Odlok o zazidalnem načrtu poslovnega središča "Lopan", stran 1044.

Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 21. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo in 115/00) je Občinski svet občine Mislinja na 33. seji dne 30. 1. 2002 sprejel O D L O K o zazidalnem načrtu poslovnega središča “Lopan” 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt poslovnega središča “Lopan” (v nadaljnjem besedilu: ZN), ki ga je izdelalo podjetje Arh Deko d.o.o. iz Slovenj Gradca, Prečna ulica 3, pod projektno številko 52E/2001. 2. člen Odlok o zazidalnem načrtu poslovnega središča “Lopan” se sprejema zaradi ureditve novega poslovnega središča, v katerem se bodo nahajali objekti, namenjeni centralnim dejavnostim (poslovnim, trgovskim, storitvenim dejavnostim) in stanovanjem. 3. člen Zazidalni načrt poslovnega središča “Lopan” vsebuje: Tekstualni del: – besedilo odloka o zazidalnem načrtu – obrazložitev – soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti z obrazložitvijo pogojev Grafične priloge: – Izsek iz grafičnega dela Prostorskega plana občine Mislinja – Kopija katastrskega načrta – Geodetska situacija s prikazom območja urejanja – Morfološka analiza prostora – Ureditvena situacija – Prerezi – Situacija prometne ureditve – Regulacijsko-količbeni načrt – Programska zasnova komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav – Etapnost izvajanja načrta. 4. člen Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane na regulacijskih kartah: Pomen regulacijskih elementov je: – gradbena meja (GM) je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost, – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase.To so nadstrešnice, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno, – cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu in ne predstavlja vedno površine v javni rabi, – višina (V) je maksimalna višina objekta ali dela objekta. Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta: – minimalno toliko od objekta na sosednji parceli oziroma funkcionalni enoti, kot to določajo svetlobno tehnične zahteve, – minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba, – minimalno toliko od parcelne meje, kot določajo požarnovarstveni predpisi. 5. člen Ureditveno območje zazidalnega načrta predstavlja po odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 in družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Mislinja v letu 2001 (prostorski plan Občine Mislinja z urbanistično zasnovo naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom (Uradni list RS, št. 82/01) območje za storitveno in oskrbno (centralno) rabo prostora. 2. MEJA OBMOČJA UREJANJA 6. člen Območje urejanja zazidalnega načrta poslovnega središča “Lopan” predstavlja območje v Mislinji (imenovano “Lopanmlin”), ki se nahaja južno od ceste Šentilj–Mislinja, vzhodno od ceste Šentlenart–Piršev dom, severno od reke Mislinje in zahodno od individualnega stanovanjskega naselja. Območje urejanja je prikazano v grafični prilogi. Območje zazidalnega načrta obsega zemljišča parc. št. 842/1, 807/1, 806, k.o. Mislinja. 3. SKUPNA MERILA IN POGOJI 7. člen Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, če ni v posebnih merilih in pogojih določeno drugače. 8. člen Merila in pogoji glede vrste posegov Na celotnem območju so, razen če je v posebnih merilih in pogojih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi: – novogradnje, – tekoča vzdrževalna dela, – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, – spremembe namembnosti objektov v okviru osnovne namembnosti območja urejanja, – vodnogospodarske ureditve, postavitev mikrourbane opreme ter urejanje odprtih površin. 9. člen Začasni objekti in reklamna znamenja se lahko postavijo na javnih površinah tako, da dopolnjujejo javni prostor, da se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo komunalnih in prometnih objektov in naprav. Za postavitev teh objektov si mora investitor pridobiti soglasje pristojne občinske strokovne službe. 10. člen Merila in pogoji za oblikovanje novogradenj Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju novih objektov in oblikovanju zunanje ureditve, tako da bo ustvarjena enotna mikroambientalna podoba in s tem nova vedutna kvaliteta kraja. Ureditveni in hortikulturni načrti morajo biti sestavni del gradbene dokumentacije, ki se pred pridobitvijo upravnih dovoljenj predložijo na vpogled in v soglasje pristojni občinski strokovni službi. Grajene ograje na ureditvenem območju praviloma niso dovoljene. Postavijo se le, če je to posebej utemeljeno in prikazano v ureditvenem in hortikulturnem načrtu. Komunalni, energetski (ekološki otoki, transformatorji, plinske postaje...) ter objekti prometa in zvez se lahko locirajo v novogradnjah. Če so grajeni na odprtem prostoru, morajo biti postavljeni kar se da nevpadljivo in oblikovno usklajeno z obstoječimi in predvidenimi sosednjimi objekti. 11. člen Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, – urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine), – sanitarno tehnične zahteve, – indeks zazidanosti ureditvenega območja naj ne presega vrednosti 0,40. 12. člen Evidenca posegov v prostor Po vseh zaključenih posegih v prostor izvajalec na tehničnem pregledu preda ažurirano geodetsko stanje. Geodetska situacija (fizična in v vektorizirani obliki ustreznega formata) se preda pristojni občinski službi in soglasjedajalcem. 13. člen Merila in pogoji za prometno urejanje Javne prometnice so odseki cest, označeni s: C1, C2, C3, C4. C1 predstavlja cestni odsek od križišča, ki vodi do zazidave iz ceste Šentlenart–Piršev dom do priključka na cesto Šentilj–Mislinja. Ta cestni odsek predstavlja razbremenitev glavnega križišča cest Šentlenart–Piršev dom in ceste Šentilj–Mislinja. Prečni profil prometnice C1: – cestišče za dvosmerni promet z enostranskim pločnikom za pešce in kolesarsko stezo. C2 predstavlja cestni odsek, ki je del krožne ceste, ki obkroža celotno zazidavo in poteka od priključka iz ceste Šentlenart – Piršev dom po južni strani zazidave. Prečni profil prometnice C2: – cestišče za dvosmerni promet z enostranskim pločnikom za pešce in delno kolesarsko stezo (v zahodnem delu), – ob cestišču je urejeno avtobusno postajališče (za lokalni promet), – iz cestišča so urejeni dovozi v “južno parkirišče”. C3 predstavlja cestni odsek, ki je del krožne ceste, ki obkroža celotno zazidavo in poteka na severni strani zazidave. Cesta ima urejen na severni strani priključek na cesto Šentilj–Mislinja, ki razbremenjuje glavni priključek v zazidavo na zahodni strani. Prečni profil prometnice C3: – cestišče za dvosmerni promet, – obojestranska parkirišča, – iz cestišča je urejen dovoz v zahodno parkirišče. C4 predstavlja prečna cestna odseka, ki sta del krožne ceste, ki obkroža celotno zazidavo in povezujeta južni del in severni del. Zaradi višinske razlike se cestna odseka vzpenjata proti severni strani. Prečni profil prometnice C4: – cestišče za dvosmerni promet, – enostranska parkirišča na vzhodni strani, – iz cestišč so urejeni gospodarski dovozi – dostava do objektov. 14. člen Zagotoviti je potrebno realizacijo vseh parkirišč, predvidenih v določeni fazi, sočasno z načrtovanim gradbenim posegom. Pri načrtovanju parkirišča je potrebno vključiti hortikulturno ureditev tudi manjših površin (“zelena parkirišča”). Predvidena so parkirišča: – južno parkirišče ob cesti C2 (namenjeno obiskovalcem), – zahodno parkirišče ob cesti C3 (namenjeno zaposlenim), – enostranska parkirišča ob cesti C4 na vzhodni strani (namenjena obiskovalcem), – dvostranska parkirišča ob cesti C3 na severni strani (namenjena obiskovalcem). 15. člen Površine, namenjene pešcem Peš dostopi do zazidave so predvideni preko pločnikov iz glavnih cest (cesta Šentilj–Mislinja in cesta Šentlenart–Piršev dom) na severni in zahodni strani, iz ulice na vzhodni strani (stanovanjsko naselje) in iz južne strani iz blokovne zazidave ter centra Šentlenart (preko mostov čez reko Mislinjo in preko sprehajalnih poti predvidenega parka ob reki Mislinji). Prostor ob objektih, ki so predvideni v zazidavi, je urejen kot površina, ki je namenjena samo pešcem. V zazidavi so predvidene naslednje površine za pešce: – pločniki, – notranje ulice med objekti, – pokrita pasaža, – prireditveni plato. Višinske razlike med južnim in severnim delom so urejene s stopnišči in klančinami. Potrebno je zagotoviti tudi dostope brez arhitektonskih ovir. 16. člen Komunalno, energetsko urejanje, telekomunikacije in mikrourbana oprema

1. a)Kanalizacija Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječo javno kanalizacijo, v skladu s projektom koncepta generalnega zbiranja, odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda Občine Mislinja. Obstoječe fekalne vode vodijo v zbirni kolektor in se očistijo na biološki čistilni napravi pred iztokom v reko Mislinjo. Fekalne odpadne vode je potrebno voditi v javno kanalizacijo. Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna. Celoten kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v ločenem sistemu (fekalne vode ločene od meteornih vod). Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. V meteorno kanalizacijo lahko neposredno odtekajo le čiste padavinske vode. Padavinske vode iz manipulativnih, prometnih in parkirnih površin pa se morajo voditi v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in usedalnikov. Pri načrtovanju meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati relief prostora. Potrebno je urediti nemoteno odvodnjavanje hudournih voda, tako da bo odtok teh voda kontroliran, varen in neškodljiv za sosednja in dolvodna zemljišča. Hudourne vode bodo speljane v ustrezno dimenzioniran cevovod s potrebnim številom revizijskih jaškov. V cevovod hudournih vod bo speljana tudi meteorna kanalizacija. Cevovod ne sme biti manjši kot Ø 100 cm. Odtok mora biti speljan do recipienta – reke Mislinje. Pod Šolsko cesto je potrebno zamenjati prepust ter urediti ustrezen vtok v prepust, gorvodno pa je potrebno predvideti zadrževalnike plavin. Za vse načrtovane posege je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo. Pri načrtovanju rabe prostora je potrebno upoštevati minimalne odmike od primarnega kanala in od sekundarnih kanalov. Poseg v varstveni pas primarnega kanala je dopusten le pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec kanalizacije. Sekundarna kanalizacija naj poteka po prometnih površinah in intervencijskih poteh tako,da bo možno vzdrževanje tako sekundarnih kanalov kot priključkov objektov v skladu z veljavnimi predpisi.
2. b)Vodovod Območje zazidave je priključeno na javno vodovodno omrežje. Vodovodno omrežje je potrebno načrtovati in dimenzionirati tako, da bo: – omogočeno neposredno priključevanje potrošnikov v skladu s predpisi, – zagotavljalo požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi, – zagotovljen predpisan odmik od drugih objektov ter komunalnih naprav in vodov.
3. c)Ravnanje s komunalnimi odpadki S komunalnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavnim občinskim odlokom. Utrjene ploščadi za posode s komunalnimi odpadki (komunalni in ločeno zbrani odpadki) morajo biti dobro dostopne za dostavni promet, dobro osvetljene in ne smejo ovirati prometne preglednosti. Posode za komunalne odpadke naj bodo locirane v objektih ali v bližini le teh. Pri lociranju in načrtovanju zbirališč odpadkov je potrebno upoštevati vedutne značilnosti območja (na izpostavljenih legah je nujno predvideti zeleno bariero ali drug primeren način umestitve). Skladišča nevarnih odpadkov morajo biti urejena v skladu s predpisi.
4. d)Ogrevanje Ogrevanje objektov je predvideno z utekočinjenim naftnim plinom v skladu s predpisi. Ko bo v kraju zgrajeno krajevno plinovodno omrežje, se je potrebno obvezno priključiti na tega.
5. e)Električno omrežje Električno omrežje zazidave se bo napajalo iz obstoječe transformatorske postaje pri blokovni zazidavi na podlagi programsko-tehničnih pogojev upravljalca.
6. f)Javna razsvetljava Na vseh javnih in internih prometnicah se postavi javna razsvetljava, ki se izvede sočasno z gradnjo objektov. Javna razsvetljava mora biti izvedena z elementi, ki bodo poenoteni na celotnem območju. Pred izbiro in postavitvijo javne razsvetljave mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
7. g)Mikrourbana oprema Načelo enotne izbire in postavitve velja tudi za mikrourbano opremo (koši za smeti, klopi, ekološki otoki ipd.). Pred izbiro in postavitvijo mikrourbane opreme mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
8. h)Telefonsko omrežje Na območju je že obstoječe telefonsko omrežje, ki ga je potrebno ustrezno razširiti v skladu s pogoji distributerja. 17. člen Novi posegi morajo biti izvedeni tako, da se ne ogroža individualna in kolektivna varnost občanov in materialnih dobrin ter narave. 18. člen Merila in pogoji za varovanje okolja
9. a)Splošno Pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih predpisov in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Na območju zazidalnega načrta ni dovoljeno umeščati dejavnosti z emisijskimi učinki. Za vsak poseg v prostor, kjer bi prišlo do negativnih vplivov na okolje, mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti strokovno oceno oziroma celovito poročilo o vplivih na okolje. Pred izdajo dovoljenja za tak poseg v prostor je potrebno predložiti projektno dokumentacijo pristojni službi Občine Mislinja v soglasje.
10. b)Varstvo voda Meteorne vode morajo biti speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob ter usedalnikov, teči morajo po ustreznem kanalu neposredno v vodotok. Na mestih izpusta meteorne kanalizacije v vodotok mora biti omogočen odvzem vzorcev vode za analizo kakovosti. Pred zasipom novozgrajene kanalizacije mora biti izvršen preizkus vodotesnosti, ki ga izvede podjetje, ki ima koncesijo za to dejavnost.
11. c)Varstvo zraka Za ogrevanje objektov je potrebno uporabiti takšen energetski vir, ki ne bo prekomerno onesnaževal zraka. Predvideno je ogrevanje objektov z utekočinjenim naftnim plinom v skladu s predpisi. Nove dejavnosti ne smejo prekoračevati predpisanih emisijskih vrednosti, prav tako ne sme prihajati do neprijetnih vonjav, ki bi moteče vplivale na ljudi.
12. d)Hrup Za vsak poseg v prostor, ki predstavlja potencialni vir hrupa, je potrebno izdelati strokovno oceno vplivov nastajajočega hrupa na okolje in njena navodila upoštevati v načrtih za poseg v prostor. V ureditvenem območju velja (na podlagi pretežne namenske rabe) III. območje varstva pred hrupom. Na mejnem območju na vzhodni strani zazidave se nahaja stanovanjsko območje, za katero velja II. območje varstva pred hrupom. V zelenem pasu med zazidavo in stanovanjskim naseljem je predvidena gosta zasaditev drevja in grmovnic. 4. POSEBNA MERILA IN POGOJI 19. člen Celotno ureditveno območje predstavlja funkcionalno celoto. Predvidena je gradnja treh objektov: – objekt A, – objekt B, – objekt C. Zaradi vedutne izpostavljenosti območja ter njegovih mestotvornih značilnosti mora investitor pridobiti celostno arhitektonsko rešitev ter pozitivno mnenje pristojne občinske službe. 20. člen Ob splošnih regulacijskih elementih veljajo za posamezne objekte še naslednje določitve: 1. Objekt A Možni posegi: v objektu se lahko umeščajo vse oblike centralnih dejavnosti Vertikalni gabariti: – Vmax = 15,50m (višina kapi) – etažnost: klet+pritličje+mansarda Maximalna tlorisna velikost: 40 m x 25 m Maximalna površina etaže objekta: 1000 m2 Niveleta tal kleti: 591,42 m NMV Niveleta tal pritličja: 595,42 m NMV Objekt je potrebno oblikovati tako, da upošteva mikroambientalne kvalitete prostora, vedutno izpostavljenost, uporabo avtohtonih materialov, posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju fasad. V smeri SV-JZ (peš dostop iz SV smeri – prireditveni prostor) naj se v okviru tlorisa objekta uredi pokrita pasaža. Vsi objekti morajo tvoriti likovno-prostorsko celoto. 2. Objekt B Možni posegi: v objektu se lahko umeščajo vse oblike centralnih dejavnosti Vertikalni gabariti: – Vmax = 16,50m (višina kapi) – etažnost: klet+pritličje+mansarda Maximalna tlorisna velikost: 35 m x 25 m Maximalna površina etaže objekta: 875 m2 Niveleta tal kleti: 590,52 m NMV Niveleta tal pritličja: 595,30 m NMV Objekt je potrebno oblikovati tako, da upošteva mikroambientalne kvalitete prostora, vedutno izpostavljenost, uporabo avtohtonih materialov, posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju fasad. Vsi objekti morajo tvoriti likovno-prostorsko celoto. 3. Objekt C Možni posegi: v objektu se lahko umeščajo vse oblike centralnih dejavnosti Vertikalni gabariti: – Vmax = 11m (višina kapi) – etažnost: klet+pritličje+mansarda Tlorisna velikost: 35 m x 20 m Maximalna površina etaže objekta: 700 m2 Niveleta tal kleti: 590,42 m NMV Niveleta tal pritličja: 594,52 m NMV Objekt je potrebno oblikovati tako, da upošteva mikroambientalne kvalitete prostora, vedutno izpostavljenost, uporabo avtohtonih materialov, posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju fasad. Vsi objekti morajo tvoriti likovno-prostorsko celoto. 21. člen Etapnost izvajanja Etapnost izvajanja bo potekala tako, da se bo v 1. fazi realiziral objekt A, v 2. fazi objekt B, v 3. fazi pa objekt C. Etapnost izvajanja je možno tudi zamenjati, vendar je potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe. 5. KONČNE DOLOČBE 22. člen Zazidalni načrt poslovnega središča “Lopan” je stalno na vpogled pri: – Občini Mislinja, – Upravni enoti Slovenj Gradec. 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 35005-0002/2000 Mislinja, dne 1. februarja 2002. Župan Občine Mislinja Mirko Grešovnik l. r. Kazalo Na vrh