Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91, 52/00), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 – odl. US, Uradni list RS, št. 44/95, 1/96) ter 18. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na 24. seji dne 31. 5. 2001 sprejel O D L O K o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda za Občino Žirovnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Odlok o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda za Občino Žirovnica predpisuje vodovarstvena območja, njihov obseg in nedovoljene, pogojno dovoljene in dovoljene dejavnosti na zaščitenih območjih in sicer za zaščito podtalnic medzrnske poroznosti, kraško – razpoklinske poroznosti, razpoklinske poroznosti in kraške poroznosti, pri čemer je podtalnica podzemna voda, ki nastopa v pripovršinskih hidravlično odprtih in zaprtih vodonosnikih. 2. člen S tem odlokom se določajo vodovarstvena območja za vodne vire namenjene za sedanjo vodooskrbo prebivalcev (vodni viri v uporabi) in rezervne vodne vire: Vodooskrba prebivalcev Rezervni 1/ Ajdna I. in II. 3/ Žirovnica vaški - - spodnji in zgornji 2/ Rodine 4/ Selo 5/ Smokuč 6/Završnica 3. člen Strokovne podlage za zavarovanje in obseg varstvenih pasov zajetij so grafično prikazane v kartografskih predlogah v poročilu “Strokovne podlage zaščitenih vodnih virov Občine Žirovnica“, ki sta ga izdelali podjetji: GEOKO, podjetje za geološke raziskave, d.o.o., Ljubljana in TRAPO, trženje, raziskave, poslovne storitve, d.o.o., Ljubljana. Obseg vodovarstvenih con je grafično prikazan na prilogah, ki so sestavni del tega odloka (pregledna karta vodnih virov z vodovarstvenimi območji, pregledna karta vodovodov, hidrogeološke karte v zaledju vodnih virov, karte ranljivosti podzemnih voda v zaledju vodnih virov z vodovarstvenimi območji, karte vodovarstvenih območij vodnih virov na preglednih katastrskih načrtih). V prilogi odloka “parcelne številke“, so podane katasterske številke parcel, ki so zajete z vodovarstvenimi conami. Vodovarstvena območja je možno na podlagi ustreznih raziskav in ugotovitev povečati ali zmanjšati oziroma omejiti dejavnosti tudi izven vodovarstvenih območij, če je z raziskavami ugotovljen negativen vpliv (stalen, občasen ali ob posebnih pogojih) na kakovost talne vode, ki je namenjena vodooskrbi prebivalstva. II. MAKSIMALNO DOVOLJENI ODVZEMI VODE IZ ZAJETIJ IN ČRPALIŠČ 4. člen Za vsak izvir, ki je priključen na vodovodni sistem, je potrebno določiti minimalni pretok, ki z odvzemom ne sme biti zmanjšan. Pri letni načrpani količini vode iz z vodnjaki zajetega vodonosnika je potrebno upoštevati letno bilanco njegovega pretoka (50 letne nizke vode). Letna načrpana količina podtalnice vodonosnika ne sme preseči dinamičnih zalog vodonosnika, pri tem je potrebno upoštevati tudi s črpanjem vode iz vodonosnika povzročene spremembe obsega njegovega napajanja in količine umetnega napajanja vodonosnika. III. VODOVARSTVENA OBMOČJA 5. člen Kakovost in količino vodnih zajetij varujemo z vodovarstvenim območjem. Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaženjem in drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko negativno vplivali na zdravstveno oporečnost in kakovost voda ali na njeno količino. Vodovarstveno območje zajema del vodonosnika v katerem podtalnica odteka v smeri zajetja oziroma vodnjakov, območje iz katerega padavinske in površinske vode napajajo del vodonosnika v katerem podzemna voda odteka v smeri eventualnih črpališč in območja iz katerih je možen vpliv na zajem voda za vodooskrbo iz tekočih ali stoječih voda. 6. člen Vodovarstveno območje se deli na neposredno zaščito zajetja in na tri vodovarstvene cone. Za vodovarstvene cone velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeno cono, veljajo tudi za vodovarstveno cono, ki je bliže zajetju. 7. člen Vodovarstvene cone so: – notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite, – zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite, – vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite. 8. člen Notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite, zajema neposredno zaledje zajetja ali črpališča, območje iz katerega podtalnica v 50. dneh priteče do zajetja ali črpališča. 50-dnevni potovalni čas zadošča za razpad biološkega onesnaženja. Meje notranje vodovarstvene cone so narisane na TTN v merilu 1:5000 in prenesene na katastrski načrt PKN v merilu 1:5000. 9. člen Zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite, zajema območje vodonosnika iz katerega priteče podtalnica v 365 dneh do zajetja ali črpališča oziroma obsega prostor, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vodnega vira. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarnih snovi v vodonosnik, je pa na voljo določen čas za preprečitev vstopa nevarnih snovi v omrežje. Meje zunanje vodovarstvene cone so narisane na TTN v merilu 1:5000 in prenesene na katastrski načrt PKN v merilu 1:5000. 10. člen Vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite zajema celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podtalnica izteka v smeri zajetja ali črpališč in območje od koder se onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika. Meje vplivne vodovarstvene cone so narisane na TTN v merilu 1:5000 in prenesene na katastrski načrt PKN v merilu 1:5000. IV. VARSTVENI UKREPI V VODOVARSTVENIH OBMOČJIH 11. člen Neposredna zaščita zajetja ali črpališča je vezana na samo zajetje ali črpališče, ki mora biti urejeno in zavarovano tako, da je omogočen dostop le odgovornim osebam – vzdrževalcem. 12. člen Notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite. Določbe: – območje mora biti opremljeno z opozorilnimi tablami, – kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda, – ozemlje se očisti in uredi kot travnik, park ali gozd, – na gozdnatih območjih so prepovedani goloseki, – uporaba kakršnihkoli gnojil, škropiv in ostalih agrotehničnih sredstev ni dovoljena, – gradnja novih prometnic je prepovedana, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi, – velja splošna prepoved gradnje, obstoječe zgradbe je možno samo adaptirati, adaptacija stanovanjskih hiš je možna pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, lastnik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklene pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj in o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj ter obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto, – ni dovoljen izkop gramoza in peskov. 13. člen Zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite. Določbe: – območje mora biti opremljeno z opozorilnimi tablami. Ni dovoljeno: – uporabljati fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi, – polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat, mulja in komposta ter podobnih snovi, – gnojenje s hlevskim gnojem, – lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen, – srednje težka in težka tla: od spravila posevkov do 15. 2, oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen; – gnojenje z rudninskimi gnojili: – zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen, – na drugih zemljiščih od spravila posevkov do 15. 2. oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen; – gradnja naftovodov in plinovodov, – gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm, – gradnja greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, ponikovalnic, smetišč in predelava lahkotekočih nevarnih tekočin, obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost, – predelava lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin, – golosečnja v gozdovih, – ni dovoljen izkop gramoza in peskov, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati, – gradnja novih prometnic je prepovedana, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi, – tranzitni promet z nevarnimi snovmi. Dovoljeno: – graditi nadomestne stanovanjske objekte, adaptirati stanovanjske hiše, industrijske obrate in skladišča nevarnih snovi pod pogojem, da se ne poveča skupna površina stavbe (objektov), da se odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali začasno do izgradnje kanalizacije v vodotesno greznico, da se dvorišče izvede v vodotesni in oljeodporni obliki, padavinske vode pa se odvajajo preko vodotesnega lovilca olj s koalescentnim filtrom izven vodovarstvenega območja, investitor mora imeti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o rednem praznjenju greznice in lovilca olj, o izvedbi preizkusa vodotesnosti greznice in lovilca olj in obveznem pregledu greznice in lovilca olj vsako leto. Velikost cistern zadošča le za nujne krajevne potrebe, postavljajo se v armiranobetonske vodotesne jame, ki nimajo neposrednega stika s kanalizacijo in imajo najmanj enako koristno prostornino kot cisterne – iz takšnih jam se deževnica prečrpava preko lovilcev olj in odvaja izven vodovarstvenega območja, – ohraniti obstoječa naselja, čisto industrijo in živinorejo, vendar ne smejo povečati svojega obsega; uredi se varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov, – kmetijstvo ob upoštevanju uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in: – obstoječa živinoreja se ohrani, število živine mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), gnojišča morajo biti urejena, da ni možnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalnico, – minimalna obdelava tal, – uporaba hlevskega gnoja na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), – uporaba rudninskih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo živinska gnojila, najvišji dovoljeni letni vnos dušika ne sme preseči količin določenih v 5. členu uredbe) oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen, – vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri skozi vse leto pokrita z rastlinsko odejo, – zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor, – prepoved preoravanja trajnega travinja. 14. člen Vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite. Ni dovoljena: – uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi, – polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi in komposta z neomejeno rabo: Zemljišča z zeleno odejo: – na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen, – na srednje težkih in težkih tleh od 15. 11. do 15. 1. (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)), oziroma do datuma, ki je na podlagi opravljenih ustreznih raziskav dokazano varen. Druga zemljišča – njive:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.