Uredba o kakovosti podzemne vode, stran 825.

Na podlagi prvega odstavka

1. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave, 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o kakovosti podzemne vode*
2. člen Ta uredba določa: – kemijske lastnosti (v nadaljnjem besedilu: parametri) podzemnih voda, ki so pomembne za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda, – mejne vrednosti parametrov za podzemne vode dobrega kemijskega stanja, – merila za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda, – merila za ugotavljanje dolgoročnih trendov onesnaženosti podzemnih voda, to je povečevanja in zmanjševanja onesnaženosti, ter sprememb dolgoročnih trendov onesnaženosti, – merila za ugotavljanje čezmerne onesnaženosti telesa podzemne vode in rok za prenehanje izvajanja sanacijskih ukrepov.
3. člen Določbe te uredbe se uporabljajo za telesa podzemne vode, katerih površina presega 300 km
4. Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za vodna telesa podzemne vode, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, vendar gre za telesa podzemne vode: – iz katerih povprečni dnevni odvzem za oskrbo s pitno vodo v javnih sistemih oskrbe s pitno vodo presega 100 m3, – ki so zaradi svoje kakovosti ali količin pomembna ali – segajo preko državnih meja. Vodna telesa podzemnih voda iz druge alinee prejšnjega odstavka se določi na podlagi meril iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Ta uredba se uporablja za telo podzemne vode, ki ga naravno ali umetno bogati površinska voda.
5. člen Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
6. Podzemne vode so vode pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.
7. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal zadostne poroznosti in prepustnosti, da omogoča znatnejši pretok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
8. Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov.
9. Hidrogeološko zaledje je območje, iz katerega pritekajo v vodonosnik vode, ki imajo vpliv na količinsko in kakovostno stanje posameznega vodnega telesa podzemne vode.
10. Dobro kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, ki izpolnjuje pogoje za dobro kemijsko stanje, določene s to uredbo.
11. Opazovalna vrtina je objekt, opremljen za izvajanje meritev nekaterih parametrov podzemnih voda in njihovo vzorčenje v posameznih ciljnih hidrogeoloških conah.
12. Mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje kemijskega stanja, značilno za celotno vodno telo podzemne vode. Na merilnih mestih, ki so vključena v omrežje merilnih mest se zagotavljajo redne meritve količinskih parametrov in parametrov kakovosti podzemne vode, vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Merilna mesta se v okviru mreže merilnih mest razvrstijo na osnovna merilna mesta in trendna merilna mesta.
13. Osnovna merilna mesta so merilna mesta mreže merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda in za primerjalno ocenjevanje rezultatov meritev obratovalnega monitoringa onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, ki je predpisan za točkovne vire onesnaževanja podzemnih voda.
14. Trendna merilna mesta so merilna mesta mreže merilnih mest, ki so namenjena za ugotavljanje dolgoročnih trendov onesnaženosti podzemnih voda.
15. Ranljivost vodnega telesa podzemne vode je merilo za tveganje, da se podzemna voda v vodonosnikih onesnaži zaradi danih hidroloških, geoloških in pedoloških pogojev.
16. Obremenjenost vodnega telesa podzemne vode je poseg ali posledica posega v okolje, ki je povzročila onesnaženje podzemne vode ali njeno rabo ali izkoriščanje.
17. člen Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi rezultatov kemijske analize vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim in enakomernim vzorčevanjem v vodnjaku ali na izviru, kjer se podzemna voda odvzema kot pitna voda, na opazovalni vrtini, ki je namenjena meritvam parametrov podzemne vode, ali na izviru, ki je iztok iz telesa podzemne vode. Parametri ter njihove vrednosti, na podlagi katerih se ugotavlja kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
18. člen Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa na podlagi letne povprečne vrednosti parametra, izračunane iz rezultatov meritev na vseh merilnih mestih posameznega vodnega telesa, to je na vseh osnovnih in trendnih merilnih mestih, po postopku iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
19. člen Vodno telo podzemne vode ima dobro kemijsko stanje, če letna povprečna vrednost nobenega od parametrov ni večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe. Vodno telo podzemne vode, ki ne izpolnjuje pogojev za dobro kemijsko stanje, ima slabo kemijsko stanje.
20. člen Dolgoročne trende onesnaženosti podzemne vode se ugotavlja na podlagi analize časovne vrste četrtletne, polletne ali letne povprečne vrednosti parametrov in časovne vrste četrtletne, polletne ali letne srednje vrednosti parametrov, izmerjenih na trendnem merilnem mestu. Četrtletne in polletne povprečne in srednje vrednosti parametrov se izračuna po postopku, ki je v prilogi 3 te uredbe določen za izračun letne povprečne vrednosti parametra in letne srednje vrednosti parametra. Dolgoročni trend onesnaženosti podzemne vode se izračuna z metodo linearne in kvadratične regresijske zveze podatkov iz časovne vrste, pri čemer se uporabi linearni model. Dolgoročni trend onesnaženosti podzemne vode se lahko ugotovi, če so za časovno vrsto iz prvega odstavka za posamezno vodno telo na razpolago podatki za izračun letnih povprečnih in srednjih vrednosti parametrov za obdobje najmanj petih let. Podrobneje se določi način ugotavljanja dolgoročnega trenda onesnaženosti podzemne vode v programu monitoringa podzemnih voda skladno s predpisi, ki urejajo imisijski monitoring podzemnih voda.
21. člen Šteje se, da se onesnaženost vodnega telesa podzemnih voda trajno povečuje, če je iz ocene o dolgoročni spremembi parametra podzemne vode razvidno, da časovna vrsta vrednosti parametra enakomerno narašča skozi celotno obdobje preteklih desetih let. Šteje se, da se onesnaženost vodnega telesa podzemnih voda zmanjšuje, če je iz ocene o dolgoročni spremembi parametra razvidno, da časovna vrsta vrednosti parametra enakomerno pada skozi celotno obdobje preteklih desetih let. V programu monitoringa podzemnih voda iz prejšnjega člena se na podlagi meril iz prejšnjih odstavkov podrobneje določi način izdelave ocene o povečevanju in zmanjševanju onesnaženosti podzemne vode za posamezno vodno telo.
22. člen Vodno telo podzemne vode je čezmerno obremenjeno, če: – je letna povprečna vrednost enega od parametrov, razen nitratov, večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe, ali – je letna povprečna vrednost nitratov več kot dvakrat večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe, ali – je v okviru monitoringa kakovosti podzemnih voda ugotovljeno, da se onesnaženost trajno povečuje pri treh ali več parametrih iz priloge 2 te uredbe.
23. člen Če se ugotovi, da je vodno telo podzemne vode čezmerno obremenjeno, se določi status ogroženega območja in pripravi program sanacijskih ukrepov. V režim celovite sanacije je treba vključiti vse območje hidrografskega zaledja. Predpisan režim celovite sanacije čezmerno obremenjenega vodnega telesa podzemne vode mora trajati še najmanj eno leto potem, ko je na podlagi rezultatov rednih meritev monitoringa ugotovljeno, da vodno telo podzemne vode izpolnjuje pogoje dobrega kemijskega stanja, poslabšanje kemijskega stanja nobenega od parametrov pa ni trajno.
24. člen Država zagotavlja monitoring kakovosti podzemnih voda zaradi ugotavljanja kemijskega stanja neposredno. Monitoring kakovosti podzemnih voda po tej uredbi opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru spremljanja onesnaženosti voda. Način izvajanja monitoringa, vsebino programa monitoringa ter način in obliko poročanja o monitoringu se podrobneje uredi s predpisom, ki ureja imisijski monitoring podzemnih voda.
25. člen Za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda v obdobju 2001–2002 se uporabljajo podatki obstoječega imisijskega monitoringa voda za leto 2001 in 2002, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru rednega spremljanja onesnaženosti voda. Za ocenjevanje sprememb kemijskega stanja podzemnih voda se uporabljajo podatki o onesnaženosti podzemnih voda iz poročil o spremljanju onesnaženosti voda za obdobje 1990–2001, ki jih hrani Agencija Republike Slovenije za okolje.
26. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 324-11/2002-1 Ljubljana, dne
27. januarja
28. Vlada Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l. r. Minister * Ta predpis vsebinsko povzema
29. člen ter
30. točko aneksa 5 Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy v delu, ki se nanaša na monitoring in predstavitev rezultatov monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda PRILOGA 1 MERILA ZA OPREDELITEV POMEMBNIH VODNIH TELES PODZEMNE VODE
31. Začetna določitev vodnih teles podzemne vode Začetno določitev vodnih teles podzemne vode se opravi z namenom ocene pomembnosti vodnih teles glede njihove rabe in ocene njihove ogroženosti. Začetna določitev je dvostopenjski postopek, kjer se na prvi stopnji opredeli za državo pomembna vodna telesa, na drugi pa stopnja njihove ogroženosti. 1.
32. Določitev pomembnih vodnih teles podzemne vode Analizo pomembnosti vodnih teles se opravi na podlagi naslednjih kriterijev: - velikost vodonosnika(ov) oziroma razpoložljivost podzemne vode, - hidrogeološke in hidravlične lastnosti vodonosnikov, - regionalni, socialnoekonomski in okoljski pomen podzemnih voda glede na njihovo količino in kakovost ter - izpostavljenost vplivom na količino in kakovost podzemnih voda. 1.
33. Določitev ogroženih vodnih teles podzemne vode Ogroženost vodnih teles podzemnih voda se opravi na podlagi ocene naravne občutljivosti, tveganja, obremenjenosti in povezanosti podzemnih voda z ekosistemi. 1.2.1 Ocena naravne ranljivosti Ocena sloni na naravnih danostih vodnega telesa in neposrednega okolja, ki so: - vrsta tal nad vodonosnikom in vrsta tal njegovega prispevnega območja, - kameninska sestava zasičene in nezasičene cone, - debelina nezasičene cone vodonosnika, - zgradba in vrsta vodonosnika, - razporeditev površinskih voda in povezanost z vodonosnikom ter - morfološke značilnosti vodonosnika in prispevnega območja. 1.2.2 Ocena tveganja Ocena se opravi na podlagi pretežno antropogenih vplivov in posegov v vodno telo, kot so: - razpršeni viri onesnaženja, - točkovni viri onesnaženja, - črpanje in dreniranje, - bogatenje podzemne vode ter - posegi v vodonosnik ali prispevno območje, ki spreminjajo naravno občutljivost vodnega telesa. 1.2.3 Ocena obremenjenosti Opredeli se onesnaženost podzemne vode na podlagi rezultatov izikalnih in kemijskih preiskav vzorcev podzemnih voda. 1.2.4 Ocena povezanosti z ekosistemi Opredeli se, kako je telo podzemne vode povezano z drugimi ekosistemi in kako vpliva nanje: - vpliv neugodnih hidrogeoloških lastnosti območja na poslabšanje pripadajočih površinskih ekosistemov in - vpliv trajnega zniževanja gladine podzemne vode na hidravlično povezane površinske vode in pripadajoče ekosisteme.
34. Nadaljnja opredelitev vodnih teles podzemne vode Na podlagi začetne določitve vodnih teles podzemne vode se opravi nadaljnjo opredelitev vodnih teles podzemne vode. Ta opredelitev omogoča bolj natančno oceno ogroženosti vodnih teles ter določitev strateških ciljev in načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemne vode. Postopek nadaljnje opredelitve vsebuje sklope podrobne opredelitve ogroženih vodnih teles podzemne vode, pregled antropogenih vplivov, oceno vpliva podzemne vode na povezane ekosisteme ter oceno ogroženosti podzemne vode in sanacijo stanja. PRILOGA 2 Parametri podzemnih voda Izražen kot Enota Mejna vrednost OSNOVNI PARAMETRI Amonij NH 4 mg/l 0,06 Kalij K mg/l 10 Nitrati NO 3 mg/l 25 Ortofosfati PO 4 mg/l 0,2 INDIKATIVNI PARAMETRI Pesticidi: Alaklor µg/l 0,06 Metolaklor µ g/l 0,06 Atrazin µg/l 0,1 Desetil-atrazin µg/l 0,1 Desizopropil-atrazin µ g/l 0,06 Simazin µ g/l 0,06 Prometrin µg/l 0,06 Propazin µ g/l 0,06 Bromacil µ g/l 0,06 Vsota pesticidov * µg/l 0,5 Lahkohlapni alifatski halogenirani ogljikovodiki: Diklorometan µg/l 2,0 Tetraklorometan µg/l 2,0 1,2-dikloroetan µg/l 3,0 1,1-dikloroeten µg/l 0,5 Trikloroeten µg/l 2,0 Tetrakloroeten µg/l 2,0 Vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov (LHCH)** µg/l 10 Mineralna olja µg/l 10 Krom Cr µ g/l 30 * Vsota pesticidov in njihovih metabolitov: organoklorni, triazinski, organofosforni pescitidi, derivati fenoksi ocetne kisline, derivati sečne kisline (podrobneje navedeni v programu monitoringa) ** Vsota lahkohlapnih alifatskih halogen ogljikovodikov (LHCH): triklorometan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, trikloronitrometan, tetraklorometan, diklorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroetan, tetrakloroeten, trikloroeten, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan, triklorofluorometan in difluoroklorometan Priloga 3: Način izračuna povprečne vrednosti parametra Kazalo Na vrh