Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport P R A V I L N I K o meroslovnih zahtevah za dolžinska merila splošnega namena* I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati dolžinska merila splošnega namena, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter roke rednih overitev. Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-28-73/362. 2. člen Dolžinsko merilo splošnega namena (v nadaljnjem besedilu: merilo) je merilni instrument, ki vsebuje oznake skale, katerih razdalje so izražene v skladu z odredbo o merskih enotah (Uradni list RS, št. 26/01). Merilo je določeno kot: – mejno merilo, če osnovni oznaki skale tvorita dve ploskvi, – merilo z mejnima črtama, če osnovni oznaki tvorita dve črti, luknji ali oznaki, – mešano merilo, če je ena izmed osnovnih oznak skale ploskev, druga pa črta, luknja ali oznaka. 3. člen Ta pravilnik se nanaša na naslednje vrste meril: 1. mejna merila z merilnim trakom iz steklenih vlaken in plastike, merila z mejnima črtama iz steklenih vlaken in plastike ali mešana merila iz steklenih vlaken in plastike, pri katerih: – je nazivna dolžina med 0,5 in 100 metri; – je označena natezna sila okoli 20 N; – so prosti konci mejnih in mešanih meril zaščiteni s trakom ali konico, odporno proti obrabi. Ta merila spadajo v razred točnosti I, II ali III. 2. merila, izdelana iz enega kosa, toga ali poltoga, kovinska ali iz drugega materiala, pri katerih je: – nazivna dolžina med 0,5 in 5 metri; – referenčna temperatura lahko v določenih primerih drugačna od 20 °C. Ta merila vključujejo tudi merilne palice za merjenje nivoja tekočin. Konec toge merilne palice mora biti opremljen z okovom ali konico, ki je odporna proti udarcem in obrabi. Ob udarcu se ne sme iskriti. Ta merila spadajo v razred točnosti I ali II. 3. zložljiva merila iz kovine ali drugega materiala, pri katerih: – je nazivna dolžina med 0,5 in 5 metri; – imajo deli enake razdelke med spoji; – morata biti zagotovljena njihovo spajanje in izravnava v odprti legi z učinkovito napravo, ki je izvedena tako, da na spojih ne povzroča dodatnih pogreškov, ki bi bili večji od 0,3 mm pri merilih razredov točnosti I in II ter od 0,5 mm pri merilih razreda točnosti III. Ta merila spadajo v razred točnosti I, II ali III. 4. merila z jeklenim trakom, ki so:
- a)mejna merila, merila z mejnima črtama ali mešana merila na navijalu, pri katerih je nazivna dolžina med 0,5 in 10 metri; listi meril med 5 in 10 m morajo imeti vbočen prerez. Ta merila so lahko v ohišju, katerega ena dimenzija je lahko vključena v del, ki se uporablja za merjenje, zlasti za merjenje notranjih mer; prosti konec teh meril mora biti opremljen s fiksnim ali drsečim kavljem ali jezičkom. Ta merila spadajo v razred točnosti I ali II.
- b)mejna merila ali merila z mejnima črtama, namenjena merjenju dolžin, večjih od nazivne dolžine merila, pri katerih: – je nazivna dolžina: 5, 10, 20, 50, 100 ali 200 metrov; – so na merilu označena natezna sila okoli 50 N; – so na obeh koncih merila ročaji ali obroči. Če sta ročaja vključena v nazivno dolžino, morata biti izvedena tako, da njun spoj ne povzroča nikakršnih netočnosti pri merjenju. Ta merila spadajo v razred točnosti I ali II.
- c)merila z mejnima črtama ali mešana merila na navijalu, ki niso namenjena merjenju dolžin, večjih od nazivne dolžine, pri katerih: – je nazivna dolžina med 5 in 200 metri; – je referenčna temperatura lahko v določenih primerih drugačna od 20 °C; – je na merilu označena natezna sila okoli 50 N; – mora prosti konec imeti ročaj ali obroč, ki ne sme biti vključen v nazivno dolžino. Ta merila spadajo v razred točnosti I ali II. 5. mešani potopni kovinski trakovi z grezili, ki se uporabljajo za merjenje nivoja tekočin, pri katerih: – je nazivna dolžina med 5 in 50 metri; – je referenčna temperatura lahko v določenih primerih drugačna od 20 °C; – je na merilu označena natezna sila, ki zadošča za pravilen razteg traku. Taka natezna sila se uporabi na merilu s pomočjo grezila, ki mora imeti označeno maso; – sestavlja osnovna oznaka skale, ki začenja skalo, temelj grezila z ustrezno obliko in iz materiala, ki se ob udarcu ne iskri. Grezilo mora biti pritrjeno na trak fiksno ali odstranljivo tako, da pritrditev ali spoj ne povzročata nikakršnih netočnosti pri merjenju; – je celotna dolžina traku označena v milimetrih, razdelba pa se mora nadaljevati na eni od ravnih strani grezila. Drugi konec merila je lahko opremljen z navijalom. Ta merila spadajo v razred točnosti I ali II. Največji dopustni pogrešek instrumenta na mestu uporabe z grezilom ne sme nikdar biti manjši od 0,6 mm. 4. člen Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo: – “nazivna dolžina merila“ je dolžina, ki je na merilu označena oziroma ki se mu pripisuje, – “osnovni oznaki skale merila“ sta oznaki, katerih medsebojna oddaljenost določa nazivno dolžino merila. Skalo merila sestavljajo osnovni oznaki skale in vse druge oznake. II. MEROSLOVNE ZAHTEVE 5. člen Merila morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika. III. NAPISI IN OZNAKE 6. člen Na merilih morajo biti naslednji napisi in oznake:
- a)napisi, ki so obvezni v vseh primerih: nazivna dolžina, znak ali trgovsko ime proizvajalca, oznaka razreda točnosti: I, II ali III, znak EEC-odobritve tipa merila in/ali uradna oznaka tipa merila.
- b)napisi, ki so obvezni v določenih primerih: referenčna temperatura, če je ta drugačna od 20 °C, natezna sila, posebna uporaba, za katero je merilo namenjeno v primerih iz točk 3.2 in 4.2 Priloge I. Nazivna dolžina, natezna sila in temperatura morajo biti izražene v merskih enotah, ki so določene v odredbi o merskih enotah (Uradni list RS, št. 26/01), ali v enem od njihovih desetiških večkratnikov ali manjkratnikov, ki mu sledi ustrezni predpisani simbol. Vsi napisi morajo biti vidni in berljivi ter se označujejo na začetku merila. V soglasju z Uradom Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) so lahko na sestavnem delu merila navedeni še dodatni napisi. V takem primeru mora biti v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila in/ali certifikatu o odobritvi tipa merila navedeno mesto teh napisov. 7. člen Če širina merila ne omogoča berljivosti znaka EEC-odobritve tipa in/ali uradne oznake tipa merila, se lahko ta znak ne glede na določila pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) ter skladno z zahtevami točke 2.5 Priloge I pojavi v obliki naslednjih znakov, ki so razvrščeni po vrsti: – stilizirana črka epsilon, – črka ali črke, ki označujejo državo članico Evropske unije, ki je izdala certifikat o EEC-odobritvi tipa, – dve zadnji številki koledarskega leta izdaje certifikata o EEC-odobritvi tipa in/ali certifikata o odobritvi tipa merila, – referenčna številka EEC-odobritve tipa (na primer epsilon F 75 5345) in/ali tekoča zaporedna številka certifikata o odobritvi tipa merila. Na izključno odgovornost proizvajalca se lahko merilo označi s količnikom linearnega temperaturnega raztezka materiala, iz katerega je izdelano, v obliki: alfa = ...... Na merilih so lahko navedeni še drugi podatki, predpisani z drugimi predpisi oziroma tisti podatki, ki jih je odobril urad. Če napisi niso šifrirani, morajo biti izraženi v slovenskem jeziku. Merila so lahko opremljena z reklamnimi napisi, če so nameščeni skladno z določili šestega odstavka tega člena. Napisi, vključno z reklamnimi napisi, morajo biti razvrščeni tako, da v nobenem primeru ne motijo uporabe merila. Obvezni napisi, razen znaka EEC-odobritve tipa merila oziroma uradne oznake tipa merila in namestitev reklamnih napisov, morajo biti na vzorcu, ki je predmet odobritve tipa. 8. člen Na začetku merila ali na dodatni njegovi pritrdilni napravi mora biti predviden prostor za namestitev oznak EEC-prve overitve in/ali oznake prve overitve merila. Oznake iz prejšnjega odstavka morajo biti nameščene skladno z določili pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01). IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI 9. člen Skladnost merila z meroslovnimi zahtevami se lahko potrdi z odobritvijo tipa merila, ki ji sledi prva overitev in/ali z EEC-odobritvijo tipa merila, ki ji sledi EEC-prva overitev. Postopki ugotavljanja skladnosti so podani v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika. V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE 10. člen Za merila nad 2 m so redne overitve obvezne. Rok za redne overitve je dve leti. Redne in izredne overitve meril vključujejo: – ugotavljanja skladnosti merila z odobrenim tipom, – meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev. VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 11. člen Določbe prve točke prvega odstavka in tretjega odstavka 6. člena, prvega odstavka 7. člena, prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, določbe točk 3.2, 4.2 in 5.4 Priloge I ter določbe točk 1, 2, 2.1, 2.2, 3 in 3.1.1 Priloge II, ki se nanašajo na EEC-odobritev tipa merila oziroma EEC-prvo overitev merila se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije Evropski uniji ali z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za merila splošnega namena (Uradni list SFRJ, št. 18/88 in 26/90). 13. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 009-13/01-11 Ljubljana, dne 14. septembra 2001 dr. Lucija Čok l. r. Ministrica za šolstvo, znanost in šport * Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na dolžinska merila splošnega namena (73/362/EGS), kot je dopolnjena z direktivama 78/629/EGS in 85/146/EGS. Priloga I 1. Materiali Merila in njihove dodatne naprave morajo biti izdelane iz materialov, ki so v normalnih pogojih uporabe dovolj trajni, stabilni in odporni proti vplivom okolja. Kakovost uporabljenih materialov mora zagotavljati, da: 1.1 ob normalni uporabi pri temperaturah, ki so za 8 °C nad referenčno temperaturo ali pod njo, spremembe dolžine niso večje od največjih dopustnih pogreškov; 1.2 pri merilih, ki se uporabljajo pod določeno natezno silo, povečanje ali zmanjšanje te sile za 10 % ne povzroči spremembe dolžine, ki bi presegla največji dopustni pogrešek. 2. Zgradba 2.1 Merila in njihovi sestavni deli morajo biti izvedeni dobro in trdno in morajo biti skrbno obdelani. 2.2 Prečni prerez meril mora imeti takšne mere in oblike, da v normalnih pogojih uporabe omogoča merjenje s točnostjo, kakršno zahteva razred točnosti, v katerega zadevno merilo sodi. 2.3 Mejni ploskvi pri mejnih merilih morata biti ravni. Ti dve mejni ploskvi in črte morajo biti pravokotne na vzdolžno os merila. 2.4 Mejni ploskvi pri mejnih in mešanih merilih, izdelanih iz lesa ali drugega materiala, katerega trajnost je enaka ali krajša od lesa, morata biti oblikovani s trakom ali konico, ki je odporna proti obrabi in udarcem ter primerno pritrjena na merilo. 2.5 Dodatne naprave, kot so eden ali več pritrjenih ali premičnih kavljev, obročev, ročajev, ploščic, konic, jezikov, navijal ali nonijev, ki lajšajo uporabo merila in razširjajo možnosti njegove uporabe, so dovoljene le, če ne morejo povzročiti zmote. Oblikovane in pritrjene na merilo morajo biti tako, da se v normalnih pogojih uporabe netočnost pri merjenju ne poveča. 2.6 Merila z merilnim trakom morajo biti izdelana tako, da so robovi traku, raztegnjenega na ravni površini, praktično ravni in vzporedni. 2.7 Naprave za navijanje meril z merilnim trakom morajo biti izdelane tako, da ne povzročajo trajne deformacije traku. 3. Razdelba in oštevilčenje 3.1 Merila morajo imeti vzdolž svoje nazivne dolžine jasno, pravilno in neizbrisno razdelbo in oštevilčenje, ki omogoča zanesljivo, enostavno in nedvoumno razbiranje. Nekatere neoštevilčene oznake skale, ki ne presegajo števila oznak skale med dvema zaporedno oštevilčenima oznakama skale na merilu, pa se lahko razširijo preko osnovne oznake skale na koncu merila. 3.2 Vrednost razdelka skale mora biti v obliki 1 x 10(na n); 2 x 10(na
- n)ali 5 x 10(na
- n)metrov, kjer je "n" celo pozitivno ali celo negativno število ali nič. Enaka mora biti največ: - 1 cm na merilih z nazivno dolžino, ki je enaka 2 m ali manjša, - 10 cm, če je nazivna dolžina več kot 2 m in manj kot 10 m, - 20 cm, če je nazivna dolžina enaka 10 m ali več in manj kot 50 m, - 50 cm, če je nazivna dolžina enaka 50 m ali večja. V posebnih primerih uporabe smejo biti te vrednosti presežene, če je to utemeljeno v zahtevi za EEC-odobritev tipa merila oziroma odobritev tipa merila in je na merilu označena posebna uporaba, za katero je namenjeno. 3.3 Če so oznake skale v obliki črt, morajo biti te ravne in pravokotne na os merila in vse enake debeline po vsej svoji dolžini. Dolžina črt mora biti povezana z ustrezno mersko enoto. Črte morajo tvoriti pregledno in jasno skalo, njihova debelina pa ne sme povzročati netočnosti pri merjenju. 3.4 Določeni odseki skale, zlasti tisti na koncih, so lahko dodatno razdeljeni na desetiške manjkratnike osnovne vrednosti razdelka, ki velja za celotno merilo. V takem primeru so lahko črte na teh območjih skale tanjše kot na ostanku merila. 3.5 Oznake skale so lahko tudi v obliki lukenj, če je vrednost razdelka enaka ali večja od enega centimetra, ali v obliki kake druge oznake, če je vrednost razdelka enaka ali večja od enega decimetra, če te oznake zagotavljajo dovolj natančno razbiranje, pri čemer je treba upoštevati razred točnosti, v katerega merilo spada. 3.6 Oštevilčenje je lahko neprekinjeno ali ponavljajoče se. V primeru iz točke 3.4 te priloge, je lahko oštevilčenje v območjih z zmanjšanimi razdelki drugačno kot na ostalem merilu. Položaj, velikost, oblika, barva in kontrast številk morajo biti prilagojeni skali in oznakam skale, na katere se nanašajo. Ne glede na vrednost razdelka, določenega v točki 3.2 te priloge, morajo biti oštevilčene oznake skale oštevilčene v metrih, decimetrih, centimetrih ali milimetrih brez navedbe ustreznega simbola. Število oštevilčenih oznak skale mora omogočati nedvoumno razbiranje. Če enota oštevilčenja ni meter, so lahko metrske oznake skale kljub temu oštevilčene v metrih. Številkam metrov mora v tem primeru slediti simbol "m". Poleg tega se lahko predhodno število metrov ponovi na enak način pred drugimi oštevilčenimi oznakami skale. Če je vrednost razdelka skale s črtama v obliki 2 x 10(na
- n)in ni manjša od 2 centimetrov, morajo biti oštevilčene vse oznake skale. 3.7 Če ima merilo v isti ali pa v nasprotni smeri več skal, so lahko vrednosti razdelkov različne in lahko oštevilčenje narašča v isti ali v nasprotni smeri. 4. Nazivna dolžina 4.1 Nazivna dolžina meril mora imeti eno od naslednjih vrednosti: 0,5, 1, 1,5, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 m ali večkratnik 5 m. 4.2 Za posebne namene se lahko uporabljajo tudi druge vrednosti, če je v času predložitve zahteve za EEC-odobritev tipa merila oziroma odobritev tipa merila potreba po uporabi merila take nazivne dolžine upravičena in če je na merilu označena uporaba, za katero je namenjeno. Nekatere od nazivnih dolžin, navedenih v točki 4.1 te priloge, niso dovoljene za merila, na katera se sklicuje točka 4.2 3. člena tega pravilnika. 5. Meroslovne zahteve Največji dopustni pogreški Merila, definirana v tem pravilniku, se delijo v tri razrede, ki so po stopnji točnosti označeni z I, II in III. 5.1 Največji dopustni pozitivni ali negativni pogrešek (
- a)na nazivno dolžino ali (
- b)na katerokoli drugo razdaljo med dvema nezaporednima oznakama skale, mora biti izražen v milimetrih kot funkcija zadevne dolžine z enačbo (a + bL), kjer so: - L zadevna dolžina, zaokrožena navzgor do naslednjega celega metra, - a in b pa koeficienta, katerih vrednosti so za vsak razred točnosti določene skladno z naslednjo tabelo: ------------------------------------------- Razred točnosti a b ------------------------------------------- I 0,1 0,1 II 0,3 0,2 III 0,6 0,4 ------------------------------------------- 5.2 5.2.1 Največji dopustni pogrešek, pozitiven ali negativen, na dolžini 'i' vrednosti razdelkov, ki ne presegajo 1 cm, se za posamezni razred točnosti določi v skladu z naslednjo tabelo: ------------------------------------------------------- Dolžina 'i' zadevne Največji dopustni pogrešek vrednosti razdelka (v
- mm)za razred točnosti: ------------------------------------------------------- I II III -------------------------- I Priloga II Postopki ugotavljanja skladnosti 1. EEC-odobritev tipa merila oziroma odobritev tipa merila EEC-odobritev tipa merila oziroma odobritev tipa merila vključuje pregled dokumentacije in ugotavljanje skladnosti tipa merila z zahtevami tega pravilnika. 2. Pregledi za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev 2.1 Pregledi za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev se izvajajo bodisi na vseh predloženih merilih ali na serijah meril. 2.2 Pri pregledu za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev se z vizualnim pregledom ugotavlja skladnost meril z odobrenim tipom. 2.3 Prav tako je treba preveriti, ali je merilo skladno z zahtevami, ki se nanašajo na največje dopustne pogreške za nazivno dolžino, pri čemer je treba upoštevati določila iz Priloge I, kjer je to ustrezno. 2.4 Nadalje se na petih različnih mestih, ki so naključno razporejena po merilu, pregledajo: - razdalja med dvema nezaporednima oznakama skale, - dolžina vrednosti razdelka, - razlika med dolžino dveh zaporednih vrednosti razdelkov, da se preveri njihova skladnost z določili iz Priloge I, kjer je to ustrezno. Če rezultati pregleda to opravičujejo, lahko urad zmanjša ali poveča število pregledov. 2.5 Vsi zgoraj omenjeni pregledi se izvajajo pod referenčnimi pogoji, ki so v točki 5.5.1 Priloge I. 3. Statistični pregled, ki velja kot pregled za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev Če se merila proizvajajo serijsko in če vložnik zahteve za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev, priloži k zahtevi pisno izjavo, da so bila merila že ustrezno pregledana, se na vložnikovo prošnjo predložene serije pregledajo statistično po atributih pod naslednjimi pogoji: 3.1 Splošno 3.1.1. Serija Serije so sestavljene iz meril, ki: - so istega tipa, - sodijo v isti razred točnosti, - so izdelana po istem postopku. Velikost serije je število meril, ki jih serija vsebuje. Največja velikost serije za EEC-prvo overitev oziroma prvo overitev znaša 10 000 enot. 3.1.2. Vzorec Vzorec je sestavljen iz naključno izbranih meril iz serije. Število meril v vzorcu se imenuje velikost vzorca. 3.1.3. Statistični pregled po atributih Statistični pregled po atributih je pregled, v katerem se merila razvrščajo kot hibna ali brezhibna. 3.1.4. Omejilna raven kakovosti (LQ 5) Omejilna kakovost je raven kakovosti predložene serije, ki v načrtu vzorčenja ustreza 5 % verjetnosti za sprejem. 3.1.5. Sprejemljiva raven kakovosti (SQL) Standardna raven kakovosti je raven kakovosti predložene serije, ki v načrtu vzorčenja ustreza 95-odstotni verjetnosti za sprejem. 3.1.6. Število za sprejem Pri statističnem pregledu po atributih je število za sprejem tisto največje število hibnih meril, najdenih v pregledanem vzorcu, ki mu, če je doseženo, še vedno sledi sprejem pregledane serije. 3.1.7. Število za zavrnitev Pri statističnem pregledu po atributih je število za zavrnitev tisto število hibnih meril, najdenih v pregledanem vzorcu, ki mu, če je preseženo, sledi zavrnitev pregledovane serije. 3.1.8. Enojni načrt vzorčenja Število posameznih pregledanih meril mora biti enako velikosti vzorca, kot je določena v načrtu. Če je število v vzorcu najdenih hibnih meril manjše ali enako številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je število hibnih meril večje ali enako številu za zavrnitev, je treba serijo zavrniti. 3.1.9 Dvojni načrt vzorčenja Število posameznih pregledanih meril mora biti enako velikosti prvega vzorca, kot je določena v načrtu. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, manjše ali enako prvemu številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, enako ali večje od prvega števila za zavrnitev, je treba serijo zavrniti. Če je število hibnih meril, najdenih v prvem vzorcu, med prvim številom za sprejem in prvim številom za zavrnitev, je treba pregledati še drugi vzorec, katerega velikost je določena z načrtom. Števili hibnih meril, najdenih v prvem in drugem vzorcu, se seštejeta. Če je skupno število hibnih meril manjše ali enako drugemu številu za sprejem, je treba serijo sprejeti. Če je skupno število hibnih meril večje ali enako drugemu številu za zavrnitev, je treba serijo zavrniti. 3.2 Postopki pregledovanja Uporabiti je treba eno izmed obeh metod za pregledovanje, ki sta opisani spodaj, izbere pa jo urad. Prva metoda, metoda "A", vključuje enojne sheme predložitve, metoda "B" pa vključuje večkratno shemo predložitve. Pregled je sestavljen iz štetja hibnih meril v obravnavanem vzorcu. 3.2.1. Če je izbrana metoda "A", urad za sprejem ali zavrnitev predložene serije uporabi načrt vzorčenja z naslednjimi lastnostmi: - standardna raven kakovosti (SQL) med 0,40 % in 0,90 %, - omejilna kakovost (LQ 5) med 4,0 % in 6,5 %. Primeri načrtov vzorčenja: Enojni načrt vzorčenja ------------------------------------------------------------- Velikost Število za Število za LQ 5 SQL vzorca sprejem zavrnitev ------------------------------------------------------------- a 80 1 2 5,8 0,44 b 125 2 3 5,0 0,65 ------------------------------------------------------------- Dvojni načrt vzorčenja ------------------------------------------------------------------- Velikost Celotna Število za Število za LQ 5 SQL vzorca velikost sprejem zavrnitev ------------------------------------------------------------------- a Prvi vzorec 50 50 0 2 5,8 0,44 Drugi vzorec 50 100 1 2 ------------------------------------------------------------------- b Prvi 80 80 0 3 5,0 0,65 vzorec Drugi vzorec 80 160 3 4 ------------------------------------------------------------------- Če je serija zavrnjena, urad pregleda to serijo v celoti ali pa sprejme potrebne varnostne ukrepe, da prepreči, da bi se zavrnjena serija v takem stanju dala v promet. 3.2.2. Če se uporabi metoda "B", urad za sprejem ali zavrnitev predložene serija uporabi načrte vzorčenja skladno z naslednjo tabelo: Načrti vzorčenja ------------------------------------------------------ Vrstni red Velikost Število za Število za Predložitve sprejem zavrnitev ------------------------------------------------------ 1 70 0 1 2 85 0 1 3 105 0 1 4 120 0 1 ------------------------------------------------------ Potem, ko je bila serija sprejeta, se naslednja predložena serija v vrstnem redu predložitve pojavi pod številko 1. Potem, ko je bila serija zavrnjena, urad sprejme potrebne varnostne ukrepe, da prepreči, da bi se zavrnjena serija v takem stanju dala v promet. 3.3. Posledice pogostih zavrnitev serij Kadar so zavrnitve serij pogoste, za ta merila statistični pregled ni mogoč. Kazalo Na vrh