Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, stran 7588.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka

1. člena in petega odstavka
2. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport P R A V I L N I K o meroslovnih zahtevah za avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice, ki lahko nosijo oznake in znake EEC* I. SPLOŠNI DOLOČBI
3. člen Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: tehtnice), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev ter način označevanja. Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-19-78/
5. člen Izrazi in definicije, uporabljeni v tem pravilniku, so navedeni v
6. in
7. točki Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika. II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
8. člen Tehtnice morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz 3.,
9. in
10. točke Priloge I in tehnične zahteve iz
11. točke Priloge I. III. NAPISI IN OZNAKE
12. člen Tehtnice morajo imeti naslednje napise: – identifikacijsko oznako proizvajalca, – identifikacijsko oznako uvoznika, po potrebi, – serijsko številko in oznako tipa tehtnice, – znak EEC-odobritve tipa merila, – največjo zmogljivost: max. ............................... – najmanjšo zmogljivost: min. ................................ – nazivno območje negotovosti: Un ...................... – hitrost obratovanja: .........število bremen na minuto – odzivni čas: t .................................. s – vrednost preskusnega razdelka tehtalne enote, skladno s pravilnikom o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice (Uradni list RS, št. 67/01) – temperaturne meje: ....°C/ .........................°C – napajalno napetost: ................................... V – frekvenco napajalne napetosti: ...................... Hz – identifikacijsko oznako na tistih delih tehtnice, ki niso neposredno povezani z glavno enoto. Odvisno od uporabe posamezne tehtnice lahko Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila zahteva enega ali več dodatnih napisov.
13. člen Velikost, oblika in razločnost napisov morajo biti take, da jih je pri normalnih pogojih uporabe tehtnice mogoče prebrati brez težav. Napisov ne sme biti mogoče zbrisati. Napisi morajo biti zbrani na dobro vidnem mestu na tehtnici, bodisi na napisni ploščici, ki je pritrjena v bližini kazalne naprave, ali na sami kazalni napravi.
14. člen Napisno ploščico mora biti mogoče zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se pri tem uničila. Na napisni ploščici je lahko predviden prostor za žig. Če na ploščici ni prostora za žig, mora biti v njeni bližini predvidena dodatna ploščica v ta namen. IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
15. člen Skladnost tehtnic z meroslovnimi zahtevami je mogoče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki ji sledi EEC-prva overitev merila, kot je to določeno v 7.,
16. in
17. točki Priloge I. V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
18. člen Za tehtnice so obvezne overitve. Rok za redne overitve je 2 leti. Redne in izredne overitve vključujejo: – ugotavljanje skladnosti tehtnice z EEC-odobrenim tipom merila, – meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali tehtnica ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu, ki je določen za EEC-prvo overitev merila. Največji dopustni pogreški pri redni in izredni overitvi so enaki največjim dopustnim pogreškom pri EEC-prvi overitvi merila. Pri redni in izredni overitvi se izvedejo preskusi za EEC-prvo overitev merila.
19. člen Za izvedbo preskusov pri meroslovnem nadzoru tehtnic v uporabi veljajo določila točke 4.3 Priloge I. VI. KONČNA DOLOČBA
20. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Slovenije v Evropsko unijo oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma. Št. 009-13/01-6 Ljubljana, dne
21. septembra
22. dr. Lucija Čok l. r. Ministrica za šolstvo, znanost in šport *Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na avtomatske kontrolne in sortirne tehtnice (78/1031/EGS). Priloga I IZRAZI IN DEFINICIJE 1 SPLOŠNE DEFINICIJE Tehtnice razvrščajo predmete po njihovi masi v dve ali več podskupin. 1.1 Kontrolne tehtnice Tehtnice, ki razvrščajo predmete, katerih masa se na obeh straneh razlikuje od vnaprej določene vrednosti, imenovane nazivna masa. Naloga kontrolne tehtnice je, da predmete po vrednosti razlike med njihovo in nazivno maso razdeli v dve ali več podskupin. 1.2 Sortirne tehtnice Tehtnice, ki razvrščajo predmete različnih mas, za katere ni vnaprej določene nazivne mase. Naloga sortirne tehtnice je, da predmete razporedi v več podskupin, od katerih vsako označuje dano območje mase. 1.3 Ta pravilnik ne velja za avtomatske tehtnice z izračunavanjem zneska in tiskanjem računa ter za tehtnice za sortiranje jajc. 2 TERMINOLOGIJA 2.1 Razvrstitev po načinu kontrole oziroma sortiranja 2.1.1 Tehtnice, ki razvrstijo predmete v različne skupine, ki tehtnico zapuščajo ločeno. 2.1.2 Tehtnice, ki predmete razvrščajo tako, da vsakega označijo z določeno oznako skupine, v katero spada. 2.1.3 Tehtnice, ki štejejo predmete v vsaki skupini, ne da bi jih ločevale. 2.1.4 Tehtnice, ki oddajo vidni ali zvočni signal za vsak predmet v skupini, ne da bi predmete ločevale. 2.2 Razporeditev po načinu delovanja 2.2.1 Zvezne kontrolne in sortirne tehtnice Tehtnice z zveznim premikanjem bremen Premikanje bremen na sprejemniku bremena je zvezno in tehtnica med tem premikanjem poda podatek o masi. 2.2.2 Nezvezne kontrolne in sortirne tehtnice Tehtnice z nezveznim premikanjem bremen Premikanje bremen na sprejemniku bremena je nezvezno in tehtnica poda podatek o masi, ko breme miruje. 2.3 Naprave, ki sestavljajo tehtnico 2.3.1 Merilni sistem 2.3.1.1 Tehtalna enota Naprava, ki daje podatke o masi bremena, ki ga kontrolira oziroma sortira. Ta naprava je lahko neavtomatska tehtnica cela ali njen del. Sestavljajo jo sprejemnik bremena, uravnoteževalni mehanizem in po možnosti kazalna naprava, ki na primer v enotah mase kaže vrednost mase bremena ali razliko med to vrednostjo in referenčno vrednostjo. 2.3.1.2 Prožilna naprava Naprava, ki dá ukaz za dajanje podatka o masi. 2.3.1.3 Obdelovalna naprava Naprava, ki podatke iz tehtalne enote pretvori v signal in ta signal obdela tako, da dá ukaz za kontrolo oziroma sortiranje. 2.3.1.4 Kazalna naprava Naprava, ki daje najmanj enega od naslednjih podatkov: - maso kontroliranega oziroma sortiranega bremena, - razliko med to maso in referenčno vrednostjo, - podskupino, v katero spada kontrolirano oziroma sortirano breme. 2.3.2 Transporter Naprava, ki premika breme na sprejemnik bremena ali z njega. Lahko je sestavni del tehtalne enote. 2.3.3 Nastavitvena naprava Naprava za določanje meja mase podskupin. 2.3.4 Sortirna naprava Naprava, s pomočjo katere se bremena avtomatsko razvrstijo v fizično ločene podskupine. Ni nujno, da je sestavni del tehtnice. 2.3.5 Korekturna naprava (servo povratna naprava) Naprava, ki glede na rezultate kontrolnega tehtanja avtomatsko popravi nastavitev tehtnice tako, da razvršča bremena v smeri proti kontrolni tehtnici. 2.3.6 Števec Naprava, ki kaže število bremen, ki so se premaknila na sprejemnik bremena (števec premika), ali število bremen v posamezni podskupini (števci enot). 2.4 Etalonsko preskusno breme Breme, s pomočjo katerega se pod pogoji iz točke 7.2.1.1 te priloge, preskusi etalonsko območje negotovosti (Us). 2.5 Meroslovne lastnosti 2.5.1 Nazivna nastavljena točka Vrednost, izražena v enotah mase, ki jo z nastavitveno napravo nastavi operater in s tem določi mejo med zaporednima podskupinama. 2.5.2 Dejanska nastavljena točka Vrednost v enotah mase, v zvezi s katero je mogoče za isto breme sprejeti dve različni odločitvi, vsako z enako verjetnostjo. 2.5.3 Nastavitveno območje Območje, znotraj katerega je mogoče naravnati nazivno nastavljeno točko za dano nazivno vrednost mase bremen. 2.5.4 Nastavitveni presledek (širina podskupine) Presledek med dvema zaporednima nazivnima nastavljenima točkama, izražen v enotah mase. 2.5.5 Nastavitveni pogrešek Razlika med vrednostima nazivne in dejanske nastavljene točke. 2.5.6 Težnostna kategorija Podskupina bremen, ki spadajo v določeno območje mase. Pri "n" nastavljenih točkah je celoten razpon bremen od nič do neskončno razvrščen v (n + 1) težnostnih kategorij. 2.5.7 Najmanjša zmogljivost Vrednost bremena, pod katero tehtnica mogoče ne bo več mogla prepoznati in pravilno razvrstiti bremena v podskupino, v katero spada. 2.5.8 Območje negotovosti Območje, izraženo z enotami mase, v katerem je odločanje tehtnice neopredeljeno. 2.5.8.1 Etalonsko območje negotovosti (Us) Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami mase, znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem preskusnem bremenu in dani obratovalni hitrosti sprejme dve različni odločitvi. 2.5.8.2 Nazivno območje negotovosti (Un) Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami mase, znotraj katerega lahko tehtnica za dani proizvod in obratovalno hitrost sprejme dve različni odločitvi. 2.5.8.3 Dejansko območje negotovosti (Ua) Območje, ki ga določi urad in je izraženo z enotami mase, znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem preskusnem bremenu oziroma danem proizvodu in obratovalni hitrosti sprejme dve različni odločitvi. Dogovorna vrednost je enaka 6 (od -3 do +3 sigma ), sigma je enak standardnemu odmiku. 2.5.9 Hitrost kontrolnega oziroma sortirnega tehtanja (obratovalna hitrost) Število bremen, kontroliranih oziroma sortiranih na enoto časa. 2.5.10 Dolžina bremena Dolžina bremena, izmerjena v smeri, v kateri se premika. 2.5.11 Tehtalni čas Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na sprejemniku bremena, in trenutkom, ko je dan podatek o masi. 2.5.12 Odzivni čas Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na sprejemniku bremena, in trenutkom, ko se trenutni odziv tehtalne enote za manj kot Un razlikuje od končnega odziva. Slika: Meroslovne lastnosti MEROSLOVNE ZAHTEVE 3 SPLOŠNO 3.1 Vrednost razdelka tehtalne enote Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je razdeljena v enote mase, morata biti njena vrednost razdelka in vrednost preskusnega razdelka skladni z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 3.2 Največje etalonsko območje negotovosti Ne glede na zahteve v točki 5.1.2 te priloge etalonsko območje negotovosti (Us) ne sme biti večje od: - 1 g za bremena z nazivno maso do vključno 100 g, - 1 % za bremena z nazivno maso nad 100 g. 3.3 Razmerje med nazivnim in etalonskim območjem negotovosti Nazivno območje negotovosti (Un) ne sme biti manjše od etalonskega območja negotovosti (Us). 4 NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠKI 4.1 Največji dopustni pogreški pri EEC-odobritvi tipa merila 4.1.1 Tehtalna enota Če ima tehtalna enota kazalno napravo s skalo, ki je razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico in mora biti po statičnem preskusu glede največjih dovoljenih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 4.1.2 Dejansko območje negotovosti (Ua) Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med preskusi, izvedenimi skladno z
23. točko te priloge, ne smejo presegati 0,8-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.3 Nastavitveni pogrešek Nastavitveni pogrešek ne sme biti večji od 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.4 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.5 Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.6 Vpliv ekscentrične obremenitve Če je breme mogoče naložiti ekscentrično, največja razlika med vrednostmi mas, ki so potrebne za doseganje uravnoteženega položaja pri bremenu, ki je enako najmanjši zmogljivosti, ne sme presegati 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us) ne glede na to, kje so bremena naložena na sprejemnik bremena. 4.2 Največji dopustni pogreški pri EEC-prvi overitvi merila 4.2.1 Tehtalna enota Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 4.2.2 Dejansko območje negotovosti (Ua) Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med preskusi, ki se izvedejo skladno z
24. točko te priloge, ne smejo preseči 0,8-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.2.3 Nastavitveni pogrešek Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,8-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.2.4 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.2.5 Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.3 Največji dovoljeni pogreški med uporabo 4.3.1 Tehtalna enota Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 4.3.2 Dejansko območje negotovosti (Ua) Območje negotovosti, ugotovljeno med preskusi, izvedenimi skladno z
25. točko te priloge, ne sme preseči nazivnega območja negotovosti (Un). 4.3.3 Nastavitveni pogrešek Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 5 POGOJI ZA UPORABO NAJVEČJIH DOPUSTNIH POGREŠKOV 5.1 Normalni pogoji uporabe 5.1.1 Masa bremen Masa bremen mora biti v območju med največjo in najmanjšo zmogljivostjo tehtnice. 5.1.2 Najmanjša zmogljivost Najmanjša zmogljivost ne sme biti manjša od: 25 Un za Un Priloga I: točke 9.2.2 - 9.3.3 Kazalo Na vrh