← Slovenija

Pravilnik o metodah za določanje kakovosti žit, ki so predmet intervencijskega nakupa, stran 5943.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena uredbe o ureditvi trga za žita (Uradni list RS, št. 34/01 in 55/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano P R A V I L N I K o metodah za določanje kakovosti žit, ki so predmet intervencijskega nakupa
  2. člen (vsebina) Ta pravilnik določa metode vzorčenja in metode za določanje kakovosti pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa (v nadaljnjem besedilu: žita).
  3. člen (metode vzorčenja) Kakovost žit se določa na vzorcu, ki mora biti odvzet v skladu s standardom SIST ISO 13690 (Žito, stročnice in mlevski proizvodi – Vzorčenje stoječih partij) ali v skladu s standardom SIST ISO 6644 (Žito in mlevski žitni proizvodi – Avtomatsko strojno vzorčenje).
  4. člen (metode za določanje kakovosti žit) Kakovost žit določajo fizikalne, kemijske oziroma tehnološke lastnosti, ki so pri: – pšenici: vsebnost vlage, količina surovih beljakovin, hektolitrska masa, število padanja in delež primesi; – rži: vsebnost vlage, hektolitrska masa, število padanja in delež primesi; – ječmenu: vsebnost vlage, hektolitrska masa in delež primesi; – koruzi: vsebnost vlage in delež primesi.
  5. člen (vsebnost vlage) Vsebnost vlage v žitu se določa po standardni metodi iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Za določanje vsebnosti vlage se lahko uporablja tudi metoda iz standarda SIST ISO 712 (Žito in proizvodi iz žita – Določevanje vsebnosti vlage – Rutinska referenčna metoda) ali druge rutinske metode. V primeru dvoma ali nestrinjanja z rezultati se ponovna analiza opravi po standardni metodi iz priloge
  6. Priznajo se rezultati, pridobljeni s ponovno analizo po standardni metodi iz priloge
  8. člen (količina surovih beljakovin) Količina surovih beljakovin se pri pšenici določa tako, da se vrednost dušika, določena po metodi iz standarda SIST ISO 1871 (Kmetijski pridelki in živilski proizvodi – Splošna navodila za določanje dušika z Kjeldahlovo metodo), pomnoži s faktorjem 5,
  9. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za določanje količine surovih beljakovin v pšenici uporablja tudi rutinska metoda iz priloge 2 (Določanje surovih beljakovin v pšenici z bližnjo infrardečo refleksijsko (NIR) spektroskopijo), ki je sestavni del tega pravilnika. V primeru dvoma ali nestrinjanja z rezultati se ponovna analiza opravi po metodi iz standarda SIST ISO
  10. Priznajo se rezultati, pridobljeni s ponovno analizo po metodi iz standarda SIST ISO
  12. člen (hektolitrska masa) Hektolitrska masa pšenice, rži in ječmena se določa po metodi iz standarda SIST ISO 7971-2 (Žito – Določanje prostorninske mase, imenovane “hektolitrska masa”-
  13. del: Rutinska metoda).
  14. člen (število padanja) Število padanja se pri pšenici in rži določa po metodi iz standarda SIST ISO 3093 (Žito – Določanje števila padanja).
  15. člen (delež primesi) Delež primesi v žitu, ki so opredeljene v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, se določa po standardni metodi iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
  16. člen (veljavnost pravilnika) Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-01-27/01 Ljubljana, dne
  17. julija
  18. mag. Franc But l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Priloga 1: STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE VLAGE V ŽITU
  19. Princip Vzorec sušimo pri temperaturi 130 do 133 stopinj C pri normalnem atmosferskem tlaku toliko časa kot je primerno glede na velikost delcev.
  20. Namen Metodo sušenja, opisano v tej prilogi, uporabljamo za žita, ki morajo biti zdrobljena tako, da najmanj 50% zdrobljenega vzorca preide skozi sito z okroglimi odprtinami premera 0,5 mm in da na situ z okroglimi odprtinami premera 1,0 mm ne ostane več kot 10% ostanka. Uporabljamo jo lahko tudi za moko.
  21. Oprema 3.
  22. Analitska tehtnica 3.
  23. Drobilec Drobilec mora biti izdelan iz materiala, ki ne vpija vlage. Biti mora enostaven za čiščenje. Omogočati mora hitro in enakomerno drobljenje brez pregrevanja, stik z zrakom od zunaj mora biti omejen na minimum. Izpolnjevati mora tudi zahteve iz točke 2 te priloge (na primer razstavljivi valjčni mlin). 3.
  24. Posoda iz nerjaveče kovine ali stekla, opremljena s pokrovom, ki se ji tesno prilega; delovna površina naj omogoča, da se vzorec po površini razprostre z 0,3 g na cm
  25. 3.
  26. Električno ogrevan izotermičen sušilnik, nastavljen na temperaturo 130 do 133 stopinj C

(1)s primerno ventilacijo
(2). 3.
  1. Eksikator s kovinsko, če ni kovine, pa s porcelanasto ploščo (debelo, perforirano), ki vsebuje kakršnokoli primerno sušilno sredstvo.
  2. Postopek Sušenje V posodo z znano maso natehtamo nekaj več kot 5 g zdrobljene pšenice, rži ali ječmena oziroma nekaj več kot 8 g zdrobljene koruze, s točnostjo 1 mg. Posodo čimprej postavimo v sušilnik, segret na 130 do 133 stopinj C, da preprečimo prevelik padec temperature v sušilniku. Drobnozrnato žito sušimo dve uri, koruzo pa štiri ure od trenutka, ko sušilnik ponovno doseže temperaturo 130 do 133 stopinj C. Posodo odstranimo iz grelne komore, hitro pokrijemo ter pustimo, da se hladi v eksikatorju 30 do 45 minut. Nato ponovno stehtamo (s točnostjo 1 mg).
  3. Metoda za izračun ter formule E = začetna masa vzorca, v gramih m = masa posušenega vzorca, v gramih Vsebnost vlage, izražena v odstotku pridelka, je enaka: (E - m) x 100/E Vedno opravimo dve vzporedni analizi istega vzorca.
  4. Ponovljivost Razlika med vrednostma, dobljenima v vzporednih poskusih, ki ju opravi isti analitik v kratkem časovnem obdobju, ne sme presegati 0,15 g vlage na 100 g vzorca. Če je ta vrednost presežena, je potrebno postopek določanja vlage ponoviti. ------------
(1)Temperatura zraka znotraj sušilnika
(2)Sušilnik mora imeti takšno grelno sposobnost, da potem, ko nastavimo temperaturo na 130 do 133 stopinj C, doseže to temperaturo najkasneje v 45 minutah potem, ko smo vanjo postavili največje možno število vzorcev, ki se lahko sušijo istočasno. Ventilacija mora omogočati, da se drobnozrnata žita (pšenica, ječmen in rž) sušijo dve uri, koruza pa štiri ure. Rezultati vseh vzorcev zdroba oziroma koruze, ki so lahko sočasno v sušilniku, se naj ne razlikujejo za več kot 0,15% od rezultatov, ki jih dobimo po triurnem sušenju drobnozrnatih žit oziroma peturnem sušenju koruze. Priloga 2: Določanje surovih beljakovin v pšenici z bližnjo infrardečo refleksijsko (NIR) spektroskopijo Priloga 3: PRIMESI V ŽITIH I. DEFINICIJE
  1. Primesi Primesi so snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti. Osnovno žito neoporečne kakovosti so zdrava, zrela, cela in nepoškodovana zrna vrste, kateri žito pripada.
  2. Lomljena zrna Lomljena zrna so zrna osnovnega žita, pri katerih je deloma viden endosperm. Sem spadajo tudi zrna, ki so bila poškodovana pri mlatenju in zrna brez kalčka. Pri koruzi so lomljena zrna vsa zrna, ki padejo skozi sito z okroglimi odprtinami premera 4,5 mm.
  3. Nečistoče, ki izvirajo iz žita (=bele primesi) Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so snovi iz vzorca, navedene v točkah 3.
  4. do 3.
  5. te priloge. 3.1 Zakrnela zrna so: zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi, ki so opredeljene v tej prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij: pšenica 2,0 mm x 20,0 mm, rž 1,8 mm x 20,0 mm, ječmen 2,2 mm x 20,0 mm. Pri ječmenu z vsebnostjo vlage 12,5% ali manj so zakrnela zrna tista zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi padejo skozi sito z odprtinami 2,0 mm x 20,0 mm. Sem spadajo tudi nezrela (zelena) zrna in zrna, poškodovana zaradi zmrzali. 3.
  6. Zrna drugih žit so: vsa zrna, ki ne pripadajo isti vrsti kot osnovno žito. 3.
  7. Zrna, ki so jih napadli škodljivci, so: zrna z vidnimi poškodbami zaradi napada glodalcev, insektov, pršic ali drugih škodljivcev. Sem spadajo tudi zrna, na katerih se nahajajo insekti. 3.
  8. Zrna s spremenjeno barvo kalčka Sem spadajo zrna, pri katerih je spremenjena barva kalčka, in tista, pri katerih je kalček normalen in ne kali, semenska ovojnica pa je obarvana rjavo ali rjavočrno. Pri pšenici se do 8% zrn s spremenjeno barvo kalčka ne šteje za primes. 3.
  9. Zrna, pregreta med sušenjem, so: zrna osnovnega žita, katerih zunanji izgled je spremenjen zaradi sušenja pri čezmerno visoki temperaturi, vendar niso poškodovana.
  10. Nakaljena zrna Nakaljena zrna so zrna osnovnega žita, ki kalijo, to pomeni, da je kalček vidno spremenjen, na njem so s prostim očesom jasno vidne primarne koreninice (radikula) oziroma klični list (plumula). Na podlagi teh sprememb lahko nakaljena zrna nedvoumno ločimo od normalnih zrn. Pri ocenjevanju deleža nakaljenih zrn moramo upoštevati splošni izgled vzorca. Pri nekaterih žitih je kalček štrleč, povrhnjica takega kalčka se pri pretresanju lahko pretrga. Taka zrna so podobna nakaljenim zrnom, vendar niso nakaljena zrna in se ne upoštevajo kot taka.
  11. Druge nečistoče (=črne primesi) Druge nečistoče so snovi iz vzorca, navedene v točkah 5.
  12. do 5.
  13. te priloge. 5.
  14. Tuja semena so: semena rastlin, kultiviranih ali nekultiviranih, ki niso žita. Vključujejo semena, ki nimajo posebnega pomena, semena, ki se lahko uporabijo za krmo živine, in škodljiva semena. Škodljiva semena so semena, ki so strupena za ljudi in živali, semena, ki ovirajo ali otežujejo čiščenje in mletje žit, ter semena, ki vplivajo na kakovost žitnih proizvodov. 5.
  15. Poškodovana zrna so: zrna, ki zaradi napada gnilobe, trohnobe oziroma plesni ali zaradi bakterijskih ali podobnih okužb niso primerna za človeško prehrano ali za krmo goveda. Poškodovana zrna so tudi zrna osnovnega žita, poškodovana zaradi samodejnega gretja ali sušenja pri čezmerno visoki temperaturi. Taka zrna so normalne velikosti, semenski ovoj pa je zaradi pregretja sivorjave do črne barve, medtem ko je zrnje na prerezu rumenorjavo do rjavočrno. Zrna, ki jih je napadla pšenična hržica (Contarinia tritici), spadajo med poškodovana zrna le, če je več kot polovica zrna obarvana sivo do črno kot posledica sekundarnega napada škodljivih organizmov. Če je poškodovana manj kot polovica zrna, se taka zrna štejejo kot zrna, ki so jih napadli škodljivci. 5.
  16. Tuje snovi so: vse snovi v vzorcu žita, ki ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm (razen zrn drugih žit in posebno velikih zrn osnovnega žita) in tista, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm. Sem spadajo tudi kamni, pesek, kepice zemlje, delci slame in druge nečistoče, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm ter ostanejo na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm. Pri koruzi so tuje snovi tudi vse snovi, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm. 5.
  17. Pleve, luske (pri koruzi: delci koruznih storžev) 5.
  18. Rženi rožički 5.
  19. Gnila zrna 5.
  20. Mrtvi insekti in delci insektov
  21. Živi škodljivci II. SKUPINE NEČISTOČ, KI SE DOLOČAJO PRI POSAMEZNI VRSTI ŽITA
  22. Pšenica Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna s spremenjeno barvo kalčka ter zrna, pregreta med sušenjem. Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, rženi rožički, gnila zrna ter mrtvi insekti in delci insektov.
  23. Rž Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem. Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, rženi rožički ter mrtvi insekti in delci insektov.
  24. Ječmen Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem. Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske ter mrtvi insekti in delci insektov.
  25. Koruza Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem. Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske ter mrtvi insekti in delci insektov. Pri koruzi so tuje snovi vse snovi iz vzorca, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20 mm. Priloga 4 STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE PRIMESI V ŽITIH
  26. Pri pšenici, rži in ječmenu presejemo povprečen vzorec z maso 250 g skozi dve siti, najprej skozi sito z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm, nato skozi sito z odprtinami 1,0 mm x 20,0 mm, vsako sejanje traja pol minute. Priporočljiva je uporaba mehanske sejalne naprave, opremljene s predpisanimi siti. Snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm, in snovi, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,00 mm, združimo in stehtamo kot tuje snovi. Če snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm, vsebujejo zrna drugih žit ali posebej velika zrna osnovnega žita, ta zrna vrnemo v presejani vzorec. Med sejanjem na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm moramo vzorec podrobno pregledati glede živih škodljivcev. Iz presejanega vzorca pripravimo s pomočjo separatorja delni vzorec z maso od 50 do 100 g in ga stehtamo. Delni vzorec razgrnemo po mizi. S pomočjo pincete ali žličke odstranimo lomljena zrna, zrna drugih žit, nakaljena zrna, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna, poškodovana zaradi zmrzali, zrna s spremenjeno barvo kalčka, tuja semena, ržene rožičke, poškodovana zrna, gnila zrna, pleve in luske, žive škodljivce in mrtve insekte. Če delni vzorec vsebuje zrna v plevah, jih moramo ročno izluščiti, dobljene pleve pa štejemo kot delce plev. Kamne, pesek, kepice zemlje in delce slame ločimo kot tuje snovi. Preostali delni vzorec sejemo pol minute: - pšenico na sitih 2,0 mm x 20,0 mm - rž na sitih 1,8 mm x 20,0 mm in - ječmen na sitih 2,2 mm x 20,0 mm. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Sem spadajo tudi zrna, poškodovana zaradi zmrzali, ter nezrela zelena zrna.
  27. Pri koruzi oblikujemo povprečni vzorec z maso 500 g. Povprečni vzorec sejemo pol minute na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm. Preverimo prisotnost živih škodljivcev in mrtvih insektov. S pomočjo pincete ali žličke odstranimo iz snovi, ki so ostale na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm kamne, pesek, kepice zemlje, delce slame in podobne snovi. Tako dobljenim snovem dodamo snovi, ki so padle skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm in jih stehtamo skupaj kot tuje snovi. Iz presejanega vzorca pripravimo s pomočjo separatorja delni vzorec z maso 100 do 200 g. Delni vzorec stehtamo. Razgrnemo ga po mizi v tankem sloju. S pomočjo pincete ali žličke odstranimo zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna, poškodovana zaradi zmrzali, nakaljena zrna, tuja semena, poškodovana zrna, pleve in luske, žive škodljivce in mrtve insekte. Preostali delni vzorec presejemo skozi mrežasto sito z okroglimi odprtinami premera 4,5 mm. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so lomljena zrna.
  28. Vse skupine snovi, določene po metodah, opisanih v točkah 1 in 2 te priloge, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti, stehtamo s točnostjo 0,01 g in izrazimo v odstotnem deležu glede na maso povprečnega vzorca. V poročilu o analizi navedemo rezultate posameznih določitev zaokrožene na 0,1%. Preverimo glede živih škodljivcev. Praviloma opravimo dve analizi vsakega vzorca. Rezultati vzporednih določitev se ne smejo razlikovati za več kot 10% glede na dobljene vrednosti.
  29. Pri postopkih, opisanih v točkah 1, 2 in 3, uporabljamo naslednjo opremo: (a) separator (stožčast ali žlebičast); (b) analitska tehtnica; (c) sita s podolgovatimi zaokroženimi odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm, 1,8 mm x 20,0 mm, 2,0 mm x 20,0 mm, 2,2 mm x 20,0 mm in 3,5 mm x 20,0 mm ter mrežasta sita z okroglimi odprtinami premera 4,5 mm. Sita so lahko pritrjena na mehansko sejalno napravo. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.