu. – Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora zahtevku predložiti zemljiškoknjižni izpisek. – Pri določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč. Pri urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji: – Višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele. – Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo. – Posestne meje v strnjenih zazidalnih območjih je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,50 m oziroma s primerno oblikovanimi protihrupnimi ograjami. – Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območij je dovoljeno le z avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel. – Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljavcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost). – Nove dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti. – Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali zasajeni s plezalkami. – Pri objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za potrebe športno rekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma v neposredni bližini. Vsa navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno tehničnimi, vodnogospodarskimi in požarnovarnostnimi zahtevami oziroma predpisi. 1.
184. Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine
185. člen – Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine. – Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili razglasitvenega dokumenta. – Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika in načina varovanja (pripravljena kot kratki povzetki) so sestavni del tega odloka in jih je upravna organizacija oziroma upravni organ dolžan upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije oziroma pri izdaji lokacijskega dovoljenja. Na območju Občine Železniki so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine, ki zavzemajo posebno mesto: a) Skladno z obveznimi republiškimi izhodišči: krajinski park Ratitovec krajinski park Davča z Blegošem b) druga pomembnejša območja in lokalitete: Selška Sora