Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2001-2002, stran 7669.

(1)in mednarodnih

(2)statističnih zahtev z vidika političnih potreb. Te potrebe so razdeljene na 23 naslovov, ki pokrivajo politike Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj. Poglavje in področje Poglavje in področje predstavljata grobo razdelitev statistične vsebine. SPSR in LPSR sta sestavljena iz petih poglavij in 50 področij, ki so povzeta po Statistical Requirements Compendium, julij 1998, in Community Statistical Programme 1998-2002, Commission of the European Communities, Brussels, 14. 1. 1998.

(3)Modul Modul je zaokrožena vsebina statistik, ki pokriva en del politik. Uresničuje se s sekundarnimi viri (registri), s primarnimi viri (statistične raziskave) ter internimi inputi (ekonomske statistike kot input v nacionalne račune).

(4)Razdelitev vsebine je tako kot za poglavja in področja povzeta po Statistical Requirements Compendium in Community Statistical Programme, dodani pa so moduli za uresničitev specifičnih nacionalnih potreb. Statistično raziskovanje Statistično raziskovanje zajema imensko poimenovane raziskave, uresničene ne le s primarnim zbiranjem podatkov, pač pa tudi s sekundarnimi viri in internimi inputi. Poleg tega zajema tudi vsebine, ki nimajo neposrednih raziskav, so pa pomembne za uresničitev statističnega programa. Razvojne naloge Razvojne naloge so del “Statističnega raziskovanja” (področje 22), kot statistična raziskovanja pa so strukturirane na enak način, kot to velja za redne naloge LPSR. Razdelitev statistične vsebine ----------------------------------------------------------------------------------------------------- Poglavje Področje Modul ----------------------------------------------------------------------------------------------------- I STATISTIČNA INFRASTRUKTURA 11 Klasifikacije 111 Klasifikacija ekonomskih Dejavnosti (NACE) 112 Klasifikacija proizvodov po dejavnosti (CPA) 113 Razne klasifikacije 115 Klasifikacije na področju socialnih statistik 116 Klasifikacije za statistike zunanje trgovine 117 Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) 11991 Klasifikacije (nacionalni interes) 12 Izobraževanje statistikov 13 Elektronska obdelava podatkov 14 Informacijske tehnologije 15 Relacijska baza podatkov 16 Obveščanje 17 Diseminacija 18 Statistično usklajevanje 19 Mednarodno sodelovanje 191 Mednarodno sodelovanje in tehnična pomoč Sloveniji 192 Tehnična pomoč državam bivše Jugoslavije 19991 Tehnična pomoč drugim državam 20 Priprave na pristop k Evropski uniji 21 Tehnično sodelovanje s tretjimi državami 22 Statistično raziskovanje 23 Načrti za reorganizacijo 24 Registri 25 Varstvo podatkov in statistična zaupnost 251 Varstvo in zaščita podatkov 252 Koordinacija za statistično zaupnost 253 Pravni vidiki zaupnosti II DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE 31 Prebivalstvo 311 Demografske statistike in projekcije 312 Program popisov v Skupnosti 313 Statistika migracij 32 Trg dela 321 Zaposlenost in brezposelnost 322 Plače in stroški dela 33 Izobraževanje in usposabljanje 331 Statistika začetnega izobraževanja 332 Statistika (nadaljnjega) poklicnega izobraževanja in usposabljanja 34 Kultura 341 Statistika kulture 35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov 351 Javno zdravstvo 352 Zdravstvo in varnost pri delu 353 Varstvo potrošnikov 36 Življenjska raven 361 Poraba v gospodinjstvih 362 Poraba časa 363 Dohodek, revščina in socialna izključenost 37 Socialna varnost 371 Statistika prihodkov in odhodkov programov socialne varnosti: celotni sistem 372 Statistika prihodkov in odhodkov programov socialne varnosti: moduli 37991 Statistika družinskih prejemkov in varstva materinstva (nacionalni interes) 37992 Statistika socialnega varstva (nacionalni interes) 38 Druge socialne statistike 381 Statistika stanovanj 382 Statistika kriminalitete 383 Povezovanje anket o gospodinjstvih in registrov 38991 Statistika volitev in samoprispevkov (nacionalni interes) III GOSPODARSKE STATISTIKE III.1 MAKROEKONOMSKE STATISTIKE 40 Letni gospodarski računi 401 Evropski sistem računov (ESA) 402 Nacionalni računi: agregati 40991 Raziskovanja nacionalnega pomena - ni EU direktive 403 Računi države 404 Računi drugih institucionalnih sektorjev 405 Panožni računi - input/output tabele 406 Bilančni računi (vključno s stanjem osnovnih sredstev 41 Četrtletni in okoljski računi 411 Četrtletni nacionalni računi 412 Okoljski računi 42 Finančni računi 421 Tekoči finančni računi 422 Finančne bilance 43 Spremljanje lastnih virov 431 Pregled lastnih virov bruto nacionalnega proizvoda (BNP) 432 Spremljanje lastnih virov davka na dodano vrednost (DDV) 55 Cene 551 Indeksi cen življenjskih potrebščin in ostali kazalniki dinamike in ravni drobnoprodajnih cen 55991 Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (nacionalni interes) 552 Paritete kupne moči (PKM) III.2 POSLOVNE STATISTIKE 44 Statistika poslovanja podjetij 441 Strukturna statistika podjetij 442 Razvoj strukturne statistike podjetij 443 Statistika malih in srednjih podjetij 444 Izvajanje in razvoj kratkoročne statistike podjetij 44991 Raziskovanja nacionalnega pomena - ni EU direktive 445 Statistika industrijske proizvodnje (vključno s PRODCOM) 446 Železo in jeklo 45 Energetika in surovine 451 Strukturna statistika Energetike 452 Kratkoročna statistika Energetike 453 Obnovljivi viri energije 454 Cene energije 455 Posebne akcije za podporo nove energetske poti v Skupnosti 456 Poraba energije in soproizvodnja električne in toplotne energije 457 Statistika surovin 47 Notranja trgovina 471 Statistika notranje trgovine 48 Transport 481 Informacijski sistem o transportu 483 Cestni prevoz blaga 484 Železniški prevoz blaga 485 Pomorski transport 486 Zračni transport 488 Statistika cestnoprometnih nesreč 48991 Raziskovanja nacionalnega pomena - ni EU direktive 49 Komunikacije 491 Statistika informacijske družbe 492 Statistika komunikacij, poštnih in telekomunikacijskih storitev 493 Statistika avdiovizualnih storitev 50 Turizem 501 Statistika turizma 502 Statistika gostinstva in potovalnih agencij 50991 Raziskovanja nacionalnega pomena - ni EU direktive III.3 DENARNE, FINANČNE, TRGOVINSKE IN PLAČILNOBILANČNE STATISTIKE 52 Denar in finance 521 Evro in statistika EMS 522 Strukturni denarni in finančni kazalniki 523 Kratkoročni denarni in finančni kazalniki 524 Statistika javnega primanjkljaja in dolga 525 Uporaba evra v državni statistiki 52991 Bilance javnega financiranja (raz. nac. pomena, ni EU direktive) 53 Menjava blaga 531 Menjava blaga med državami članicami (vključno z EDICOM) 532 Menjava blaga s tretjimi državami 533 Sektorske analize in mednarodne trgovinske študije 534 Podatkovna baza COMEXT 535 Statistika tarif - Splošne preference - Lastni viri 536 Proizvodnja statistike trgovine 54 Menjava storitev in plačilna bilanca 541 Plačilna bilanca 542 Plačilna bilanca institucij Skupnosti 543 Neposredne naložbe in statistika menjave povezanih družb 544 Mednarodna trgovina s storitvami in geografska razdelitev IV KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 61 Raba tal in podeželje 611 Raba tal 612 Daljinsko zaznavanje 62 Kmetijske strukture 621 Struktura in tipologija kmetij 622 Podatkovna baza EUROFARM 623 Statistika vinogradništva 624 Statistika sadjarstva 62991 Raziskovanja nacionalnega pomena - ni EU direktive 63 Kmetijski prihodki in cene 631 Ekonomski računi za kmetijstvo 632 Prihodki kmečkih gospodinjstev 633 Statistika kmetijskih cen 634 Statistika vložka dela v kmetijstvu 635 Sektorska proizvodnja in model prihodkov v kmetijstvu 64 Rastlinska pridelava 641 Statistika rastlinske pridelave 642 Bilanca preskrbe z rastlinskimi pridelki 643 Napoved pridelka (AGROMET) 65 Živinoreja 651 Statistika živinoreje 652 Statistika živalskih proizvodov 653 Bilanca preskrbe za živinorejo 654 Bilanca krme 66 Statistika živilskopredelovalne industrije 661 Statistika živilskopredelovalne industrije 67 Druge kmetijske statistike 68 Statistika gozdarstva 681 Statistika gozdarstva 69 Statistika ribištva 691 Statistika ribiškega ladjevja 692 Statistika ulova 693 Izlov in bilanca preskrbe 694 Statistika akvakulture V MEDPODROČNE STATISTIKE 71 Statistike okolja in kazalniki 711 Okolje in področne statistike 712 Statistika odpadkov in recikliranja 713 Statistika redkih in nevarnih materialov 714 Statistika uporabe vode in izpustov v vodo 715 Statistika emisij 716 Kazalniki in indeksi pritiska 717 Statistika okoljskih izdatkov za varstvo okolja 718 Periodično poročanje 719 Okoljska baza podatkov 71991 Statistika komunalnih dejavnosti 71992 Statistika škode zaradi elementarnih nesreč 72 Regionalne in geografske informacije 721 Ekonomski računi na regionalni ravni 722 Socialne statistike na regionalni ravni 723 Statistika kmetijstva in okolja na regionalni ravni 724 Statistika industrije, storitev ter raziskovanja in razvoja na regionalni ravni 725 Urbana statistika 726 Podatkovna baza REGIO 727 Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) in podregionalni informacijski sitem (SIRE) 728 Geografski informacijski sistem (GISCO) 73 Znanost in tehnologija 731 Statistika raziskovalno- razvojne dejavnosti 732 Statistika inovacij 81 Gospodarske in finančne statistike (DG II) 811 Ankete o poslovnih tendencah ----------------------------------------------------------------------------------------------------- A) STRATEGIJA SLOVENSKE DRŽAVNE STATISTIKE DO KONCA LETA 2002

1. Poslanstvo Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih stroških. Z upoštevanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje uporabnikov in krepi strokovno neodvisnost.
2. Vizija – uporabniška usmerjenost, – obvladovanje elementov kakovosti državne statistike, – strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni, – tekoče usklajevanje z mednarodnimi in predvsem standardi Evropske unije, – moderni sistemi zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov, – raziskave in inovacije, – izboljšanje delovnih pogojev.
3. Vrednote – pomen uporabnikov, – zaupanje uporabnikov in zaposlenih, – neodvisnost institucije in stroke, – spoštovanje zasebnosti, – znanje in izkušnje, – kakovost statističnih izdelkov in storitev, – delo v interdisciplinarnih skupinah, – prijazno delovno okolje.
4. Dolgoročni cilji – pokrivanje potreb mednarodnega izkazovanja, s poudarkom na izpolnjevanju zahtev Evropske unije (“acquis communautaire”), – pokrivanje potreb ostalih uporabnikov na nacionalni ravni, – zadovoljevanje potreb uporabnikov s kakovostnimi statističnimi podatki, izboljšanje kakovosti storitev, predvsem pravočasnosti, primerljivosti, uporabnosti, zanesljivosti podatkov in preglednosti (transparentnosti) metodoloških pristopov in omejitev, – usklajevanje metodoloških osnov znotraj slovenske državne statistike in mednarodno, – izboljšanje usposobljenosti in pripravljenosti poročevalskih enot za dajanje podatkov z uvajanjem novih tehnologij zbiranja podatkov in z uporabo čim več že zbranih podatkov (evidence v javni upravi in podjetjih), – nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike, – projektno, operativno in programsko vodenje, – povečevanje administrativne usposobljenosti in institucionalne krepitve, – dobro razmerje med stroški in učinkovitostjo.
5. Mednarodno sodelovanje Intenzivno vključevanje v mednarodno statistično okolje, predvsem povezovanje z Eurostatom, statističnimi oddelki OECD, Statističnim oddelkom ECE, IMF ILO in ISI, nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi ustvarjalci na področju statistike v mednarodnem okolju. Urad tudi v letih 2001 in 2002 pričakuje pomoč v okviru programov PHARE in drugih bilateralnih oblik sodelovanja.
6. Izvajalci državne statistike Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike opravlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) s pomočjo s programom pooblaščenih izvajalcev programa statističnih raziskovanj, poročevalskih enot ter s pridobivanjem podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Izvajalci SPSR so navedeni pri posameznih politikah programa. Natančna opredelitev nalog po izvajalcih državne statistike se opredeli v letnem programu statističnih raziskovanj. Statistični urad Republike Slovenije je kot centralno statistično telo odgovoren za metodološko koordinacijo, koordinacijo definicij, klasifikacij ipd. Vse večja vključitev administrativnih podatkov, s katerimi razpolagajo posamezne institucije, vodi v decentralizacijo v smislu zbiranja in obdelave podatkov.
7. Pravne osnove Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95, 9/01), zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01), zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99) ter zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/00 in 30/01).
8. Določanje prednosti – zagotavljanje zakonskih obveznosti in usklajevanje s statističnim “acquis communautaire” kot pogajalska zaveza za priključitev k Evropski uniji in zadovoljevanje specifičnih domačih in mednarodnih potreb; – makroekonomske statistike in poslovne statistike, regionalne statistike, popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002; – večji statistični in medresorski infrastrukturni projekti; – institucionalna krepitev in kakovost v statistiki.
9. Človeški in finančni viri – v Državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002 je predvidenih 20 novih zaposlitev za potrebe urada, pretežno z univerzitetno izobrazbo; – finančna sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije. Na podlagi zakona o državni statistiki (
10. člen) je urad kot strokovno samostojna vladna služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna; – finančna sredstva iz virov Evropske unije; – finančna sredstva iz drugih virov. B) VSEBINA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ (2001–2002)
11. Statistična infrastruktura (a) Registrsko usmerjena državna statistika Statistična infrastruktura je predpogoj za izvajanje srednjeročnih in letnih programov statističnih raziskovanj. Registrska usmerjenost slovenske statistike, grajene po vzoru nordijskih držav, določa obstoj večnamenskih registrov, splošnih klasifikacij in nekaterih univerzalnih identifikacij. Za racionalno izvajanje državne statistike urad in drugi pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo, iz različnih javnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika in jih povezujejo za statistični namen. Registrski organi in drugi viri podatkov so dolžni v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. Upoštevanje statistične zaupnosti in varovanja podatkov je pomemben element registrsko usmerjene statistike. Infrastrukturni razvojni projekti zahtevajo sodelovanje na državni in mednarodni ravni. Registri in zbirke podatkov ter klasifikacije Eden od pomembnejših administrativnih registrov, ki ga vodi in izkazuje urad od leta 1997 je Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS). Vzpostavljen je bil kot podatkovna zbirka, ki je združila podatke prejšnjih registrov (enotnega registra obratovalnic – ERO in registra organizacij in skupnosti – ROS). Tehnično je realiziran kot relacijska podatkovna baza vseh poslovnih subjektov s sedežem na območju Republike Slovenije. Glavni viri podatkov so administrativni registri registrskih sodišč, različnih zbornic (Obrtne, Zdravniške in Odvetniške zbornice), Ministrstva za notranje zadeve, ki registrira politične stranke in društva, ter podatki Davčne uprave Republike Slovenije. Viri posredujejo podatke o pravnih osebah in/ali individualnih podjetjih. PRS vsebuje podatke o pravnih osebah (gospodarskih družbah ter osebah javnega in zasebnega prava) in o fizičnih osebah, ki samostojno opravljajo dejavnosti. To so samostojni podjetniki posamezniki, razen njih pa še osebe s samostojnimi poklici, kot so zdravniki, zobozdravniki, odvetniki, samostojni umetniki, lekarnarji itd. Glede uporabe registra je upoštevano načelo javnosti in splošne uporabnosti. Vsebina PRS se vodi po predpisanih ali dogovorjenih standardih, ki zagotavljajo enotnost definicij za posamezne podatke. Uporabniki lahko dobijo podatke na različnih medijih in po različnih merilih. Nekateri uporabniki so na podlagi podatkov PRS naredili lastne podatkovne baze, ki jih v določenem časovnem obdobju ažurirajo. Podatki o zasebnih kmetijskih proizvajalcih v PRS niso vključeni. Državni zbor Republike Slovenije je že zaključil prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem registru Slovenije.

(5)Eden ciljev predlaganih sprememb zakona je, da se vodenje in razvoj PRS lahko prenese na novega upravljavca v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije, ki je bil sprejet ob predlogu zakona o plačilnem prometu (Poročevalec DZ, št. 85 z dne

1. decembra 1999). Osnova za vzpostavitev statističnega registra je zakon o državni statistiki. Sestavlja ga PRS, ki so mu dodane informacije, potrebne za statistične namene; vsebuje tako administrativne kot statistične informacije (podatkovni del PRS vsebuje administrativne in statistične podatke). Tehnično statistični register ni poseben register na uradu. Za potrebe statističnih raziskovanj urad združuje statistične zapise in podatke iz PRS ter drugih administrativnih baz podatkov, kot sta statistični register zaposlenih oseb, register imetnikov žiro računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, in register transakcijskih računov, ki ga vodi Banka Slovenije. Združevanje podatkov statističnega registra se opravlja sprotno in se uporabi za določitev aktivnih enot, vključenih v statistični register. V zadnjih petih letih je urad razvil sistem statističnih ekonomskih klasifikacij, ki je usklajen z zahtevami evropske zakonodaje. Ogrodje sistema je standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju: SKD), ki je usklajena z evropsko NACE Rev.
2. Urad aktivno sodeluje v Eurostatovi delovni skupini NACE/CPA, ki skrbi za vzdrževanje in razvoj sistema statističnih ekonomskih klasifikacij, pripravlja skupna izhodišča za razvrščanje, sodeluje z drugimi delovnimi telesi Evropske unije in mednarodnimi institucijami pri razvoju in usklajevanju statističnih standardov na področju klasifikacij. Na uradu deluje v okviru PRS interna komisija za razvrščanje poslovnih subjektov po SKD. Komisija pretežno rešuje sporne razvrstitve poslovnih subjektov in nadzoruje uporabo SKD za nestatistične namene. Urad tekoče spreminja in dopolnjuje vse tiste evropske klasifikacije, ki jih Eurostat zaradi zunanjih – administrativnih potreb letno usklajuje za potrebe evropske statistike. To sta predvsem Kombinirana nomenklatura (KN), ki se v evropski statistiki uporablja za spremljanje zunanjetrgovinske menjave, in Prodcom lista – evropska nomenklatura industrijskih proizvodov. Urad uporablja obe nomenklaturi pri statističnem spremljanju industrijske proizvodnje in mednarodne menjave blaga. Register zaposlenih oseb je bil vzpostavljen na osnovi podatkov popisa zaposlenih oseb po stanju na dan
5. Posodablja se s pomočjo prijav in sprememb prijav za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, statističnih raziskovanj in različnih baz podatkov. Poleg prijav sta vira podatkov tudi Centralni register prebivalstva ter PRS. Vzdržuje ga urad. Kakovost podatkov statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva se stalno izboljšuje. Preverja se kakovost kodiranja podatkov poklica (od leta 2000 podjetja kodirajo sama). Podatki registra so vir za podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah in tudi vir za podatke po regijah s področja statistike dela. Ti podatki bodo vključeni v Eurostatovo regionalno bazo podatkov REGIO. Leta 1997 je bila sprejeta uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev

(6)(v nadaljevanju: SKP), leta 2000 pa še njene spremembe in dopolnitve. Uvedba SKP v številne statistične raziskave (npr. Anketa o delovni sili), v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in v uradne evidence, kot sta Evidenca potreb po delavcih in Evidenca brezposelnih, omogoča pridobivanje podatkov za kakovostnejše analize o poklicni strukturi trga dela. Po posameznih poklicih in poklicnih skupinah je možno proučevati razlike v zastopanosti po spolu, starostnih razredih, dejavnostih in teritoriju. Možna bo tudi analiza o plačah za različne poklice po SKP. Klasifikacija izobraževanja, ki jo pripravlja urad v sodelovanju s številnimi institucijami iz tega področja, predvsem z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, se bo uporabljala za razvrščanje izobrazbe otrok, mladine in odraslih oseb, pridobljene v začetnem in nadaljnjem izobraževanju ter za razvrščanje izobraževalne dejavnosti oziroma programov. Temeljila bo na veljavnem sistemu izobraževanja v Sloveniji, omogočala bo povezavo s preteklimi sistemi izobraževanja in pridobivanja izobrazbe ter mednarodno primerjavo, skladno s kategorijami, opredeljenimi v Mednarodni klasifikaciji izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education 1997). Kratka predstavitev najosnovnejših registrov in klasifikacij pojasnjuje, da imamo v Republiki Sloveniji registrsko usmerjeno evidenčno delovanje javne uprave. Imamo tradicijo in izkušnje pri uporabi registrov, zato lahko lažje sledimo sodobnim smernicam Evropske unije, katerih osnovna misel je narediti prijazno državno upravo za uporabnika. S smotrnim povezovanjem administrativnih evidenc lahko država posameznikom in združenjem zmanjša breme pri administriranju in pri izmenjavi podatkov. Baza podatkov SAJPI (skupno administrativno jedro povezanih identifikatorjev), ki jo vzpostavlja urad, bo na osnovi povezanih administrativnih identifikatorjev omogočala učinkovito povezovanje administrativnih podatkov v kateri koli prostor za kateri koli časovni prerez in za potrebe pooblaščenih uporabnikov. Tako vzpostavljena baza podatkov SAJPI omogoča ustvarjanje podatkovne dediščine povezanih podatkov Republike Slovenije za potrebe arhiviranja in kasnejšega raziskovanja. Podatki, ki se bodo prevzemali od različnih administrativnih virov na osnovi identifikatorjev virov, se bodo hranili in preiskovali ter oddajali pooblaščenim uporabnikom na osnovi identifikatorjev uporabnikov. Sledenje je pomembno zato, ker ne omogoča sekundarnega povezovanja podatkov pri uporabnikih. Varovanje individualnih in osebnih podatkov bo zagotavljala primerna zakonska, organizacijska in fizična zaščita. V ta namen pripravlja urad besedilo predloga zakona o nastavitvi, vzdrževanju, povezovanju in uporabi podatkov iz javnopravnih evidenc. Razvojne naloge Poseben poudarek bo na razvoju vzorčenja po standardih za statistične potrebe. Gre za uporabo vzorčnih metod pri zbiranju podatkov v konkretnih primerih ob predpostavki sedanjega varstva osebnih podatkov v Sloveniji. Metode vzorčenja, ki se že uporabljajo, bodo nadgrajene zlasti na področju poslovnih statistik, saj bodo v večji meri upoštevani vsi statistični registri (zlasti za postanketno ocenjevanje, vključno s kalibracijo) na področju kmetijskih in socialnih statistik. Na podlagi novih metodoloških dognanj, ki so jih razvili nekateri zahodni statistični uradi, bodo uporabljene tudi nekatere bolj sofisticirane cenilke parametrov. Vpeljane bodo standardne metode za merjenje kakovosti podatkov v vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov. Najboljši povzetek kakovosti celotne raziskave bo t. i. standardno poročilo o kakovosti, ki bo vpeljano za večino statističnih raziskovanj in bo pokrivalo vse možne vrste napak, ki se pojavljajo v toku procesa statističnega raziskovanja (od napak vnosa, kodiranja, procesnih napak do vzorčnih in nevzorčnih napak, vključno z neodgovorom). Razvite bodo metode za vstavljanje manjkajočih podatkov ter seznanjanja uporabnikov, ki so primerne za različne tipe manjkajočih podatkov in za različne tipe statističnih raziskovanj. Tudi tu bodo uporabljena spoznanja ter nove metode, ki so jih razvili (in jih še razvijajo) na nekaterih zahodnih statističnih uradih, priporoča pa jih tudi Eurostat. Nove metode v večji meri uporabljajo pomožne spremenljivke iz statističnih registrov. Postavljeni bodo standardi metod za vstavljanje podatkov za določene tipe statističnih raziskovanj (glede na frekvenco raziskovanja, tip spremenljivk, vire pomožnih spremenljivk itd.). (b) Institucionalna krepitev Institucionalna krepitev je pomemben del infrastrukture, potrebne za kakovostno izvajanje državne statistike. Slovenija ima organizacijsko centralizirano in funkcionalno decentralizirano statistično ureditev. Institucije, ki so poleg urada pooblaščene za izvajanje nalog državne statistike, morajo zagotavljati ločeno izvajanje nalog državne statistike od drugih aktivnosti teh institucij. V institucionalno krepitev spadajo predvsem: izobraževanje zaposlenih, uporabnikov in dajalcev podatkov, uporaba moderne informacijske tehnologije, sodobne metode vodenja, zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov. Informacijsko tehnološko (IT) infrastrukturo urada tvori računalniška komunikacijska mreža SURSNET, ki je prek skupnega komunikacijskega omrežja državnih organov HKOM povezana z računalniško in komunikacijsko opremo Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CVI). V IT infrastrukturo prištevamo tudi sistemsko in aplikativno programsko opremo, baze podatkov in podatkovne strukture ter pripravljene postopke in procedure, ki omogočajo zahtevano funkcionalnost. Za zaščito in varovanje je bila v letu 2000 na uradu oblikovana samostojna služba. Služba opravlja svoje naloge v sodelovanju z izvajalci varnostnih nalog v drugih organizacijskih enotah, v katerih delajo specialisti za posamezna varnostna področja. Varnostna problematika je tako horizontalno vpeta v organizacijsko sestavo urada. 2. PODROČJA EKONOMSKIH, DEMOGRAFSKIH IN SOCIALNIH POLITIK IN POLITIK NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER POTREBNA STATISTIČNA PODPORA I. PROST PRETOK BLAGA, CARINSKA UNIJA IN ZUNANJI EKONOMSKI ODNOSI Vsebina politike Vzpostavitev enotnega evropskega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu, je bil osnovni cilj Rimske pogodbe. Uveljavljen je bil leta 1992 in sloni na osnovnih svoboščinah: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Uresničevanje teh svoboščin omogoča, da lahko proizvodni dejavniki dela in kapitala delujejo brez ovir. Podjetja lahko izdelujejo in prodajajo svoje izdelke skladno s sistemom svobodne konkurence v državi članici, v kateri so pogoji zanje najbolj ugodni. Podjetja se lahko ustanavljajo na skupnem trgu, kjerkoli želijo, in črpajo številna sredstva kapitala, ki obstajajo v vsaki državi članici. Potrošniki imajo prosto izbiro proizvodov boljše kakovosti in/ali proizvodov po nizkih cenah, izdelanih v državah članicah. Delavci imajo boljši dostop do delovnih mest tam, kjer je večje povpraševanje, ter imajo tako večje ugodnosti zaradi boljših delovnih pogojev in plač. S svojo družino se lahko nastanijo v katerikoli državi članici in se tam zaposlijo.

(7)Spremembe na gospodarskem področju, ki jih narekujejo procesi vključevanja v Evropsko unijo, vključujejo priprave na skupni evropski trg in posledično odpravo vseh preostalih ovir za prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Pravna ureditev Republike Slovenije na področju prostega pretoka blaga je delno usklajena s pravnim redom Evropske unije. V skladu s pogajalskimi izhodišči bo razen določenih izjem pri zdravilih in nevarnih snoveh uveljavila predpise do konca leta 2002.

(8)Na področju politike v zvezi s carinsko unijo, Republika Slovenija prav tako zahteva prehodno obdobje, ki se nanaša na ohranitev preferencialnega režima z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje SFRJ.

(9)Prilagajanje slovenske carinske zakonodaje vključuje tudi pravočasno pripravo tehničnih rešitev za hitro izmenjavo podatkov in informacij. V skladu s spremembami in dopolnitvami zakona o carinski tarifi, ki bodo uveljavljene v letu 2002, bo z letnimi uredbami o kombinirani nomenklaturi carinske tarife, Slovenija med drugim uvedla enotno bazo tarifnih podatkov, podobno TARIC. Republika Slovenija že od leta 1992 uporablja kot tranzitni dokument enotno carinsko listino (ECL), katere vsebina in oblika ustrezata vsebini in obliki skupnega administrativnega dokumenta, od leta 1996 pa se ECL uporablja v vseh carinskih postopkih. Slovenija je polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije in podpisnica številnih bilateralnih in multilateralnih sporazumov za sodelovanje v splošni liberalizaciji trgovine. Slovenija bo ob pristopu k Evropski uniji vstopila v vse mednarodnopravne akte, ki jih je z namenom izboljšanja medsebojnega carinskega sodelovanja sklenila Evropska unija s tretjimi državami. Med osnovne naloge v predpristopnem obdobju pogajalsko izhodišče zunanjih ekonomskih odnosov

(10)med drugim navaja pripravo ustreznih informacijskih baz. Od 1. januarja 1993 ni več nobenih carinskih formalnosti za trgovino v Skupnosti, posledica pa je vzpostavitev sistema za zbiranje statističnih informacij o blagovni menjavi med državami članicami neposredno v podjetjih (INTRASTAT). Spremembe in dopolnila carinske zakonodaje, ki so sledila vzpostavitvi notranjega trga, so zahtevala posodobitev uredb o izpolnjevanju statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami nečlanicami. Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(11): – pogajalsko izhodišče št. 1 Prost pretok blaga, – pogajalsko izhodišče št. 25 Carinska unija, – pogajalsko izhodišče št. 26 Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč. Statistična podpora politiki Podatki o blagovni menjavi s tujino so med pomembnejšimi kazalci gospodarskih gibanj za spremljanje bilateralnih in multilateralnih odnosov med državami ter vodenje ustrezne ekonomske politike v povezavi z menjavo blaga s tujino. Z njimi proučujemo tako strukturo te menjave kot njeno časovno dinamiko. Na ravni podjetij se podatki zunanjetrgovinske statistike uporabljajo za tržne analize izvoza in uvoza posameznih proizvodov, pogosto tudi v povezavi s statistiko predelovalnih dejavnosti. Podatki statistike zunanje trgovine so vhodna informacija za druga makroekonomska področja, kot sta sistem nacionalnih računov in plačilna bilanca. Za zagotavljanje ustrezne statistične podpore pri vključevanju Slovenije v pravni red na področju prostega pretoka blaga, enotne carinske unije in zunanjih ekonomskih odnosov bo državna statistika Republike Slovenije sledila naslednjim pomembnim nalogam: – doseganje čim višje stopnje usklajenosti metodologije statistike zunanje trgovine z metodologijo Eurostata v zunanji trgovini s tretjimi državami in čim bolj popoln prevzem novih mednarodnih priporočil Statističnega urada pri ZN (iz leta 1998) za statistiko zunanje trgovine; – čim boljša kakovost zunanjetrgovinskih podatkov, pri čemer bo pri preverjanju poudarek na medsebojnem preverjanju količinskih in vrednostnih podatkov s pomočjo statističnih metod kot tudi na preverjanju podatkov s pomočjo zrcalnih analiz med dvema državama partnericama; – tekoče spremljanje sprememb v metodologiji sistema za zajem zunanjetrgovinskih podatkov med državami članicami – Intrastat in analiza povezav s sistemi davka na dodano vrednost; – postopna vsebinska, organizacijska in kadrovska priprava na prehod spremljanja zunanje trgovine z državami Evropske unije po sistemu Intrastata v okviru Phare širitvenega projekta Eurostata; – dobro sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo in po potrebi tudi s Carinsko upravo Republike Slovenije na področju priprave tarifnih podatkov in vsebinsko spoznavanje s tem novim statističnim področjem; – izboljšanje diseminacije zunanjetrgovinskih podatkov predvsem s stališča vrste diseminacijskih medijev (COMEXT, baza v oraclu, diseminacija prek interneta); – spremembe Kombinirane nomenklature (uvedba dodatnih merskih enot za merjenje količine pri posameznih proizvodih in uvedba novih tarifnih oznak za proizvode, ki se na novo pojavljajo na tržišču ter brisanje proizvodov, pri katerih je vrednost menjave – intra in ekstra trgovina skupaj – nizka). Preglednica 1: Povezava politike »Prost pretok blaga, carinska unija in zunanji ekonomski odnosi« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- I. PROST PRETOK BLAGA CARINSKA UNIJA IN ZUNANJI EKONOMSKI ODNOSI Glavna področja statistik 53 Menjava blaga 81 Gospodarske in finančne statistike (DG II) Druga pomembna področja statistik 40 Letni gospodarski računi 41 Četrtletni in okoljski računi 52 Denar in finance 54 Menjava storitev in plačilna bilanca --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002: – urejanje usklajenosti z zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi priporočili Statističnega urada ZN, – izboljšanje kakovosti podatkov in kakovosti storitev, – priprava na Intrastat in Extrastat, – spremljanje razvoja metodoloških rešitev za nove pojave (globalizacija), – proučevanje novih virov (davek na dodano vrednost), – spremembe Kombinirane nomenklature, – pripravljenost na sodelovanje v Eurostatovem projektu “Shuttle Trade” (pojav trgovinskih aktivnosti, lahko povsem legalnih, ki potekajo čez državne meje z namenom, da se v eni državi ugodno nabavljeno blago v drugi državi proda z dobičkom). Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo. Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike: Zamud ni, vendar lahko omejeni kadrovski in materialni viri v prihodnje pomenijo resno oviro pri uresničitvi razvojnih nalog in projektov, predvsem povezanih s pravočasno pripravo na INTRASTAT. II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM) Vsebina politike Kmetijstvo je gospodarski sektor, kjer je stopnja evropske integracije najvišja. Posege državnih politik v kmetijstvo je bilo treba spremeniti, da bi zagotovili prosto trgovino ter prosto konkurenco v kmetijskem sektorju. Vodenje in usmerjanje skupne kmetijske politike vključuje enotne cene, orodja oblikovanja enotnih cen, skupno financiranje ukrepov in skupno zunanjo zaščito.

(12)Za slovenski kmetijski trg so značilna cenovna nesorazmerja z ravnijo Evropske unije in “svetovnimi” cenami kot posledica različnih stopenj zaščite kmetijstva. Možnosti vodenja take kmetijske politike so v spremenjenih razmerah (liberalizacija kmetijskih trgov s sporazumom CEFTA, Evropskim sporazumom, sprejetimi dvostranskimi trgovinskimi sporazumi, dogovori GATT/WTO) zelo omejene. Le z reformo in novim konceptom ukrepov kmetijske politike bo Slovenija lahko uresničevala okoljevarstvene in prostorske cilje kmetijske politike.

(13)Slovenska kmetijska politika nima razvitih ustreznih metodoloških in informacijskih podlag za izvajanje konsistentnega mehanizma tržne zaščite in interventne politike v kmetijstvu.

(14)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(15): – pogajalsko izhodišče št. 7 Kmetijstvo, – pogajalsko izhodišče št. 8 Ribištvo. Statistična podpora politiki Republika Slovenija je v letu 2000 izvedla popis kmetijskih gospodarstev. Popisi so osnova za analizo strukturnih sprememb na nacionalni in regionalni ravni. Obenem so zelo pomembni za ostala statistična raziskovanja, ki se izvajajo v času med enim in drugim popisom, ker se podatki uporabljajo kot osnova za izbor vzorcev. Popis je tudi podlaga za vzpostavitev administrativnega registra kmetij. V prihodnje bo pomemben administrativni vir za kmetijske statistike Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS – Integrated Administrative and Control System). IACS podpira izplačila subvencij kmetom in intervencije na trgu v okviru skupne kmetijske politike EU (CAP). Vendar pa IACS ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za statistični namen in ne vključuje kmetij, ki ne prosijo za subvencijo. Slovenija je bila v letu 2000 vključena v Eurostatov projekt Agromonetarnih statistik. Glavni namen projekta je zagotovitev kakovostne ravni ter posledično primerljivosti podatkov z državami članicami Evropske unije. Delo v okviru projekta teče vzporedno na štirih podprojektih: – cene kmetijskih inputov in outputov, – zaposlenost v kmetijstvu, – ekonomski računi za kmetijstvo, – kmetijsko sektorsko modeliranje. Najobsežnejši del projekta so kmetijski računi, ki so pomembni za določanje in usmerjanje kmetijske politike. Pri njihovi pripravi naj bi na ravni Slovenije sodelovale vse institucije, ki imajo podatke za njihovo izdelavo. Za metodološko delo na tem področju je odgovoren SURS, ki sodeluje s Kmetijskim inštitutom. Reforma skupne kmetijske politike (CAP – Common Agricultural Policy) bo namenila posebno pozornost zaščiti okolja in trajnemu gospodarjenju. Vzdrževanje okoljskih funkcij kmetijstva, obnavljanje okolja, ki je že uničeno ali se uničuje, in izogibanje negativnim vplivom na okolje so njeni glavni dejavniki. Največji pomen bodo imeli statistični podatki o kakovosti vode in zraka, rabi zemljišč in naravnih virov, upravljanju odpadkov, hrupu, nevarnih kemičnih snoveh, zaščiti obale, stanju zemlje, favni in flori in biotopih. Preglednica 2: Povezava politike »Kmetijstvo (vključno z ribištvom)« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM) Glavna področja statistik 61 Raba tal in podeželje 62 Kmetijske strukture 63 Kmetijski prihodki in cene 64 Rastlinska pridelava 65 Živinoreja 66 Statistika živilskopredelovalne industrije 67 Druge kmetijske statistike 68 Statistika gozdarstva 69 Statistika ribištva Druga pomembna področja statistik 53 Menjava blaga 55 Cene 71 Statistike okolja in kazalniki 72 Regionalne in geografske informacije --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – uporaba vseh razpoložljivih administrativnih podatkov za statističen namen, – pravočasna diseminacija kmetijskih podatkov na prijazen način za uporabnika in dopolnjevanje podatkov iz statističnih raziskovanj s podatki iz administrativnih in drugih virov za prikazovanje celotnega področja kmetijstva v eni diseminacijski bazi, – uskladitev SKD s spremembami klasifikacije NACE Rev. 1, ki se nanašajo na posodobitev skupne kmetijske politike (CAP), – uveljavljanje klasifikacije kmetijskih proizvodov na osnovi klasifikacije CPA (Classification of Products by Activity) kot nacionalnega standarda, – nadaljnje prilagajanje metodologij (statistike živinoreje, vinogradništva, sadjarstva), – elektronsko pošiljanje podatkov Eurostatu: baza podatkov EUROFARM, projekta STADIUM in EDIFLOW, – sodelovanje v projektu Ekonomskih računov za kmetijstvo ter modeliranje: cilj projekta je dvig ravni kmetijskih računov Slovenije, ki so osnova za sektorsko modeliranje na področju kmetijstva. Za metodološko delo na področju kmetijskih računov je odgovoren Statistični urad Republike Slovenije, za delo na področju modeliranja pa Kmetijski inštitut Slovenije, – uvedba novega načina spremljanja cen kmetijskih pridelkov in cen kmetijskega repromateriala (kmetijski prihodki, ekonomski računi za gozdarstvo po novi metodologiji EAA in EAF – Economic Account for Forestry), – priprava na novo metodologijo prikaza zaposlenih v kmetijstvu (zaposleni v kmetijstvu so po tej metodologiji razdeljeni na plačane ter neplačane delavce), ki se bo uporabljala od leta 2003, – sodelovanje pri analizi podatkov, vključenih v kmetijski informacijski sistem (AgrIS – Agricultural Information System), ki ga razvija Eurostat. Osnovni namen modela AgrIS je reorganizacija letnih kmetijskih statistik v New Cronos, s čimer bi bila olajšana dostop in uporaba podatkov s strani uporabnikov, – kratkoročna napoved indeksa kmetijskega dohodka, za katerega so pogoj dobri podatki vseh postavk kmetijskih računov ter podatki o zaposlenosti v kmetijstvu, – priprava podatkov o pridelavi kmetijskih pridelkov “majhnih enot”, ki pridelujejo kmetijske proizvode v glavnem za lastne potrebe, do leta 2003 – podatki so pomembni z vidika nacionalnih računov ter prehranskih bilanc, – nadaljevanje dela na Eurostatovem projektu Agromonetarnih statistik, – v letu 2001 zaključek posodabljanja statističnega GIS pokrovnosti/rabe tal s stanja za leto 1993 na stanje za leto 1997 in v letu 2002 posodobitev le-tega na stanje za leto 2001, – v letu 2001 izdelava metodologije za oceno kakovosti podatkov v statističnem GIS pokrovnosti/rabe tal – stanje 1997 in v letu 2002 izdelava ocene ter priprava metapodatkov na vzorcu. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijski inštitut Slovenije. III. PROST PRETOK OSEB Vsebina politike 8.a člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti daje vsakemu državljanu Unije pravico, da se preseli in da svobodno prebiva na ozemlju držav članic. S tem se ustvarja evropsko območje mobilnosti, v katerem svoboda gibanja ne postane samo pravnopolnomočna, ampak tudi vsakodnevna stvarnost za ljudi po Evropi, kar zahteva vzajemno interakcijo politik na področju skupnega trga dela, socialne varnosti migrantov, svobode ustanavljanja sedeža (to je svoboda ustanavljanja in opravljanja dejavnosti samozaposlenih oseb ter ustanavljanja in vodenja podjetij), priznavanje diplom, svobode opravljanja storitev (finančne storitve, bančništvo, zavarovalnice, borze), službe splošnega interesa (so tržne in netržne, ki jih kot take obravnavajo javne oblasti in so predmet posebnih obveznosti, ki veljajo za javne službe).

(16)Trg dela v Republiki Sloveniji je doživel velike spremembe že leta 1988, ko se je slovensko gospodarstvo začelo odpirati. Zavladala je splošna negotovost glede zaposlitvenih razmerij in delovnih aranžmajev. Pojavilo se je precej novih poklicev, zlasti v finančnih storitvah, trgovinski dejavnosti in upravljanju. S temi signali se je dodobra porušilo tudi vpisno razmerje na univerzitetni ravni med družboslovjem in naravoslovjem ter se krepko nagnilo v prid prvega.

(17)Delovna migracija je prostorski pojav, ki je v osnovi izraz družbenoekonomskih razmer ter razlik, istočasno ima številne socialne učinke, odraža pa se tudi v fizični preobrazbi pokrajine. Proučevanje tega pojava združuje torej kar tri področja: trg dela, regionalni razvoj oziroma regionalne tokove ter prost pretok oseb.

(18)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(19): – pogajalsko izhodišče št. 2 Prost pretok oseb. Statistična podpora politiki Statistika zagotavlja zanesljive in pravočasne informacije o vseh vidikih gibanja prebivalcev z uporabo administrativnih registrov in popisov v kombinaciji s projekcijami prihodnjih potreb. Z anketo o delovni sili se zberejo podatki o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela. Daje nam podatke o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije. Podatki te ankete in podatki Mesečnega poročila o plačah in zaposlenih osebah se objavljajo v skladu s posebnimi diseminacijskimi standardi Mednarodnega denarnega sklada. Za načrtovanje in uresničitev gospodarskega in socialnega razvoja, upravne dejavnosti ali znanstvenega razvoja, je treba imeti zanesljive in podrobne podatke o številu, razporeditvi in sestavi prebivalstva tudi za najnižje ravni teritorialne členitve države. Predvsem gre za podatke o stavbah in stanovanjih ter povezavo teh podatkov s podatki o prebivalstvu, kar zagotavlja popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo v Republiki Sloveniji leta 2002. Vsi ti podatki so hkrati pomembni za Republiko Slovenijo kot kandidatko za vstop v Evropski uniji, saj predstavljajo pomembno podlago za pogajanja in odločitve. Prostorska mobilnost prebivalstva je pogosto uporabljen izraz, s katerim označujemo gibanje prebivalstva na določenem območju. Pri tem imamo ponavadi v mislih selitveno gibanje prebivalstva (migracije), ki ga definiramo kot spremembo prebivališča posameznika (podatki, dobljeni na podlagi podatkov o prijavi, odjavi, spremembi stalnega prebivališča v Sloveniji ter prijavi začasnega prebivanja v tujini oziroma o vrnitvi iz tujine ter podatki o priselitvah tujcev). Izraz prostorska mobilnost uporabljamo tudi, kadar želimo opisati tokove delovno aktivnega prebivalstva med krajem prebivališča in krajem dela, za kar uporabljamo izraz delovna migracija. Glede na pogostost vračanja delovnih migrantov na svoje prebivališče jih lahko razdelimo na občasne, tedenske in dnevne. Podatki o delovnih migrantih se v Sloveniji zbirajo predvsem s popisi prebivalstva in registri. Podatke o medobčinski delovni migraciji objavlja Urad iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki na dokaj enostaven način omogoča ocenjevanje števila delovnih migrantov, ugotavljanje zaposlitvene privlačnosti določenih območij in smeri tokov delovnih migrantov. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo državljanom članicam Unije zagotovljen prost dostop do trga dela v Sloveniji. Do tedaj pa zaposlovanje vseh tujih državljanov na območju Slovenije ureja zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00) z režimom izdaje delovnih dovoljenj. Isti zakon opredeljuje način in vsebino vodenja evidenc, iz katerih zagotavljamo podatke o številu in vrsti izdanih delovnih dovoljenj ter podatke o številu zaposlenih tujih državljanov, vključno s pregledi držav, iz katerih prihajajo zaposleni tujci. Organizirano zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini je v devetdesetih letih praktično zamrlo. Trenutno poteka le na osnovi bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o zaposlovanju zaradi poglabljanja poklicnih in jezikovnih znanj, sezonskega zaposlovanja in zaposlovanja medicinskih sester. Vsako organizirano posredovanje in zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini na podlagi omenjenega in morebitnih novih meddržavnih sporazumov je evidentirano, zagotovljeno je njegovo statistično spremljanje. Sprotno zagotavljanje podatkov o zaposlenih tujih državljanih v Sloveniji in slovenskih v tujini sodi v širši okvir statističnega spremljanja trga dela. S sprejemom zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 81/00) je vzpostavljena formalna možnost pridobivanja javnoveljavnih listin – certifikatov, ki bodo izkazovali delovno poklicno oziroma strokovno usposobljenost imetnikov certifikatov. Izdajajo jih posebej pooblaščena telesa in ustanove. Listine temeljijo na nacionalno dogovorjenih standardih in so torej prenosljive v različna delovna okolja. Zakon je skladen z acquis communautaire ter primerljiv in usklajen z zakonodajo v državah članicah Evropske unije. Kot podpora izvajanju in spremljanju zakona je v izgradnji računalniško podprt informacijski sistem (evidence, registri). To delo vsebinsko sovpada s projekti Evropske unije, katerih cilj je spodbujanje mobilnosti s pomočjo transparentnosti diplom, zaključnih spričeval in certifikatov ter uporabe sodobne informacijske tehnologije (predvsem interneta) pri izgradnji povezljivih informacijskih sistemov. Urad bo skladno s svojimi pristojnostmi in načeli registrske usmerjenosti sodeloval pri tem. Prizadeval si bo, da bodo novo nastajajoče administrativne podatkovne baze uporabljive za statistična raziskovanja, da bodo vključevale ustrezne identifikatorje, atribute in standardne klasifikacije, ki bodo omogočale mednarodno primerljivost podatkov. Vlada Republike Slovenije je leta 1997 sprejela uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev

(20)(SKP), leta 2000 pa še njene spremembe in dopolnitve. Uvedba SKP v številne statistične raziskave (npr. anketa o delovni sili), v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in v uradne evidence, kot sta Evidenca potreb po delavcih in Evidenca brezposelnih, omogoča pridobivanje podatkov za kakovostnejše analize o poklicni strukturi trga dela. Po posameznih poklicih in poklicnih skupinah bo možno proučevati razlike v zastopanosti po spolu, starostnih razredih, dejavnostih in teritoriju. Z uporabo podatkov davčnih evidenc bo možna tudi analiza o plačah za različne poklice po SKP. Preglednica 3: Povezava politike »Prost pretok oseb« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- III. PROST PRETOK OSEB Glavna področja statistik ll Klasifikacije 31 Prebivalstvo 47 Notranja trgovina 48 Transport 49 Komunikacije 50 Turizem 54 Menjava storitev in plačilna bilanca --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002, – nadaljevanje projektov o uporabi podatkov iz administrativnih registrov (demografija, trg dela, prejemki, izobraženost in usposobljenost prebivalstva oziroma delovne sile), – sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter drugimi pristojnimi institucijami pri izgradnji informacijskega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij, – popolna prilagoditev mednarodnim priporočilom za področje migracij, – ureditev časovnih serij za regije in ureditev njihove dostopnosti na elektronskih medijih oziroma v bankah podatkov, – ureditev statistike o zaposlovanju tujcev. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Veterinarska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Center za poklicno izobraževanje, Odvetniška zbornica, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Agencija za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, Inšpektorat za poklicne kvalifikacije. IV. PROST PRETOK STORITEV Vsebina politike V skladu s 60. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti so storitve “storitve”, kadar se običajno opravljajo za plačilo, kolikor jih ne urejajo določbe, ki se nanašajo na prost pretok blaga, kapitala in oseb. Določbe o prostem pretoku storitev zajemajo vse dejavnosti industrijskega ali komercialnega značaja ali obrtnike in poklicne dejavnosti. Finančne storitve – banke, zavarovalnice in borze, predstavljajo velik trg in so nujno potrebne dejavnosti za pravilno delovanje drugih gospodarskih sektorjev. V skladu z načelom vzajemnega priznavanja velja, da če je finančna storitev zakonsko dovoljena v eni državi članici, je na voljo tudi uporabnikom v drugih državah članicah, ne da bi morala biti v skladu z vsako podrobnostjo zakonodaje države gostiteljice, razen tistih podrobnosti, ki zadevajo zaščito potrošnika.

(21)Raven razvitosti storitev, povezanih s proizvodnjo (informacijsko-komunikacijske, finančne in poslovne storitve) odločilno vpliva na učinkovitost in konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva ter njegovo vključevanje na mednarodne trge. V primerjavi z Evropsko unijo Slovenija izrazito zaostaja prav na tem področju. Razvoj teh storitev je v največji meri odvisen od ravni izobrazbe in znanja, od sodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter konkurenčnega trga storitev, povezanih s proizvodnjo.

(22)V Sloveniji je pričakovati, da se bodo tuji ponudniki bančnih storitev osredotočili predvsem na vsestransko servisiranje večjih in visoko bonitetnih gospodarskih subjektov. Slovenskemu gospodarstvu bodo ponujali storitve, ki do zdaj niso bile na voljo na našem trgu ali pa je bil dostop do teh storitev omejen na ozko omejeno skupino (investicijsko bančništvo, zbiranje in plasiranje slovenskih prihrankov v tuje vrednostne papirje). Okrepljeno tujo konkurenco v Sloveniji lahko pričakujemo tudi na področju zavarovalništva. To še zlasti velja za različne oblike življenjskega zavarovanja. Aktivnost tujih zavarovalnic se bo osredotočila na nudenje storitev najkakovostnejšim strankam, to pa so največji in najboljši gospodarski subjekti ter del prebivalstva z najvišjo kupno močjo. Trg vrednostnih papirjev, izdaja obveznic in delnic, bo postal pomembnejši vir financiranja podjetniškega sektorja. Najkakovostnejši gospodarski subjekti v Sloveniji bodo verjetno uvrščali svoje delnice na primerne borze v Evropi.

(23)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(24): – pogajalsko izhodišče št. 3 Prost pretok storitev. Statistična podpora politiki Letne in kratkoročne informacije o sektorjih storitev so bistvene za vodenje in spremljanje notranjega trga. Po drugi strani so iste informacije potrebne tudi za oceno vpliva mednarodnih pogajanj na nacionalna gospodarstva in ustanovitev podjetij v tujini, za izboljšanje kakovosti makroekonomskih statistik, za analiziranje konkurenčnosti storitvenih podjetij in vpliva na produktivnost ali za spremljanje razvoja zaposlovanja in za določanje vloge terciarnega sektorja pri regionalnem razvoju – predvsem dejavnosti poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prevozi, financami in poslovnimi storitvami. Turizem je dejavnost, ki je v svetovnem pomenu v velikem porastu. Analiza gospodarskih razmer in družbenih trendov v turizmu zahteva utrditev statističnega sistema z informacijami, potrebnimi za načrtovanje, tako da bodo številni operaterji lahko predvideli pristne strateške možnosti. Evropska direktiva za zbiranje podatkov s področja turizma je razdeljena na tri dele. Del A in B se nanašata na nastanitveno statistiko. Slovenska nastanitvena statistika pokriva skoraj vse zahteve, manjše prilagoditve bodo potrebne pri objavljanju podatkov o ležiščih. Del direktive C določa zbiranje podatkov o potovanjih domačega prebivalstva, kar urad uresničuje s četrtletno anketo o potovanjih domačega prebivalstva. V plačilni bilanci Slovenije je zagotovljeno mesečno statistično spremljanje menjave storitev med rezidenti in nerezidenti, pri čemer so prvi in drugi opredeljeni po enakih načelih kot v Evropski uniji, prav tako kakor mora tudi spremljanje plačilnobilančnih tokov v Sloveniji izpolniti enake metodološke zahteve kot v državah Evropske unije. V denarni statistiki so v mesečnih bilancah stanja prikazane storitve denarnih finančnih posrednikov, slovenskih rezidentov, med katere so uvrščene tudi podružnice tujih bank na slovenskem trgu. V okvir spremljanja storitev spadajo iz širšega sklopa denarne statistike po opredelitvi Evropske centralne banke še statistični podatki o obrestnih merah, vrednostnih papirjih, izvedenih finančnih instrumentih in bilancah nedenarnih finančnih posrednikov, razen zavarovalnic in pokojninskih družb. Banka Slovenije statistično pokriva navedena področja, postopna uskladitev z nekaterimi še ne dokončno izoblikovanimi zahtevami Evropske centralne banke na določenih področjih pa je del prevzema pravnega reda Evropske unije. Preglednica 4: Povezava politike »Prost pretok storitev« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- IV. PROST PRETOK STORITEV Glavna področja statistik 44 Statistika poslovanja podjetij 47 Notranja trgovina 48 Transport 49 Komunikacije 50 Turizem 52 Denar in finance 54 Menjava storitev in plačilna bilanca --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – revizija spremljanja storitev v plačilni bilanci in prilagoditev raziskav, ki spremljajo storitvene dejavnosti tako, da se bodo podatki spremljali za »notranji trg« držav Evropske unije in za tretje države, – izboljšanje ocen turističnih prilivov in odlivov, – metodološko usklajevanje na področju denarne statistike s predpisi Evropske unije oziroma zahtevami ECB. Izvajalec državne statistike: Banka Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Sodelujoče institucije: Banka Slovenije, Ministrstvo za finance – Sektor za finančni sistem, Agencija Republike Slovenije za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ministrstvo za pravosodje – Sektor za pripravo zakonodaje, Sektor za varstvo osebnih podatkov Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike: Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba na tem ministrstvu kadrovsko okrepiti statistični oddelek. V. PROST PRETOK KAPITALA Vsebina politike Prost pretok kapitala je bistvena sestavina v izgradnji velikega evropskega notranjega trga. Liberalizacija plačilnih transakcij pomembno prispeva k prostemu pretoku blaga, oseb in storitev. Posojilojemalci, predvsem mala in srednja podjetja, morajo imeti možnost kar najceneje in najbliže lastnim potrebam pridobiti kapital; investitorji in dobavitelji kapitala pa morajo imeti možnost ponuditi svoja sredstva na trgu, kjer obstaja največji interes. Zato je pomembno, da države članice sprostijo pretok kapitala in dovolijo, da se plačila izvedejo v valuti države članice, v kateri ima sedež upnik ali uporabnik.

(25)Republika Slovenija spoštuje obveznosti Evropskega sporazuma o pridružitvi na področju prostega pretoka kapitala, ki zahteva, da Republika Slovenija liberalizira neposredne naložbe in kreditne posle takoj po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi, portfeljske naložbe pa v štirih letih po uveljavitvi. S sprejemom nove devizne zakonodaje leta 1999 so bile odpravljene številne omejitve tako pri prilivu kot odlivu kapitala. Zakon je postavil rokovnik dokončne odprave omejitev pretoka kapitala, ki upošteva obveze iz Evropskega sporazuma o pridružitvi. Banka Slovenije je nekatere ukrepe liberalizacije že sprejela. Omilila je omejitve na področju portfeljskih naložb nerezidentov v Sloveniji, nadaljnja omilitev pa je predvidena konec leta 2001, dokončna sprostitev pa do konca leta 2002.

(26)Evropski finančni prostor se ne sme izkoriščati za pranje denarja. Zakonska ureditev na tem področju je v Sloveniji v celoti usklajena z ureditvijo v Evropski uniji. Centralni organ za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja je Urad za preprečevanje pranja denarja, ki razpolaga z vsemi, tudi statističnimi podatki za področje preprečevanja pranja denarja in je obenem tudi centralni organ za izmenjavo podatkov po Konvenciji Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

(27)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(28): – pogajalsko izhodišče št. 4 Prost pretok kapitala. Statistična podpora politiki Obstoječa statistika plačilne bilance je ustrezna tudi za spremljanje prostega pretoka kapitala med rezidenti in nerezidenti. Banka Slovenije mesečno zbira, obdeluje in objavlja podatke o transakcijah na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance. Ob postopnem sproščanju omejitev kapitalskih tokov med rezidenti in nerezidenti ohranja Banka Slovenije statistični pregled nad temi transakcijami. V skladu z mednarodnimi metodološkimi standardi omogoča Banka Slovenije statistično spremljanje plačilne bilance in bilance stanja mednarodnih naložb, to je finančnih terjatev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti oziroma podrobneje stanja neposrednih naložb, kreditiranja, imetij vrednostnih papirjev in elementov mednarodne likvidnosti med prvimi in drugimi. Preglednica 5: Povezava politike »Prost pretok kapitala« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- V. PROST PRETOK KAPITALA Glavna področja statistik 31 Prebivalstvo 47 Notranja trgovina 48 Transport 49 Komunikacije 50 Turizem 52 Denar in finance 54 Menjava storitev in plačilna bilanca --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – izboljšava statistike trgovine z uporabo administrativnih virov, – prilagoditve pri zbiranju in objavljanju podatkov o nastanitvenih zmogljivostih, – sprememba v neposrednem poročanju rezidentov za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb zaradi spremembe režima kapitalskih omejitev (sprostitev računov v tujini za pravne osebe) in poenostavitev poročanja, – izvedba tehnološkega projekta omogočanja izračunavanja plačilne bilance v tolarjih, evrih in po državah v skladu z zahtevami Eurostata in potrebami domačih uporabnikov podatkov. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Sodelujoče institucije: Banka Slovenije, Republiški devizni inšpektorat, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za gospodarsko promocijo in tuje investicije. VI. TRANSPORT Vsebina politike Evropska unija je razvila Skupno prometno politiko, ki vključuje ukrepe in pobude na treh temeljnih področjih: (i) izboljšanje kakovosti prometnih storitev z razvojem povezanih in konkurenčnih prometnih sistemov, ki temeljijo na naprednih tehnologijah in bodo prispevale k varstvu okolja in boljši varnosti, (ii) izboljšanje delovanja notranjega trga v smislu povečanja učinkovitosti, vendar ob ohranjanju socialnih standardov in (iii) širjenje zunanje razsežnosti z izboljševanjem prometnih povezav s tretjimi državami in pospeševanje pristopa subjektov Evropske unije na druge prometne trge. Prometna politika Evropske unije je osnova za prestrukturiranje te dejavnosti v Sloveniji. Glavni cilj je izboljšati zanesljivost in gospodarnost prometnih storitev, ki bodo upoštevale varnost vseh udeležencev v prometu, smotrno uporabo energije, regionalni razvoj in varstvo okolja.

(29)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(30): – pogajalsko izhodišče št. 9 Transport. Statistična podpora politiki Učinkovitost gospodarstva vsake države je odvisna predvsem od delovanja njenega transportnega sistema, saj je transport dejavnik, ki neposredno vpliva na pospeševanje ali omejevanje in zaviranje razvoja družbe kot celote. Transportna infrastruktura je pomemben del tega sistema. Posodobitev železniške in cestne infrastrukture je prvi pogoj za ustreznejše vključevanje Slovenije v evropsko transportno mrežo in ugodnejši pretok potnikov, blaga in storitev po Sloveniji in drugih evropskih državah. Z raziskovanji s področja statistike transporta se v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi potrebami zajemajo podatki konjunkturnega in strukturnega značaja. Projekt revizije spremljanja cestnega blagovnega transporta je zaključen, v drugi polovici leta 2001 pa se bosta začela izvajati projekta (Eurostat) za uskladitev statističnega spremljanja zračnega in pomorskega transporta z ustrezno evropsko zakonodajo. Urad je bil vključen v projekt za izgradnjo Nacionalnega transportnega informacijskega sistema in statistične podatkovne baze (projekt MPZ/Phare FC53). Z upoštevanjem hitrega procesa liberalizacije transporta v Evropi bo treba v prihodnje, zaradi vse večje uporabe najsodobnejših tehnologij (EDI, GIS), čim bolj poenostaviti zbiranje podatkov in tako zmanjšati obremenitev poročevalskih enot oziroma enot opazovanja. Pomembno bo sodelovanje predstavnikov urada v delovni skupini za statistiko transporta (UN/ECE WP.6) pri izgradnji evropskega informacijskega sistema in podatkovne baze na osnovi Združenega vprašalnika za transport (Joint questionnaire/Eurostat, ECMT, UN/ECE) ter Slovarja standardnih definicij za transportne statistike (Glossary for transport statistics) kot njegove terminološke in metodološke osnove. Posebna pozornost bo namenjena tudi statističnemu spremljanju trendov in cen transportnih storitev, kombiniranih prevozov ter prevozov nevarnih tovorov in hitro pokvarljivih živil v okviru prizadevanj za ustrezno merjenje vpliva transporta na okolje. Preglednica 6: Povezava politike »Transport« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- VI. TRANSPORT Glavna področja statistik 48 Transport Druga pomembna področja statistik 49 Komunikacije 50 Turizem 71 Okolje --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 Slovenska statistika transporta je na splošno precej dobro prilagojena potrebam UN/ECE ter v večji meri tudi Evropski uniji, kar je že do zdaj zahteval specifičen, predvsem povezovalni značaj te gospodarske panoge. Prilagoditve statističnim zahtevam iz ustrezne evropske zakonodaje in s tem novi metodološki pristopi so predvideni predvsem na naslednjih področjih: – pomorski in pristaniški transport / Pharov pilotni projekt 2001/2002, – kontejnerski in drugi kombinirani prevoz (intermodalni koncept), – zračni in letališki transport / Pharov pilotni projekt 2001/2002, – klasifikacije blaga, transportnih sredstev in držav, – cestni javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, – cestni in železniški blagovni tokovi, – vplivi transporta na okolje, – podatki na regionalni ravni. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za promet, Ministrstvo za notranje zadeve, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Slovenske železnice, d.d. Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike: Področja statistike storitvenih dejavnosti so statistično še slabo pokrita. Za uresničitev vseh nalog so predvideni dodatni kadrovski in materialni viri. VII. SKUPNA PRAVILA KONKURENCE, OBDAVČENJA IN PRIBLIŽANJA ZAKONOV Vsebina politike Politiko konkurence imajo normativno urejena vsa razvita gospodarstva. Država skuša vplivati na nastanek trga, njegovo oblikovanje ali uravnavanje delovanja z namenom doseganja dveh ciljev, ki sta v zagotavljanju tržne pravičnosti in učinkovitosti. Konkurenčna zakonodaja uravnava delovanje monopolov in ostalih oblik prevladujočega položaja: kartelov, vertikalnih omejitev in združitev, ki pripeljejo do omejevanja konkurence, zajema pa tudi prepovedi, ki se nanašajo na dejanja nelojalne konkurence. Pogodba o EGS je želela doseči uvedbo in spoštovanje pravila davčne nevtralnosti v trgovini Skupnosti, t.j. enako davčno obravnavanje domače proizvodnje in uvoza iz drugih držav članic. Davčno poenotenje je mogoče doseči le postopno, v skladu s konvergenco držav članic. Za skupni trg je nujna uskladitev strukture prometnih davkov in kot rezultat tega davčna nevtralnost, t.j. enako obravnavanje domačih izdelkov in proizvodov, uvoženih iz drugih držav članic. Uskladitev stopenj DDV-ja ter struktur in stopenj trošarin leta 1992 je pomenila velik preobrat v davčnih prihodkih držav članic, ki so v veliki meri črpali iz posrednih davkov. Uskladitev le-teh je zelo pomembna ne le za nemoteno delovanje notranjega trga, pač pa tudi za konvergenco gospodarskih položajev v državah članicah. Na področju neposrednega obdavčevanja bo proces usklajevanja še trajal. Ta vrsta usklajevanja tudi ni tako bistvena za proces gospodarske integracije, kot je uskladitev posrednega obdavčevanja, ker te razlike ne motijo trgovine znotraj Skupnosti kot razlike med posrednimi davki. Potrebna je le uskladitev davka na dohodek pravnih oseb in davka na prihranke, če naj bi omogočili podjetjem v različnih državah članicah, da uživajo pogoje lojalne konkurence in da se kapital giblje prosto brez motenj zaradi obdavčevanja.

(31)Za majhne države bi morala biti politika konkurence zaradi majhnosti domačega trga in odprtosti specifična in predvsem podrejena mednarodni konkurenčnosti gospodarstva. V procesu približevanja Evropski uniji se slovenska konkurenčna zakonodaja prilagaja konkurenčni zakonodaji Evropske unije, vendar pa – ob uresničevanju svojega glavnega cilja, ki je zaščita konkurence – pri operativnem izvajanju zasleduje tudi cilj povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Z mednarodno pogodbo se je Slovenija zavezala, da bo v svoji normativni ureditvi in praksi spoštovala evropsko ureditev državnih pomoči (mikroekonomsko prerazdeljevanje nacionalnega dohodka v korist posameznih podjetij ali skupin podjetij) že pred vstopom v Evropsko unijo. Za ta namen je bil sprejet zakon o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1-1/2000) in ustanovitev institucij predhodnega in naknadnega nadzora nad državnimi pomočmi. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo oziroma po vključitvi slovenskih podjetij v notranji trg Evropske unije bo Slovenija na področju državnih pomoči izgubila skoraj vse možnosti vplivanja pri odločanju – razen skupinskih izjem bo o državnih pomočeh odločala Evropska komisija v Bruslju.

(32)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(33): – pogajalsko izhodišče št. 5 Pravo gospodarskih družb, – pogajalsko izhodišče št. 6 Konkurenca in državne pomoči, – pogajalsko izhodišče št. 10 Obdavčitev. Statistična podpora politiki Le če so na voljo harmonizirane, integrirane in dovolj podrobne informacije, bodo državne institucije lahko preprečile nelojalno konkurenco, podjetjem omogočile oceno njihove konkurenčnosti, gospodarskim analitikom pa zagotavljale pomembne podatke za sprejemanje političnih odločitev. Pritisk na ocenjevanje posrednih davkov bo v prihodnjih letih naraščal. Sistem, pri katerem bi bili prejemki od davka na dodano vrednost razporejeni glede na makroekonomska merila, bi temeljil na podatkih iz nacionalnih računov. Kar zadeva statistične podatke, mora imeti država popolne, zanesljive in ažurne informacije o transakcijah, ki so podvržene neodbitnemu davku na dodano vrednost. V trgovini med državami članicami Evropske unije se bo davek na dodano vrednost za zdaj še vedno pobiral v namembni državi. Po skupnem sistemu davka na dodano vrednost uvoz morda ne bo imel več stopnje, ki velja v državi uvoznici, ampak stopnjo, ki velja v državi izvora. Da bi dosegli ta cilj, se bodo morale vlade v vmesnem času sporazumeti o sistemu kompenzacije med državami članicami Evropske unije, katerega namen je, izogniti se izgubi prejemkov. Zato je treba dokončati harmonizacijo makroekonomskih agregatov, ki jih uporabljajo nacionalni računi. Preglednica 7: Povezava politike »Skupna pravila konkurence, obdavčenja in približanja zakonov« s področji statistik ---------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik ---------------------------------------------------------------------------------- VII. SKUPNA PRAVILA KONKURENCE, OBDAVČENJA IN PRIBLIŽANJA ZAKONOV Glavna področja statistik 40 Letni gospodarski računi 44 Statistika poslovanja podjetij 53 Menjava blaga Druga pomembna področja statistik 45 Energetika in surovine 47 Notranja trgovina 48 Transport 49 Komunikacije 63 Kmetijski prihodki in cene 64 Rastlinska pridelava 65 Živinoreja 66 Statistika živilskopredelovalne industrije ---------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – zagotovitev mednarodno primerljivih podatkov o državnih pomočeh in davkih v skladu z ESA 95. V okviru postavitve metodologije za obračun državnih pomoči je treba analizirati vse podatkovne vire. Na podlagi tega se bo določila metodologija obračuna subvencij, ki bo v skladu z ESA 95, – izboljševanje metodologije obračuna davkov po obračunski vrednosti in izgradnja sistema statistike davkov, ki bo podpora ugotavljanju lastnih virov proračuna Evropske unije. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo – Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, Ministrstvo za finance. Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike: Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba kadrovsko okrepiti statistični oddelek. VIII. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA Vsebina politike Ekonomska in monetarna unija je napredna stopnja gospodarske integracije, ki vključuje skupno denarno politiko in tesno usklajene gospodarske politike držav članic. Temeljiti mora na skupnem trgu blaga in storitev, vendar je tudi sama potrebna za pravilno delovanje skupnega trga, saj spremembe v menjalnih tečajih med državami članicami ovirajo prodor na kapitalske trge, motijo skupni kmetijski trg, skupnemu industrijskemu trgu pa preprečujejo, da bi bil v celoti primerljiv z notranjim trgom.

(34)V prvi fazi, do vstopa v Evropsko unijo, Slovenija ohranja monetarno suverenost (samostojno monetarno politiko, režim deviznega tečaja in ustrezno temu samostojno deviznotečajno politiko). Vendar je de facto zmanjšanje suverenosti prisotno s sprejetim pogojem, da do vstopa pride do popolne liberalizacije tokov kapitala, ki jo Slovenija postopoma in pospešeno že izvaja. Z vstopom v Evropsko unijo Slovenija formalno obvezno vstopa tudi v evropsko monetarno unijo (EMU), vendar z derogacijo glede evra. Ni nujno, da bo Slovenija takoj ob vstopu vstopila v evropski tečajni mehanizem (ERM 2 – mehanizem za uravnavanje deviznih tečajev, ki sloni na načelu fiksnih, vendar prilagodljivih tečajev), ki je kot eden od Mastriških konvergenčnih kriterijev kot najmanj dvoletna čakalnica potreben pred vstopom v območje evra. Za pristop k ERM 2 in k območju evra lahko Evropska unija postavlja različne pogoje. Po vključitvi v območje evra se sodelovanje v evropski monetarni politiki kaže kot sodelovanje pri pripravi in sprejemanju odločitev Evropske centralne banke (ECB – skupaj s centralnimi bankami držav članic bo sestavljala Evropski sistem centralnih bank – ESCB) ter pri izvajanju enotne evropske monetarne politike. Dohodkovne politike držav članic Evropske unije so v nacionalni pristojnosti, zato se z vstopom v Evropsko unijo slovenska dohodkovna politika ne bo bistveno spremenila. Njen cilj bo nižja rast bruto plač na zaposlenega od rasti produktivnosti dela, kar naj bi prispevalo k zaviranju inflacije in ustvarjanju pogojev, ki bodo podjetjem omogočala povečanje vlaganj v tehnologijo, trge in človeški kapital ter posledično krepitev konkurenčnosti in povečevanje zaposlenosti. Suverenosti Slovenije na področju fiskalne politike se zožuje prostor že pred vstopom v Evropsko unijo. Osnovni cilj politike je postopno odpravljanje javnofinančnega primanjkljaja. Slovenija bo samostojno odločala o strukturi javnih financ (Viri javnih financ so obvezne dajatve, drugi viri in primanjkljaj. Ni pravila, po katerem bi lahko sodili, katera višina je prava, ne kakšna je primerna struktura. Edino splošno pravilo je, naj ne bo primanjkljaja ali naj bo ta čim manjši). Zasebnemu sektorju je treba bolj kot doslej omogočiti, da se vključi v izvajanje in tudi financiranje javnih dobrin in storitev.

(35)Slovenija zagotavlja v glavnem strokovno in metodološko neoporečne podatke institucionalnega sektorja države v širšem smislu (General Government) o presežku/primanjkljaju in dolgu države Eurostatu v skladu z roki in na način, kot ga določa acquis. Enote sektorja države so opredeljene v skladu z uredbo Vlade Republike Slovenije o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (SKIS, Uradni list RS, št. 56/98), ki je pripravljena v skladu s sistemom nacionalnih računov ESA 95.

(36)S sprejetjem zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) je v Sloveniji predvideno štiriletno javnofinančno načrtovanje. Dosedanji razdrobljeni sistem javnega financiranja (načrtovanje proračunskih izdatkov po ministrstvih) bo v prihodnosti zamenjal sistem načrtovanja po programskih sklopih. S to spremembo se bo težišče kvantitativne medministrske borbe za javnofinančna sredstva premaknilo na kvalitativno raven, in sicer k oblikovanju ustreznejših programskih sklopov, in s tem doseglo večjo racionalizacijo trošenja javnofinančnih sredstev.

(37)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(38): – pogajalsko izhodišče št. 11 Ekonomska in monetarna unija, – pogajalsko izhodišče št. 28 Finančni nadzor. Statistična podpora politiki Izvajanje ekonomske in monetarne unije zahteva zelo tesno statistično spremljanje ekonomskega konvergiranja držav članic in držav kandidatk. Prva naloga bo nadaljevanje in dopolnitev naporov za harmonizacijo statistik o konvergenčnih merilih. Cilj ohranitve stabilnosti cen pomeni, da je treba v skladu z uredbo Sveta (EC) št. 2494/95 zagotoviti kakovostno in primerljivo merilo inflacije, to je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP). Za majhno in odprto državo, kot je Slovenija, so v zvezi z gospodarsko in denarno unijo pomembne vse makroekonomske statistike, med njimi tudi statistike gospodarskih odnosov s tujino (plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb), širše denarne statistike in finančnih računov, za katere skrbi Banka Slovenije. Statistika gospodarskih odnosov s tujino je najbolj razvita in usklajena z metodološkimi zahtevami Evropske unije, zato je razvojno delo na tem področju posvečeno predvsem prilagajanju sproščanja pretoka kapitala in spremembam v gospodarskih tokovih. Na področju denarne statistike je glavni poudarek na popolni prilagoditvi zahtevam ECB kot nujni predpogoj za vstop v EMU. Na področju statistike finančnih računov pa zahteva zgodnja razvojna faza najprej ureditev ustrezne podatkovne podlage za ključne institucionalne sektorje v skladu z metodologijo ESA 95 na četrtletni ravni. Spremljanje proračunskega primanjkljaja in državnega dolga bo izvedeno na osnovi računov države, sestavljenih v skladu z metodologijo ESA 95, ki jo je odobril Svet (uredba (EC) št. 2223/96) v juniju

1. Pregledani bosta harmonizacija in primerljivost, da bodo sprejemalcem odločitev zagotovljene visoko kakovostne in primerljive statistike. Spremljanje gospodarske situacije je pokazalo, da je treba nadaljevati s harmonizacijo nacionalnih računov in proizvodnjo vseh tabel, kot predpisuje odločba Sveta o ESA
2. Obveznost Slovenije je, da Eurostatu in Komisiji že v fazi priključevanja zagotavlja čim večji nabor podatkov po ESA 95, ki je obvezen standard za članice. Prednost, dana zaposlovanju, ki je po členu 2 Pogodbe eden od ciljev ekonomske in monetarne unije in je izrecno povezan s členi 102-103, pomeni poleg tega nadaljnje napore slovenske statistike dela za izboljšanje na tem področju. Sestavljanje četrtletnih računov v tekočih in stalnih cenah na zelo primerljivi osnovi je potrebno za spremljanje dogovora o stabilnosti in rasti. Nadaljevalo se bo zagotavljanje podatkov za obračunavanje BDP po kupni moči. Nadaljevalo se bo delo v zvezi s kratkoročnimi kazalniki, ki so potrebni za vodenje denarne politike; indeksi proizvodnje, trgovine, zaposlenosti, prihodkov in cen kot tudi denarni in finančni kazalniki za državo in za potrebe denarne unije kot celote. Slovenija je
3. avgusta 1996 pristopila k posebnim standardom Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije so se obvezali, da bodo pripravljali in objavljali podatke v skladu z zahtevami IMF. Banka Slovenije se je kot nacionalni koordinator zavezala, da bo usklajevala delo med institucijami, vzdrževala nacionalno stran s sumarnimi podatki na internetu, na katero se navezujejo IMF spletne strani, in nadzorovala izpolnjevanje standardov, katerih bistvo je v doseganju metodološke ustreznosti, zajema obdobja, pravočasnosti objave oziroma izpolnjevanje vnaprejšnje določitve datuma objave. IMF je marca 1999 pripravil enotno obliko poročanja podatkov o stanju mednarodnih rezerv in mednarodne likvidnosti posamezne države, kar Slovenija že izpolnjuje. Statistična standarda za zunanji dolg in Makroindikatorje nadzora pa sta še v pripravi. Ministrstvo za finance (statistika javnih financ) – potrebna je vzpostavitev povezav med podatki Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije, da bi lahko prikazovali javnofinančne transakcije po obračunski vrednosti in približali spremljanje javnofinančne statistike metodologiji ESA 95, omogočili izdelavo transparentnega prikaza povezav med premoženjsko bilanco in bilancami javnofinančnih tokov, med drugim za potrebe poročila o presežnem primanjkljaju in dolgu (Excessive Deficit Procedure) in finančnih računov Slovenije. Ti podatki bodo omogočili tudi hitro prilagoditev na novo metodologijo Mednarodnega denarnega sklada GFS 2001.

(39)Preglednica 8: Povezava politike »Ekonomska in monetarna unija« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- VIII. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA Glavna področja statistik 40 Letni gospodarski računi 41 Četrtletni in okoljski računi 42 Finančni računi 52 Denar in finance 54 Menjava storitev in plačilna bilanca 55 Cene Druga pomembna področja statistik 32 Trg dela 44 Statistika poslovanja podjetij 53 Menjava blaga 81 Poslovne tendence --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – oblikovanje posebnega harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in njegovo nadaljnje usklajevanje s predpisi, ki bodo v okviru Evropske unije sprejeti v tem obdobju, – izboljševanje kakovosti in pravočasnosti obračunavanja četrtletnega BDP v stalnih cenah po proizvodni in izdatkovni metodi, – postavitev metodologije za obračunavanje četrtletnega BDP po tekočih cenah po proizvodni metodi in obračunavanje makroekonomskih agregatov, – postavitev metode in obračunavanja četrtletnega BDP po dohodkovni metodi in ostalih obračunov, ki so opredeljeni v naboru podatkov za Eurostat, – izboljševanje kakovosti podatkovnih virov in obračunov državnega primanjkljaja in dolga, – nadaljevanje uvajanja evropskega sistema računov, – izboljšava kakovosti podatkovnih virov za obračun nacionalnih računov, – nadaljevanje projekta Ocenjevanje stanja vrednosti osnovnih sredstev in njihove amortizacije pri netržnih proizvajalcih v sektorju država (A10), popis osnovnih sredstev v finančnem in nefinančnem sektorju ter pri samostojnih podjetnikih, – nadaljevanje projekta Izgradnja sistema proizvajalčevih cen v delu, ki zadeva zbiranje izvoznih cen v predelovalnih dejavnostih z namenom njihove vključitve v indeks industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, – prilagajanje statistike gospodarskih odnosov s tujino v skladu z realizacijo plana liberalizacije kapitalskih tokov v procesu pridruževanja Evropski uniji, – usklajevanje denarne statistike z zahtevami ECB, – uvajanje virov in postopna priprava četrtletnih finančnih računov. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za finance, Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za gospodarstvo, Banka Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za promet in zveze. Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike: Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba na tem ministrstvu kadrovsko okrepiti statistični oddelek. IX. SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA Vsebina politike Ustanovitev carinske unije je vodila k veliki rasti trgovine znotraj Skupnosti, ki se je razvila v največjega svetovnega uvoznika in izvoznika. Pravila GATT (Splošni sporazum o carinah in trgovini) in razni mednarodni sporazumi, sklenjeni v njegovem okvirju, predstavljajo pravno podlago za instrumente in ukrepe lastne trgovinske politike Skupnosti, zlasti na področju carin in izvajanja zaščitnih, protidumpinških in protisubvencijskih ukrepov. Izvajanje skupne trgovinske politike spada na področje pristojnosti Skupnosti (113. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti). Skupna carinska stopnja (Common Customs Tariff – CCT) je ključ do trgovinske politike Skupnosti. Pomembni so tudi dogovori o skupnem uvozu in zaščitnih ukrepih, ki prispevajo k zagotavljanju izenačene konkurence za podjetja Skupnosti, saj jim nudijo dostop do enakih cen za uvožene surovine in uravnavajo količine in cene izdelkov konkurence. Svetovna trgovinska organizacija (STO), ustanovljena leta 1995, naj bi postopno nadomestila GATT in prevzela vse sporazume, sprejete pod njenim okriljem ter reševala trgovinske spore na vsestranski osnovi.

(40)Glavna cilja politike ekonomskih odnosov Slovenije s tujino bosta tudi v Evropski uniji: (

1. i)povečati konkurenčnost domačih podjetij na tujih trgih in (
2. ii)ohraniti privlačnost domačega trga za tuje investitorje. Politika ekonomskih odnosov s tujino se bo izvajala na treh ravneh: (
3. i)nacionalni, (
4. ii)nadnacionalni (EU) ter (iii) mednarodni ravni (STO, OECD itd.). Krepitev globalne orientacije pomeni bistveno povečanje gospodarskega sodelovanja Slovenije z ZDA, delno (s posameznimi proizvodi) pa tudi z Japonsko in vodilnimi državami v razvoju. Pomen gospodarskega sodelovanja s temi državami ni le v odpiranju njihovih trgov za slovenske proizvode, temveč je sodelovanje z njimi pomembno tudi z vidika širših razvojnih impulzov (tehnologija, drugi inputi) slovenskemu gospodarstvu (slovenska politika internacionalizacije je vse pomembnejša za razvoj in povečevanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja – vhodne in izhodne neposredne tuje investicije – NTI).

(41)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(42): – pogajalsko izhodišče št. 26 Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč. Statistična podpora politiki Multilateralna pogajanja na področju trgovske politike potekajo v skladu s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini (GATT) in v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Bilateralna pogajanja bodo tako dobljeno sliko dopolnjevala. Statistika mora zagotavljati standard, ki je enak ali celo boljši kot pri partnerjih. Potrebne so popolne, hitre in podrobne informacije o blagovni trgovini. Naloga Skupnosti je, da obstoječi informacijski sistem vzdržuje na visoki ravni učinkovitosti, čemur se morajo države kandidatke podrediti (prilagoditi). V zvezi s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (GATS) bodo razvite statistike mednarodne trgovine s storitvami, neposrednih tujih naložb in trgovine v tujih podružnicah. Treba je razviti statistiko, ki bo merila vpliv globalizacije gospodarstva. (Proučitev možnih virov podatkov. Podatki centralne banke, s katerimi nadzirajo tekoče poslovanje in gibanje kapitala s tujino – podatki v plačilnih bilancah – so preveč zbirni. Med IMF in OECD so razlike v definicijah povezav med podjetji. OECD meni, da je za proučevanje globalizacije ključno, kdo je končni uporabnik rezultatov poslovanja, kar pa ni vedno lahko ugotoviti zaradi zapletenih finančnih in drugih poslovnih povezav med podjetji pa tudi razlik v zakonodaji med državami, ki ureja to področje.) Najtežje je meriti finančno posredništvo. Za tuje neposredne investicije ni pravega vira podatkov. Posebna pozornost bo namenjena učinkom metodologije, sistemu zbiranja podatkov ipd. na druga statistična področja. Preglednica 9: Povezava politike »Skupna trgovinska politika« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- IX. SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA Glavna področja statistik 24 Registri – Statistika globalizacije 53 Menjava blaga 54 Menjava storitev in plačilna bilanca Druga pomembna področja statistik 42 Finančni računi 52 Denar in finance --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001–2002 – izvajanje novosprejetih mednarodnih konceptov in definicij za statistiko trgovine, – razvoj kazalnikov za merjenje vpliva globalizacije gospodarstva na podjetja, trg dela in statistiko trgovine, – spremljanje rezultatov statističnega programa Evropske unije, ki v zvezi s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (GATS) predvideva razvoj statistik mednarodne trgovine s storitvami, neposrednih tujih naložb in trgovine v tujih podružnicah. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo. X. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE Vsebina politike Glede na različne gospodarske strukture držav članic Skupnosti so bili njihovi socialni problemi na samem začetku, in so do neke mere še danes, precej različni. Na začetku ne bi bilo mogoče, in to drži tudi danes, zaupati evropskim institucijam naloge, da rešijo vse socialne probleme držav članic. Taka rešitev je v marsičem odvisna od gospodarske politike, ki je še vedno v veliki meri v rokah posamičnih vlad. Ko pa proces evropske integracije napreduje in države članice pomembne instrumente gospodarske in denarne politike prepuščajo Evropski uniji, se ta vse bolj zavezuje, da bo dosegla socialni napredek za vse narode, ki jo sestavljajo.

(43)Nova razvojna paradigma kot svoj osnovni cilj postavlja povečanje blaginje vseh prebivalcev Slovenije in večjo kakovost življenja. S tem jasno izraža orientacijo na človeka, na njegove potrebe in interese in na njegov razvoj v najširšem pomenu besede. Temelje socialnega razvoja je Slovenija na ravni definiranja sektorskih ciljev, razvojnih usmeritev in strategij pretežno določila s sprejemom nacionalnih programov šolstva, zaposlovanja, zdravstva, stanovanjske preskrbe in socialnega varstva in v določenem delu tudi povezala s sprejemom programa boja proti revščini in socialni izključenosti.

(44)Sprejela je tudi reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in opredelila novo strategijo zaposlovanja in reševanja problemov brezposelnosti.

(45)Akcijski program zaposlovanja v Sloveniji, 2000–2001 sledi usmeritvam politike zaposlovanja v Evropski uniji, katere osnovni stebri so: povečevanje zaposljivosti prebivalstva (prvi steber), pospeševanje podjetništva (drugi steber), pospeševanje in spodbujanje prilagodljivosti posameznikov in podjetij (tretji steber) in zagotavljanje enakih možnosti za zaposlovanje (četrti steber). Nacionalna strategija “Predlog strateških ciljev razvoja trga dela do leta 2006, politika zaposlovanja in programov za njeno uresničevanje” (predlog za 3. branje) je kot osnovne cilje postavila dvig izobrazbene ravni prebivalstva, zmanjševanje neskladij na trgu dela, rast zaposlenosti ob zmanjšanju brezposelnosti ter hitro ponovno vključevanje brezposelnih v programe ali ponovno zaposlitev. Pomembna značilnost politike zaposlovanja postaja tudi njena regionalizacija. Oblikovanje razvojnih partnerstev na ravni regij, ki bi se ukvarjale tudi z vprašanji zaposlovanja, je ena izmed pomembnih nalog v prihodnjih letih. Kljub težnji po skladnem regionalnem razvoju in vključevanju lokalnih potencialov, se bo sedanja regionalna selitvena mobilnost delovne sile v prihodnjih letih morala povečati za zagotavljanje večje izkoriščenosti razpoložljivih človeških virov in drugih razvojnih dejavnikov. Sedanja skromna selitvena mobilnost v Sloveniji ni povezana le s tradicijo in kulturo, temveč tudi z obsegom, strukturo, izkoriščenostjo in dostopnostjo stanovanjskega sklada. Več kot 90% gospodinjstev živi v stanovanjih, ki so v njihovi lasti oziroma v lasti staršev ali sorodnikov (v letu 1995 v Evropski uniji 56%). Tako velik delež lastniško zasedenih stanovanj in skromna ponudba tako zasebnih najemnih kot tudi socialnih in neprofitnih stanovanj zavirajo mobilnost delovne sile.

(46)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(47): – pogajalsko izhodišče št. 13 Socialna politika in zaposlovanje. Statistična podpora politiki Področje socialne politike pokriva državna statistika med drugim: – s podatki, dobljenimi na podlagi ankete o porabi v gospodinjstvih, ki med drugim omogočajo določitev strukture izdatkov in dohodkov gospodinjstev, prikazovanje stanovanjskih pogojev in drugih kazalnikov življenjske ravni. Anketa se uporablja tudi kot vir za izračun praga revščine in deleža gospodinjstev, ki živijo pod tako izračunanim pragom ter ugotavljanje, katere kategorije gospodinjstev so v relativno slabšem položaju glede na vsa gospodinjstva in tako tudi bolj ranljiva glede revščine; – s povezovanjem administrativnih in statističnih virov podatkov gospodinjstev s podatki o dohodkih, kar omogoča ugotavljanje porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, določitev praga revščine na osnovi izključno denarnih dohodkovnih virov in druge socialnoekonomske analize; – s povezovanjem administrativnih in statističnih virov podatkov delovno aktivnih oseb s podatki o plačah, kar omogoča ugotavljanje strukture plač glede na različne zaposlitvene karakteristike; – s spremljanjem prihodkov in dohodkov programov socialne varnosti v skladu z metodologijo EU ESSPROS (European System of Integrated Social Protection Statistics). Namen te raziskave je na mednarodno primerljiv način pridobiti finančne podatke o virih sredstev in vrstah pomoči po vseh področjih in znotraj njih še po posameznih programih socialne varnosti, ki se izvajajo v Sloveniji in ki izvirajo bodisi iz obveznih ali prostovoljnih zavarovanj ali iz proračunskih sredstev; – z anketo o porabi časa bodo zagotovljeni podatki o strukturi porabe časa oseb (po spolu in starosti) in družin oziroma gospodinjstev, ki so osnova za ocenjevanje netržnega in neplačanega dela, za razvoj socialnih računov, za določanje družinske politike, politike do starejših ljudi itd.; – z merjenjem socialne izključenosti, kjer ne gre samo za “vsestransko pomanjkanje”, ampak tudi za največje možno pomanjkanje. To pomeni, da so ljudje izključeni iz družbenih procesov na sploh. Najbolj ekstremni primeri so brezdomci, ljudje, ki si ne morejo sami pomagati ali poiskati pomoči zaradi težav z mamili, alkoholom, ljudje, ki živijo odrezani od okolice. Merjenje izključenosti v teh ekstremnih primerih je zelo težko ter predstavlja za statistiko velik izziv, saj posamezniki, ki so izključeni do te mere, po pravilu tudi niso zajeti v anketah ter administrativnih evidencah. Eurostatov pristop do statistike socialne izključenosti izhaja iz definicije revščine, ki jo je sprejela Evropska komisija, in sicer: “Revne so osebe, družine in skupine oseb, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo.” Statistična podpora boju proti revščini ni le v zbiranju podatkov o denarnem dohodku, ampak tudi o socialnem in ekonomskem ozadju, v katerem živijo revni. Področje zaposlovanja pokriva državna statistika med drugim: – z anketo o delovni sili, ki je najobsežnejše uradno anketiranje gospodinjstev v Sloveniji in jo državni statistični urad izvaja četrtletno in skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo (ILO) ter zahtevami Statističnega urada Evropske unije (Eurostata). Namen ankete je zbrati podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela. Daje nam podatke o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije; – s povezovanjem podatkov, dobljenih s pomočjo anket, registrov in drugih administrativnih virov. Preglednica 10: Povezava politike »Socialna politika in zaposlovanje« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- X. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE Glavna področja statistik 24 Registri 31 Prebivalstvo 32 Trg dela 33 Izobraževanje in usposabljanje 35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov 36 Življenjska raven 37 Socialna varnost 38 Druge socialne statistike --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – izvedba ad hoc modela o dolžini in obliki delovnega časa v letu 2001, – priprava in izvedba ad hoc modela o zaposlitvah invalidnih oseb v letu 2002, – razvoj aktivnosti na področju socialne izključenosti (poleg anket tudi drugi viri podatkov, zagotavljanje regionalnih podatkov), – izvedba ankete o stroških dela za leto 2000 (direktni in indirektni stroški dela – vključeni tudi stroški v naravi – v podjetjih, družbah in organizacijah in med samostojnimi podjetniki posamezniki), – priprava metodologije in izračun četrtletnih indeksov stroškov dela, – izgradnja statističnega registra stanovanj, – izboljšanje kakovosti podatkov statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva, – priprava metodologije in implementacija statističnega registra registrirano brezposelnih oseb, – priprava metodologije in izvajanje statističnega registra aktivnega prebivalstva, – priprava metodoloških osnov za merjenje novih kategorij aktivnega prebivalstva (podzaposlene osebe, teledelavci itd.), – metodološke priprave na izvedbo ankete o strukturi plač, – spremljanje razvoja metodologij za posamezne module v okviru statistike prihodkov in odhodkov programov socialne varnosti, – usklajevanje evidenc o socialno-varstvenih zavodih med SURS in Skupnostjo socialno-varstvenih zavodov, – pridobivanje podatkov o delovanju centrov za socialno delo neposredno iz baze socialnega varstva pri Inštitutu za socialno varstvo. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Vlada Republike Slovenije – strokovne službe, Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu, Center za poklicno izobraževanje, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Carinska uprava Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo. XI. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADINA Vsebina politike Znanje postaja vse bolj pomemben proizvodni tvorec in dejavnik nacionalne konkurenčnosti, povečanje vlaganj v znanje in človeka pa je nujno za prehod v družbo, temelječo na znanju. Zadostna vlaganja v človeški dejavnik so predpogoj za povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva (tehnološkega razvoja, razvoja informacijske in storitvene družbe, reforme javne uprave), hkrati pa so pomembna za zmanjševanje sedanjih in bodočih problemov na trgu dela, zmanjševanje socialne izključenosti ranljivih skupin prebivalstva, zagotavljanje pogojev za večjo kakovost bivanja in ustvarjanja socialne povezanosti. Evropska unija prepušča članicam popolno suverenost pri urejanju nacionalnih izobraževalnih sistemov, vendar pa vstop v Evropsko unijo, zagotavljanje večje konkurenčnosti in nezadovoljivo stanje, ki se je pokazalo pri ocenjevanju funkcionalne pismenosti slovenskega prebivalstva, kažejo potrebo po zagotavljanju kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh. Hitrega tehnološkega razvoja in zaostanka v ravni izobraženosti slovenskega prebivalstva ne moremo zmanjševati zgolj s podaljševanjem začetnega izobraževanja in povečevanjem vključenosti mlade generacije v srednje, dodiplomsko in postdiplomsko izobraževanje, temveč ga lahko obvladamo z istočasno večjo vključenostjo odraslih v izobraževanje in uveljavitvijo koncepta vseživljenjskega učenja.

(48)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(49): – pogajalsko izhodišče št. 18 Izobraževanje, usposabljanje in mladina. Statistična podpora politiki Vlada Republike Slovenije je že sprejela standardno klasifikacijo poklicev, urad pa si že nekaj časa prizadeva pripraviti tudi nov nacionalni sistem klasifikacije izobraževanja. Velike spremembe na področju izobraževanja ter nekateri drugi dejavniki terjajo in hkrati omogočajo nove pristope in rešitve izgradnje klasifikacijskega sistema. Kot edina dolgoročna smiselna rešitev je priprava standardne klasifikacije izobraževanja, organizirana kot statistična podatkovna baza, ki bi se “avtomatično” polnila iz obstoječih uradnih oziroma administrativnih zbirk podatkov.

(50)Klasifikacija bo zagotavljala ustrezno primerljivost z Mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja ISCED-1997, ki je standard za zbiranje in posredovanje mednarodno primerljivih statističnih podatkov o izobraževanju. Na področju izobraževanja in usposabljanja prinaša v slovensko nacionalno okolje precej novosti že omenjeni zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (III. Prost pretok oseb). Te novosti bo treba ustrezno umestiti in povezati z obstoječimi in novo nastajajočimi sistemi. To velja tudi za odnos do nove standardne klasifikacije izobraževanja oziroma do priprave enotnega novega statistično analitičnega orodja, ki bo na ustrezen, mednarodno primerljiv način zajemal ožje pojmovano “šolsko izobrazbo” ter širše pojmovano kvalifikacijsko usposobljenost slovenskega prebivalstva. Za oblikovanje tekoče in razvojne politike na področju izobraževanja ter za upravljanje, delovanje in financiranje izobraževalnega sistema nasploh so pomembni ustrezni podatki. Ti so pomembni tudi za ugotavljanje njegove učinkovitosti, kakovosti in primerjavo z drugimi državami. Z novimi tehnologijami se predvideva občutno zmanjšanje klasičnega papirnatega zbiranja in objavljanja podatkov. Preglednica 11: Povezava politike »Izobraževanje, usposabljanje in mladina« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- XI. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADINA Glavna področja statistik 11 Klasifikacije 31 Prebivalstvo 32 Trg dela 33 Izobraževanje in usposabljanje 35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov 36 Življenjska raven 37 Socialna varnost 38 Druge socialne statistike --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – nadaljnje prilagajanje vsebine raziskovanj s področja izobraževanja in usposabljanja zahtevam in metodološkim spremembam oziroma novostim Eurostata, OECD in UNESCA, – predstavitev rezultatov raziskave o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, usklajene z drugo mednarodno raziskavo o nadaljnjem poklicnem usposabljanju zaposlenih – CVTSII (Phare projekt), – proučitev možnosti zajema podatkov o začetnem in nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju po metodologiji Evropske unije (VET) iz obstoječih virov ob sodelovanju zunanjih institucij, – izdelava nacionalnega sistema klasifikacij s področja izobraževanja, usklajenega (primerljivega) z ISCED 97, – spremljanje prehoda iz izobraževanja in usposabljanja v zaposlitev prek vključitve dodatnega modula vprašanj v Anketo o delovni sili, – priprava za sodelovanje pri ad hoc modelu leta 2003 o vseživljenjskem izobraževanju, – sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport pri izgradnji nacionalnega izobraževalnega informacijskega sistema ter prilagajanje raziskav oziroma metodologije zajema podatkov razvoju informacijskega sistema, – razvoj kazalnikov s področja izobraževanja in usposabljanja za prijaznejši prikaz podatkov s tega področja za uporabnike, za spremljanje politik in mednarodne primerjave, – izgradnja statističnega registra kvalifikacij. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. XII. PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE Vsebina politike Enakost pri obravnavanju se na širokem območju, ki ga je ustvaril enotni trg, ne nanaša samo na vse državljane držav članic, ampak tudi na državljane tretjih držav. Tako se svoboda gibanja nanaša na vse tiste, ki se nahajajo na ozemlju skupnosti. Zato morajo imeti države članice skupna pravila za tujce, ki prestopijo njihove meje, in za njihovo obravnavanje na ozemljih držav članic. Člen K v Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije opredeljuje vrsto področij skupnega interesa na področju pravosodja in notranjih zadev. Ta so: prehod zunanjih meja; pogoji za vstop in gibanje državljanov tretjih držav; pogoji bivanja za te osebe na ozemlju držav članic; azilska politika; politika priseljevanja; boj proti nedovoljenemu priseljevanju; bivanje in delo; boj proti odvisnosti od nedovoljenih drog; sodno sodelovanje v civilnih zadevah; sodno sodelovanje v kazenskih zadevah; policijsko sodelovanje. Policijsko sodelovanje je osredotočeno predvsem na preprečevanje terorizma in boj proti njemu, na boj proti nezakonitemu prometu z nedovoljenimi drogami (Enota Europola za nedovoljene droge – Europol Drugs Unit – EDU) in drugim resnim oblikam mednarodnega kriminala.

(51)Pravni red Republike Slovenije je na področju pravosodja in notranjih zadev že v veliki meri usklajen s pravnim redom Evropske unije. Določeni ukrepi so še potrebni na področju (

1. i)migracij in azila (za izmenjavo podatkov in informacij o migracijskih gibanjih bo vzpostavljen Informacijsko-dokumentacijski center), (
2. ii)za izvajanje Schengenskega sporazuma, (iii) za boj proti organiziranemu kriminalu in (
3. iv)za mednarodno sodelovanje – pravno sodelovanje v kazenskih zadevah, pravno sodelovanje v civilnih zadevah, mednarodno policijsko sodelovanje in carinsko sodelovanje.

(52)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(53): – pogajalsko izhodišče št. 24 Pravosodje in notranje zadeve. Statistična podpora politiki Temeljni pogoj za mednarodno primerljive podatke o statistiki kriminalitete so urejeni sistemi uradnih statistik kriminalitete znotraj države (državnega urada za statistiko, policije, tožilstev, sodišč, zaporov), dopolnjeni z viktimološkimi anketami in povezani z družbenopolitičnimi, ekonomskimi in socialnimi podatki. Z Anketo o viktimizaciji (metodologija UNICRI), katere namen je spremljanje temnega polja kriminalitete, bo urad zbiral podatke o posameznih deliktih (tatvine, ropi, vlomi ipd.), mnenja ter stališča o prijavljanju le-teh policiji, zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu žrtve z delom policije po prijavi, o splošni oceni dela policije, kaznovalni in obrambni naravnanosti prebivalstva in odgovornosti žrtve za kaznivo dejanje. Z namenom statističnega spremljanja odgovornosti pravnih oseb (v skladu z novo kazensko zakonodajo) je urad uvedel dve novi raziskovanji, za kateri bodo posredovali podatke okrožna državna tožilstva ter okrožna in okrajna sodišča za postopke, ki so zaključeni. Za popolno in enotno spremljanje organiziranega kriminala in korupcije na nacionalni ravni je poleg težavnosti pri odkrivanju tovrstne kriminalitete problem tudi v neenotnosti definicij, predvsem organiziranega kriminala (tudi v mednarodnem merilu ni enotne definicije). Za poenoteno spremljanje kriminalitete v Sloveniji je treba vzpostaviti (informacijski) enoten sistem informatiziranih dogodkov med policijo, tožilstvi, sodišči in zapori. Preglednica 12: Povezava politike »Pravosodje in notranje zadeve« s področji statistik --------------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik --------------------------------------------------------------------------------- XII. PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE Glavna področja statistik 31 Prebivalstvo 32 Trg dela 33 Izobraževanje in usposabljanje 35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov 36 Življenjska raven 37 Socialna varnost 38 Druge socialne statistike --------------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – pridobitev vseh definicij organiziranega kriminala, ki se pojavljajo v Sloveniji; v sodelovanju s strokovnjaki določenih področij se izdela predlog enotne definicije organiziranega kriminala na nacionalni ravni, – uvedba dveh novih raziskovanj (v skladu z novo kazensko zakonodajo) o pravni osebi, zoper katero je postopek po kazenski ovadbi in predhodni postopek za kaznivo dejanje končan (SK-5), in o – pravni osebi, zoper katero je postopek za kaznivo dejanje pravnomočno končan (SK-6), – izvedba in predstavitev rezultatov mednarodne ankete o viktimizaciji 2001 (v nacionalnem vprašalniku so bila mednarodnemu sklopu vprašanj dodana še vprašanja o odgovornosti žrtve za kaznivo dejanje in razširjen sklop vprašanj o korupciji), – priprava metodoloških izhodišč za zasnovo informacijskega sistema, katerega cilj je vzpostavitev informatiziranih dogodkov med policijo, tožilstvi, sodišči in zapori, če bo predhodno uresničena ustrezna zakonska podlaga, – prevzemanje podatkov za vprašalnike SK-2 in SK-4 od sodišč v elektronski obliki. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za pravosodje, sodišča, tožilstva, zapori, Ministrstvo za notranje zadeve, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. XIII. KULTURA Vsebina politike 128. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti opredeljuje, da mora Skupnost prispevati k razcvetu kultur držav članic s spoštovanjem njihove nacionalne in regionalne raznolikosti ter sočasno postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino. Delovanje je usmerjeno k spodbujanju sodelovanja med državami članicami. Za izvoz kulturnih dobrin zunaj Skupnosti, ki so umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, je potrebna izdaja izvozne licence, ki jo izda država članica, na ozemlju katere se pravno nahaja kulturna dobrina. V istem smislu je zagotovljeno vračilo kulturnih dobrin, ki so bile protipravno odstranjene z ozemlja države članice. Zaščitene so tudi avtorske pravice (Zelena knjiga o avtorskih in povezanih pravicah v informacijski družbi). Avdiovizualni sektor, ki zajema programsko proizvodnjo in distribucijo (programska oprema) ter izdelavo opreme (strojna oprema), je komisija v svoji Beli knjigi o rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju opredelila kot velik potencial za povečanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Pri spodbujanju pospešenega razvoja visokih televizijskih storitev direktiva Evropske unije opredeljuje tehnične zahteve, ki jim morajo ustrezati vse televizijske storitve, in niz pravil, ki urejajo dostop do pravil digitalne plačljive televizije. Določena je tudi minimalna usklajenost o oglaševanju (premori, trajanje, oglaševanje za določene izdelke, etična pravila), sponzorstvo, zaščita mladoletnih oseb, pravica do odgovora. Država članica mora zagotoviti, da si zavodi za radiodifuzijo rezervirajo večinski del časa oddajanja za evropska dela, razen določenih vrst programa.

(54)Ena izmed ključnih opredelitev Republike Slovenije na področju kulture je, da postane z dnem pridružitve slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije v skladu z načeli ohranjanja kulturne identitete, enakopravnosti evropskih kultur, kulturne avtonomije narodov ter načela enakopravnosti držav članic.

(55)Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč

(56): – pogajalsko izhodišče št. 20 Kultura in avdiovizualna politika. Statistična podpora politiki Državna statistika uresničuje raziskovanja o delovanju kulturnih institucij in drugih organizatorjev kulturne dejavnosti v skladu z nacionalnimi potrebami in mednarodnimi priporočili. Predvidene so posodobitve pri spremljanju avdiovizualne dejavnosti, pripravi primerljivih statističnih kazalnikov, ugotavljanju vpliva tehničnega razvoja in gospodarske rasti na kulturo ter spremljanju pomena prodiranja kulture tudi na druga področja, npr. v izobraževanje, zaposlovanje (ustvarjanje novih delovnih mest), infrastrukturo, promet, turizem itd. Preglednica 13: Povezava politike »Kultura« s področji statistik ----------------------------------------------------------------------------- Potrebe politik Področja statistik ----------------------------------------------------------------------------- XIII. KULTURA Glavna področja statistik 34 Kultura ----------------------------------------------------------------------------- Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002 – spremljanje razvoja mednarodno poenotenih metodologij, ki jih za to področje pripravlja Eurostat, – uskladitev spremljanja dejavnosti muzejev po (novem) zakonu o kulturni dediščini. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenje