← Slovenija

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za plinomere, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*, stran 7449.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport P R A V I L N I K o meroslovnih zahtevah za plinomere, ki lahko nosijo oznake in znake EEC* I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa meroslovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati plinomeri, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja. 2. člen Ta pravilnik se nanaša na naslednje plinomere: 1. volumetrične plinomere: – plinomere z deformativnimi stenami oziroma mehovni plinomeri, – plinomere z vrtljivimi bati. 2. nevolumetrične plinomere: – turbinske plinomere. Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-13-71/318. 3. člen Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo: – “plinomer z deformativnimi stenami” je plinomer, pri katerem se pretok plina meri s pomočjo merilnih komor z deformativnimi stenami; – “plinomer z vrtljivim batom” je plinomer, pri katerem se plin, ki teče skozenj, meri s pomočjo merilnih komor z vrtljivimi stenami; – “turbinski plinomer” je plinomer, pri katerem osni pretok plina vrti turbinsko kolo, število vrtljajev kolesa pa določa prostornino pretečenega plina; – “območje delovanja plinomera” je območje, omejeno z največjim pretokom Qmax in najmanjšim pretokom Qmin; – “ciklična prostornina volumetričnega plinomera” je prostornina plina, ki ustreza enemu delovnemu ciklu plinomera, to je celotnemu gibanju gibljivih delov plinomera, ob koncu katerega se vsi sestavni deli razen kazalca in vmesnih prenosov prvič povrnejo v prvotni položaj. Ciklična prostornina volumetričnega plinomera se izračuna tako, da se vrednost prostornine, ki jo predstavlja en cel vrtljaj preskusnega elementa, pomnoži s prestavnim razmerjem med merilno napravo in kazalnim števcem; – “delovni tlak plinomera” je razlika med tlakom plina na vstopu v plinomer in atmosferskim tlakom; – “referenčni tlak plinomera” je tlak plina, s katerim je povezana prikazana prostornina plina. Odprtine za merjenje referenčnega tlaka so določene v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika; – “padec tlaka plinomera” je razlika med tlakom, izmerjenim pri vstopu v plinomer, in tlakom, izmerjenim pri izstopu iz plinomera med pretokom plina; – “konstanta izstopnega gonila” je vrednost prostornine enega celega vrtljaja osi tega gonila. Ta vrednost se izračuna tako, da se vrednost prostornine enega celega vrtljaja preskusnega elementa pomnoži s prestavnim razmerjem med kazalnim števcem in to osjo. II. MEROSLOVNE ZAHTEVE 4. člen Plinomeri morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika. III. NAPISI IN OZNAKE 5. člen Plinomer mora imeti naslednje napise, bodisi na številčnici, bodisi na posebni napisni ploščici, ali pa razdeljene med obema:

  1. a)oznako EEC-odobritve tipa merila;
  2. b)identifikacijsko številko ali ime proizvajalca;
  3. c)letnico izdelave;
  4. d)oznako velikosti plinomera, ki mora biti v obliki velike črke G, ki ji sledi številka, določena v Prilogi II ali Prilogi III;
  5. e)največji pretok, izražen kot: Qmax ... m3/h;
  6. f)najmanjši pretok, izražen kot: Qmin ... m3/h (ali dm3/h);
  7. g)največji delovni tlak, izražen kot: pmax ... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar);
  8. h)volumetrični plinomeri: nazivno vrednost ciklične prostornine, izraženo kot: V ... m3 (ali dm3);
  9. i)po potrebi napise, določene v točkah 2.1 in 2.2 Priloge I. Ti napisi so lahko odtisnjeni na drugih ploščicah ali na samem plinomeru. Napisi iz prejšnjega odstavka morajo biti ob normalni uporabi plinomera jasno vidni, lahko čitljivi in neizbrisni. Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) lahko v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila določi, v katerih primerih se na napisni ploščici navede tudi narava plina. Plinomer ima lahko tudi trgovske oznake, posebno serijsko številko, ime distributerja plina, oznako skladnosti z evropskim standardom in napise o popravilih. Vsaka druga oznaka ali napis je prepovedan, razen če ni posebej dovoljen. 6. člen Z namestitvijo overitvenih in varovalnih oznak na plinomeru se potrdi, da plinomer izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Mesta za namestitev oznak morajo biti izbrana tako, da bi odstranitev dela, ki je zavarovan z eno od overitvenih ali varovalnih oznak, povzročila njeno poškodbo. Če so napisi iz prejšnjega člena tega pravilnika navedeni na posebni napisni ploščici, ki ne bo stalno pritrjena, je treba eno od oznak namestiti tako, da se ta poškoduje, če se posebna ploščica odstrani. Za overitvene oziroma varovalne oznake morajo biti predvidena mesta:
  10. a)na vseh ploščicah, ki nosijo napise iz tega pravilnika, razen na ploščicah, ki so stalno pritrjene;
  11. b)na vseh delih plinomera, ki ne morejo biti kako drugače zavarovani pred posegi, ki bi lahko: – škodovali kazanju kazalne naprave plinomera ali ga spremenili, – spremenili ali prekinili povezavo med merilno napravo in kazalno napravo, – odstranili ali prestavili meroslovno pomembne dele plinomera;
  12. c)na povezavi z ločljivimi dodatnimi napravami ali na varovalnih napravah, kot določa točka 2.2.3 Priloge I. 7. člen Plinomeri, ki so uspešno prestali overitvene preskuse, morajo: – dobiti overitveno oznako, – biti na določenih mestih opremljeni z varovalnimi oznakami za varovanje določenih sestavnih delov pred posegi, ki bi lahko vplivali na meroslovne lastnosti plinomera. IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI 8. člen Skladnost plinomerov z meroslovnimi zahtevami je mogoče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki mu sledi EEC-prva overitev merila. 1. EEC-odobritev tipa merila 9. člen Zahtevi za EEC-odobritev tipa merila morajo biti priloženi naslednji dokumenti: – opis plinomera s tehničnimi podatki in načinom delovanja, – perspektivna risba ali fotografija plinomera, – popis delov z opisom materialov, iz katerih so ti sestavljeni, – sestavna risba z označbo sestavnih delov, naštetih v popisu, – dimenzionirana risba, – načrt z vrisanimi mesti za namestitev overitvenih in varovalnih oznak, – načrt kazalne naprave z mehanizmi za naravnavanje, – dimenzionirana risba meroslovno pomembnih sestavnih delov, – načrt številčnice in razporeditve napisov, – po potrebi načrt dodatnih naprav iz točke 2.1 Priloge I, – po potrebi preglednica s podatki o pogonskih gredeh (točka 2.2 Priloge I), – seznam predloženih dokumentov, – izjava, da plinomeri, ki so izdelani v skladu s tipom, izpolnjujejo varnostne zahteve, zlasti glede največjega delovnega tlaka, ki je označen na napisnih ploščicah. 10. člen V certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila morajo biti navedeni naslednji podatki: – ime in naslov osebe, ki ji je bil izdan certifikat o EEC-odobritvi tipa merila, – tip in/ali trgovska oznaka, – glavni tehnični in meroslovni podatki, kot je najmanjši pretok, največji delovni tlak, nazivni notranji premer povezovalnih delov in za volumetrične plinomere nazivna vrednost ciklične prostornine, – oznaka EEC-odobritve tipa merila, – rok veljavnosti EEC-odobritve tipa merila, – če so plinomeri opremljeni s pogonskimi gredmi:
  13. a)podatki o gredi, ki so določeni v točki 2.2.1 Priloge I (če je ena sama pogonska gred),
  14. b)podatke o posamezni gredi in enačba iz točke 2.2.2 Priloge I (če sta pogonski gredi dve ali jih je več), – informacija o mestu namestitve oznak EEC-odobritve tipa merila, oznak EEC-prve overitve merila in varovalnih oznak (po potrebi s fotografijami ali risbami), – seznam dokumentov, ki so priloženi certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila, – morebitni komentarji. 2. EEC-prva overitev merila 11. člen Plinomeri, ki so predloženi v EEC-prvo overitev merila, morajo biti v delujočem stanju. EEC-prva overitev merila ni jamstvo za pravilno delovanje ali točnost kazanja dodatnih naprav iz točke 2.1 oziroma točke 2.2 Priloge I. Na take dodatne naprave se ne sme namestiti nobena EEC overitvena oznaka ali EEC varovalna oznaka, razen v primeru povezav iz 6. člena tega pravilnika. V. PLINOMERI Z DEFORMATIVNIMI STENAMI 12. člen Določbe tega poglavja se nanašajo na plinomere z deformativnimi stenami. Plinomeri iz tega poglavja morajo izpolnjevati tudi zahteve iz Priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika. 1. EEC-odobritev tipa merila 13. člen Poleg vzorca tipa merila mora vložnik zahteve za EEC-odobritev tipa merila dati na voljo uradu dva do šest nadaljnjih vzorčnih plinomerov, izdelanih skladno z vzorcem tipa merila. Med vzorčnimi plinomeri iz prejšnjega odstavka mora biti na zahtevo urada zajetih več plinomerov velikosti G, če zahteva za EEC-odobritev tipa merila vključuje plinomere različnih velikosti. Če rezultati preskusov niso popolnoma zadovoljivi, se lahko zahteva nadaljnji vzorčni plinomer. Urad lahko dovoli, da vložnik zahteve za EEC-odobritev tipa merila da na voljo vzorčne plinomere med postopkom, s tem da urad certifikata o EEC-odobritvi tipa merila ne izda, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorčni plinomeri. Vzorčni plinomeri ostanejo v lasti vložnika in se mu po končanem postopku EEC-odobritve tipa merila vrnejo. 14. člen Vzorec tipa merila in vzorčni plinomeri morajo izpolnjevati zahteve iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika in zahteve iz Priloge II. Razlika med največjim in najmanjšim pogreškom kot funkcija pretoka Q za posamezen plinomer ne sme preseči 3% v celotnem delovnem območju. 15. člen Na vzorcu tipa merila in vzorčnih plinomerih se izvede preskus vzdržljivosti. Ta preskus se izvaja: 1. na plinomerih od G 1,6 do vključno G 10: pri največji zmogljivosti plinomera in z zrakom; le pri plinomerih, ki imajo na napisni ploščici določen plin, ki ga bodo merili, se lahko ta preskus izvede v celoti ali delno s tem plinom; 2. na plinomerih od G 16 do vključno G 650: če je mogoče pri največji zmogljivosti plinomera z zrakom ali s plinom. Preskus vzdržljivosti mora pri plinomerih, katerih ciklična prostornina je enaka ali večja od vrednosti, navedenih v preglednici v točki 1.1 Priloge II, trajati: 1. na plinomerih od G 1,6 do vključno G 10: 1000 ur. Preskus se lahko prekine, vendar mora biti zaključen v 60 dneh; 2. na plinomerih od G 16 do vključno G 650: toliko časa, da bo vsak plinomer izmeril tako prostornino zraka ali plina, ki bo ustrezala 1000 uram delovanja pri največji zmogljivosti plinomera. Preskus se mora zaključiti v 6 mesecih. Pri plinomerih, katerih ciklična prostornina je manjša od vrednosti, podanih v preglednici iz točke 1.1 Priloge II, mora preskus vzdržljivosti trajati 2000 ur in se mora izvesti na večjem številu plinomerov, kot je določeno v 13. členu tega pravilnika, skladno z opisom plinomera in njegovimi splošnimi lastnostmi. 16. člen Po preskusu vzdržljivosti morajo plinomeri (z izjemo največ enega, če se preskusi izvajajo na najmanj 3 plinomerih) izpolnjevati naslednje zahteve: – razlika med največjim in najmanjšim pogreškom skozi celotno območje pretoka kot funkcija pretoka Q pri posameznem plinomeru ne sme prekoračiti vrednosti 4%; – vrednosti pogreška se ne smejo več kot za 1,5% razlikovati od ustreznih vrednosti pred preskusom vzdržljivosti. Za pretoke Qmin velja tak pogrešek samo za spremembe v negativni smeri; – mehanski padec tlaka se ne sme povečati za več kot 20 N/m2 (0,2 mbar). 17. člen Kadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogonskimi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake velikosti G preskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določa točka 4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk 4.2.1 in 5.3.2 Priloge II. Kadar se preskušajo plinomeri z več pogonskimi gredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabši rezultat. Pri plinomerih z isto velikostjo G se kot največja dovoljena vrednost navora uporabi najnižja, s preskusi dobljena vrednost navora. Če posamezni tip zajema plinomere različnih velikosti G, se meritev navora izvede samo na plinomerih z najmanjšo velikostjo G, če je za večje plinomere določen isti navor in če imajo pogonske gredi slednjih isto ali večjo konstanto. 18. člen Če se zahteva za EEC-odobritev tipa merila nanaša na spremembo že odobrenega tipa merila, urad skladno z naravo spremembe odloči, ali se uporabijo določbe iz 13. in 15. člena tega pravilnika in v kolikšni meri. 2. EEC-prva overitev merila 19. člen Šteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede največjih dovoljenih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene pri naslednjih pretokih: – pri pretoku Qmin; – pri pretoku 1/5 Qmax; – pri pretoku Qmax. Če se pregled izvaja pod drugačnimi pogoji, morajo biti največji dovoljeni pogreški najmanj enaki tistim, ki se dobijo s preskusi iz prejšnjega odstavka. VI. PLINOMERI Z VRTLJIVIM BATOM IN TURBINSKI PLINOMERI 20. člen Določbe tega poglavja se nanašajo na plinomere z vrtljivim batom in turbinske plinomere. Plinomeri iz tega poglavja morajo izpolnjevati tudi zahteve iz Priloge III. 1. EEC-odobritev tipa merila 21. člen Vložnik mora poleg vzorca tipa merila dati uradu na voljo 2 do 6 vzorčnih plinomerov, izdelanih skladno z vzorcem tipa merila. Če zahteva za EEC-odobritev tipa merila vključuje plinomere različnih velikosti, mora biti na zahtevo urada med vzorčnimi plinomeri zajetih več plinomerov velikosti G. Če rezultati preskusov niso povsem zadovoljivi, se lahko zahtevajo dodatni vzorci. Urad lahko dovoli, da vložnik zahteve za EEC-odobritev tipa merila da na voljo vzorčne plinomere med postopkom, s tem da urad certifikata o EEC-odobritvi tipa merila ne izda, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorčni plinomeri. Vzorčni plinomeri ostanejo last vložnika in se mu po končanem postopku EEC-odobritve tipa merila vrnejo. 22. člen Pregled vključuje zlasti ugotavljanje pogreškov posameznega plinomera s preskusom z zrakom gostote 1,2 kg/m3. Vsak rezultat preskusa se posebej upošteva. Krivulja pogreškov posameznih plinomerov mora ostati v pasu, ki ga določajo meje največjih dovoljenih pogreškov EEC-prvih overitev merila v območju pretokov, za katere se zahteva EEC-odobritev tipa merila. Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo pogreškov posameznih plinomerov v območju od 0,5 Qmax do Qmax ne sme preseči 1%. 23. člen Na plinomerih se opravi preskus vzdržljivosti z zrakom ali s plinom. Preskus vzdržljivosti se v okviru možnosti izvede pri največji zmogljivosti plinomera. Čas delovanja mora biti tak, da posamezen plinomer izmeri prostornino zraka oziroma plina, ki ustreza 1000-urnemu delovanju pri največji zmogljivosti plinomera. Celoten preskus ne sme trajati dlje od 6 mesecev. Po preskusu vzdržljivosti se plinomeri ponovno pregledajo z zrakom gostote 1,2 kg/m3 in ob uporabi iste etalonske opreme kot pri preskusu iz prejšnjega člena tega pravilnika. Pod temi preskusnimi pogoji: – se vrednosti pogreškov, ugotovljenih pri pretokih, ki so določeni v 25. členu tega pravilnika, za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne smejo več kot za 1% razlikovati od pogreškov, ugotovljenih s preskusom iz 22. člena tega pravilnika; – razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo krivulje pogreškov za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne sme preseči 1,5% v območju od 0,5 Qmax do Qmax. 24. člen Kadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogonskimi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake velikosti G preskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določa točka 4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk 2.2.4 in 3.2.1 Priloge I. Kadar se preskušajo plinomeri z več pogonskimi gredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabši rezultat. Pri plinomerih iste velikosti se kot največja dovoljena vrednost navora uporabi najnižja vrednost navora, dobljena s preskusi. Če posamezni tip zajema plinomere različnih velikosti G, se meritev navora izvede samo na plinomerih z najmanjšo velikostjo G, če je za večje plinomere določen isti navor in če ima izhodna gred slednjih isto ali večjo konstanto. Pri plinomerih, ki imajo za Qmin več vrednosti, se izvede samo preskus iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka, za najmanjšo vrednost Qmin. Dovoljeni navori za druga območja pretoka se lahko izračunajo na podlagi rezultata tega preskusa. Za pretvorbo v druge vrednosti Qmin veljajo naslednja pravila:
  15. a)če je pretok konstanten, je sprememba pogreška sorazmerna z navorom;
  16. b)če je navor konstanten, je pri plinomerih z vrtljivim batom sprememba pogreška obratno sorazmerno s pretokom, pri turbinskih plinomerih pa obratno sorazmerna s kvadratom pretoka. 2. EEC-prva overitev merila 25. člen Šteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede največjih dovoljenih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene pri naslednjih pretokih: Qmin, 0,10 Qmax (če je ta vrednost večja od Qmin), 0,25 Qmax, 0,40 Qmax, 0,70 Qmax in Qmax. VII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE 26. člen Rok za redne overitve je 5 let. Redne in izredne overitve plinomerov vključujejo: – ugotavljanje skladnosti plinomera z EEC odobrenim tipom merila, – meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali plinomer ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu, ki je določen za EEC-prvo overitev merila. VIII. KONČNA DOLOČBA 27. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji. Št. 009-16/01-7 Ljubljana, dne 3. septembra 2001. Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok l. r. * Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na plinomere (71/318/EGS), kot je dopolnjena z direktivami 74/331/EGS, 78/365/EGS in 82/623/EGS. Priloga I 1. Zgradba 1.1 Materiali Plinomeri morajo biti izdelani iz trdnih materialov z majhnimi notranjimi napetostmi, ki se s starostjo ne spreminjajo dosti. Plinomeri morajo biti dovolj odporni proti koroziji in različnim plinom, ki se ponavadi distribuirajo, kakor tudi proti kondenzatom teh plinov. 1.2 Trdnost plinomerov Okrovi plinomerov morajo biti tudi pri največjem delovnem tlaku neprepustni za pline. 1.3 Zaščita pred nedovoljenimi posegi Plinomeri morajo biti zgrajeni tako, da niso mogoči posegi, ki bi vplivali na točnost meritev, ne da bi se pri tem poškodovale overitvene ali varovalne oznake. 1.4 Smer pretoka plina Pri plinomerih, katerih kazalne naprave delujejo pravilno samo za eno smer pretoka, mora biti ta smer nakazana s puščico. Puščica ni potrebna, če je smer pretoka plina opredeljena z zgradbo. 1.5 Meroslovne lastnosti Pri pretoku Qmax mora biti plinomer sposoben neprekinjeno delovati toliko časa, kot je določeno v 14. in 23. členu tega pravilnika, ne da bi prišlo do takih sprememb njegovih meroslovnih lastnosti, ki bi prekoračile meje, določene v 15. in 23. členu tega pravilnika. 2. Dodatne naprave 2.1 Plinomeri so lahko opremljeni:
  17. a)z napravami za predplačilo;
  18. b)z vgrajenimi dajalniki impulzov, katerih izhodi morajo nositi oznako vrednosti enega impulza, in sicer v obliki: 1 imp. = ^...m3 (ali dm3) ali 1 m3 = ^ ...imp. Če so take dodatne naprave nameščene, se štejejo za sestavni del plinomera. Na plinomer morajo biti priključene v času EEC-prve overitve merila. 2.2 Plinomeri so lahko opremljeni z izstopnimi pogonskimi gredmi, med katere spadajo pogonske gredi ali druge naprave za pogon ločljivih dodatnih naprav. Navor, s katerim plinomeri poganjajo nameščene dodatne naprave, ne sme povzročati nikakršnih sprememb kazanja plinomera, večjih od vrednosti, ki so navedene v točki 4.2.1 Priloge II in točki 4.2.1 Priloge III. 2.2.1 Če je pogonska gred ena sama, mora imeti označeno konstanto v obliki 1 tr = ^ ... m3 (ali dm3), največji dovoljeni navor v obliki Mmax = ... N.mm in smer vrtenja. 2.2.2 Če je pogonskih gredi več, mora biti vsaka označena s črko M in z indeksom v obliki M1;M2; ... Mn ter z oznako konstante v obliki 1 tr = ^ ... m3 (ali dm3) in smerjo vrtenja. Na plinomeru, najbolje na napisni ploščici, mora biti natisnjena naslednja enačba: k1 M1 + k2 M2 + ... + kn Mn Priloga II 1. Delovno območje in označitev 1.1 V spodnji preglednici so podane dovoljene vrednosti za največji pretok, zgornje meje ustreznih najmanjših pretokov in najmanjše vrednosti cikličnih prostornin, ki ustrezajo plinomerom z oznako G: ----------------------------------------------------------------- V G Qmax Qmin dm3 m3/h m3/h (najmanjša (največja vrednost) vrednost) ----------------------------------------------------------------- 1,6 2,5 0,016 0,7 2,5 4 0,025 1,2 4 6 0,040 2,0 6 10 0,060 3,5 10 16 0,100 6,0 16 25 0,160 10 25 40 0,250 18 40 65 0,400 30 65 100 0,650 55 100 160 1,000 100 160 250 1,600 200 250 400 2,500 400 400 650 4,000 900 650 1000 6,500 2000 ----------------------------------------------------------------- 1.2 Če je za posamezni tip plinomera vrednost Qmin nižja od števila, navedenega v preglednici v točki 1.1, mora biti številčna vrednost tega Qmin izražena s številko v stolpcu 3 te preglednice ali z desetiškim manjkratnikom tega števila. 1.3 Plinomeri, katerih ciklična prostornina je manjša od vrednosti, podane v preglednici v točki 1.1, se lahko odobrijo, če vzorec ustreza zahtevam preskusa vzdržljivosti iz 15. in 16. člena tega pravilnika. 2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo 2.1 Razlika med izračunano vrednostjo ciklične prostornine V in vrednostjo ciklične prostornine, ki je navedena na plinomeru, ne sme presegati 5% slednje. 2.2 Števci od G 1,6 do vključno G 6 so lahko opremljeni z napravo, ki preprečuje delovanje števca, če teče plin v nedovoljeni smeri. 3. Preskusni element 3.1 Za plinomere od G 1,6 do vključno G 6 se izdela preskusni element, kot je navedeno v točki 3.2.2 Priloge I. Za plinomere od G 10 do vključno G 650 je preskusni element: - bodisi izdelan tako kot v točki 3.2.2 Priloge I - bodisi ločljiv. 3.2 Če je preskusni element izdelan kot v točki 3.2.2 Priloge I, morata biti vrednost razdelka elementa in njegova graduacija skladni z zahtevami tipa, kot kaže naslednja preglednica: ----------------------------------------------------------------- Oznaka plinomera Največja vrednost skale Označena z ----------------------------------------------------------------- G 1,6 do vključno G 6 0,2 dm3 1 dm3 G 10 do vključno G 65 2 dm3 10 dm3 G 100 do vključno G 650 20 dm3 100 dm3 ----------------------------------------------------------------- 3.3 Pri plinomerih, katerih preskusni element je izdelan kot v točki 3.2.2 Priloge I, mora odmik spodaj navedene prostornine zraka za serijo najmanj 30 zaporednih meritev, izvedenih pri pretoku reda velikosti 0,1 Qmax in pod enakimi pogoji, presegati vrednosti v naslednji preglednici: ----------------------------------------------------------------- Oznaka Prostornina Največji plinomera merjenega zraka dovoljeni odmik ----------------------------------------------------------------- G 1,6 do vključno G 4 20 V 0,2 dm3 G 6 10 V 0,2 dm3 G 10 do vključno G 65 10 V 2 dm3 G 100 do vključno G 650 5 V 20 dm3 ----------------------------------------------------------------- Prostornina merjenega zraka se lahko zamenja s prostornino, ki približno ustreza celemu številu vrtljajev preskusnega elementa. 4. Največji dovoljeni pogreški 4.1 Splošne določbe 4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni ali negativni pogreški so podani v naslednji preglednici: ----------------------------------------------------------------- Pretok Q Največji dovoljeni pogrešek pri EEC-prvi overitvi merila ----------------------------------------------------------------- Qmin Priloga III 1. Delovno območje 1.1 Plinomeri morajo imeti delovna območja, ki so navedena v naslednji preglednici: ----------------------------------------------------------------- Oznaka Qmax G (m3/
  19. h)Območje ------------------------------------------ Majhno Srednje Veliko ------------------------------------------ Qmin (m3/
  20. h)----------------------------------------------------------------- 16 25 5 2,5 1,3 25 40 8 4 2 40 65 13 6 3 65 100 20 10 5 100 160 32 16 8 160 250 50 25 13 250 400 80 40 20 400 650 130 65 32 650 1000 200 100 50 1000 1600 320 160 80 ----------------------------------------------------------------- ter desetiške večkratnike zadnjih petih vrstic. 2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo 2.1 Plinomeri z vrtljivim batom 2.1.1 Plinomeri morajo imeti statične tlačne izpustne odprtine pred merilnim elementom za merjenje padca tlaka in za njim. Tlak, izmerjen pred merilnim elementom, je referenčni tlak. 2.1.2 Plinomeri lahko vključujejo tudi napravo za ročno vrtenje bata, če le-te ni mogoče uporabiti tako, da bi posegala v pravilno delovanje plinomera. 2.1.3 Ležaji gredi vrtljivih batov plinomerov velikosti G 160 in več so lahko izdelani tako, da omogočajo dostop do njih, ne da bi se pri tem poškodovale varovalne oznake. 2.2 Turbinski plinomeri 2.2.1 Plinomeri morajo imeti tlačno izpustno odprtino, ki po potrebi omogoča posredno merjenje referenčnega tlaka pred turbinskim kolesom. 2.2.1.1 Če je pred rotorjem naprava za zmanjševanje pretoka plina, ima lahko plinomer poleg tlačne izpustne odprtine, ki se zahteva v točki 2.2.1, pred to napravo še eno tlačno izpustno odprtino, ki omogoča ugotavljanje padca tlaka zaradi te naprave. 2.3 Tlačne izpustne odprtine 2.3.1 Izvrtine za tlačne izpustne odprtine morajo imeti v premeru najmanj 3 mm. Pri tlačnih izpustnih odprtinah v obliki reže morajo biti reže široke najmanj 2 mm, v smeri pretoka pa morajo imeti v prerezu najmanj 10 mm2. 2.3.2 Tlačne izpustne odprtine se morajo zapirati tako, da so neprepustne za plin. 2.3.3 Tlačne izpustne odprtine za referenčni tlak morajo biti jasno in neizbrisno označene s pr, medtem ko morajo biti ostale tlačne izpustne odprtine označene s p. 3. Preskusni element 3.1 Skladno z določili točke 3.1.1.2 Priloge I enota na skali preskusnega elementa ne sme preseči naslednjih vrednosti: ----------------------------------------------------------------- za G 16 do vključno G 65 0,002 m3 za G 100 do vključno G 650 0,02 m3 za G 1000 do vključno G 6500 0,2 m3 za G 10000 in več 2,0 m3 ----------------------------------------------------------------- 3.2 Vrednost razdelka med številkami na skali preskusnega elementa ne sme preseči: ----------------------------------------------------------------- za G 16 do vključno G 65 0,01 m3 za G 100 do vključno G 650 0,1 m3 za G 1000 do vključno G 6500 1,0 m3 za G 10000 in več 10,0 m3 ----------------------------------------------------------------- 4. Največji dovoljeni pogreški 4.1 Splošne določbe 4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni in negativni pogreški so podani v naslednji preglednici: ----------------------------------------------------------------- Pretok Q Največji dovoljeni pogrešek pri EEC-prvi overitvi merila ----------------------------------------------------------------- Qmin Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.