← Slovenija

Odredba o obveznem certificiranju dvigal na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora, ki se stalno uporabljajo v stavbah in konstrukcijah, s

Na podlagi

  1. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 in 54/00) izdaja ministrica za gospodarstvo O D R E D B O o obveznem certificiranju dvigal na električni pogon za navpični prevoz oseb in tovora, ki se stalno uporabljajo v stavbah in konstrukcijah*
  2. člen Ta odredba predpisuje postopke obveznega certificiranja za dvigala, ki se stalno uporabljajo v stavbah in konstrukcijah in so namenjena prevozu: – oseb, – oseb in tovora, – samo tovora, če je kabina dostopna, tj. če lahko oseba brez težav stopi vanjo in je opremljena z napravo za krmiljenje, ki je v kabini ali v dosegu osebe, ki je v kabini. Dvigala morajo izpolnjevati bistvene zdravstvene in varnostne zahteve navedene v Prilogi I, ki je sestavni del te odredbe. Ta odredba velja za dvigala iz prvega odstavka tega člena, ki se premikajo po nespremenljivi poti tudi takrat, ko se ne premikajo po togih vodilih (npr. škarjasta dvigala).
  3. člen Določbe te odredbe ne veljajo za: – žičnice, vključno z vzpenjačami, za javni ali nejavni prevoz oseb, – dvigala, ki so posebej načrtovana in grajena za vojaške ali policijske namene, – dvižne naprave v rudniških jaških, – gledališka dvigala, – dvigala v prevoznih sredstvih, – dvigala, povezana s stroji in namenjena izključno za dostop do delovnega mesta, – zobate železnice, – dvižne naprave na gradbiščih, namenjene dvigovanju oseb ali oseb in tovora.
  4. člen Kadar načrtovano dvigalo iz
  5. člena ni popolnoma skladno s slovenskimi standardi, ki povzemajo harmonizirane standarde, in ki v celoti izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, navedene v Prilogi I, mora organizacija, pooblaščena za certificiranje dvigal (v nadaljevanju: pooblaščena organizacija), ugotoviti ali načrt ustreza določbam odredbe. Zahtevek za pregled načrta mora vložiti proizvajalec dvigala pri pooblaščeni organizaciji, ki jo izbere sam. Zahtevek mora vključevati: – ime in naslov proizvajalca dvigala, – tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija mora omogočiti ugotavljanje skladnosti načrtovanega dvigala z določbami odredbe ter razumevanje konstrukcije in delovanja dvigala. Če je potrebno za ugotavljanje skladnosti, mora tehnična dokumentacija vsebovati naslednje: – splošen opis dvigala, – načrt in proizvodne skice ali diagrame, – upoštevane bistvene zahteve in sprejeta sredstva za izpolnitev teh zahtev, – oceno tveganja za rešitve, ki niso izvedene po harmoniziranih standardih, – rezultate kakršnih koli preskusov ali izračunov, ki jih je opravil ali dal v izvajanje proizvajalec, – izvod navodil za preizkušanje, vzdrževanje in uporabo dvigala. Pooblaščena organizacija mora pregledati tehnično dokumentacijo, da presodi ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec dvigala, izpolnjujejo zahteve odredbe in omogočajo skladnost dvigala z njimi. Če načrtovano dvigalo ustreza določbam odredbe, ki veljajo zanjo, mora pooblaščena organizacija prosilcu izdati poročilo o pregledu načrta. To poročilo mora vsebovati ime in naslov proizvajalca dvigala, ugotovitve pregleda, kakršne koli pogoje za veljavnost poročila in podrobne podatke, ki so potrebni za prepoznanje odobrenega načrta. Če pooblaščena organizacija proizvajalcu zavrne izdajo poročila o pregledu načrta, mora svojo zavrnitev podrobno utemeljiti.
  6. člen Ta odredba se ne uporablja v primeru, kadar nevarnosti za dvigala, ki so določene v tej odredbi, v celoti ali deloma obravnavajo posebni predpisi.
  7. člen Minister, pristojen za gospodarstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije seznam standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti dvigal z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami te odredbe.
  8. člen Listine o skladnosti, izdane v tujini, veljajo v Republiki Sloveniji v skladu z
  9. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS) (Uradni list RS, št. 59/99).
  10. člen Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 017-51/2002 Ljubljana, dne
  11. februarja
  12. dr. Tea Petrin l. r. Ministrica za gospodarstvo * Odredba delno povzema vsebino direktive ES o dvigalih (95/16/ES). PRILOGA I BISTVENE ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE ZAHTEVE ZA DVIGALA
  13. UVODNE OPOMBE 1.
  14. Splošno 1.1.
  15. Obveznosti na podlagi bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev je potrebno izpolniti le v primeru, če pri dvigalu obstaja obravnavana nevarnost in v primeru, kadar se dvigalo uporablja v pogojih, ki jih je načrtoval proizvajalec dvigala. 1.1.
  16. Če obstaja določena nevarnost in ni obravnavana v tej prilogi, veljajo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve Priloge I k odredbi o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 52/00). Bistvene zahteve iz razdelka 1.1.
  17. Priloge I k odredbi o varnosti strojev morajo veljati v vsakem primeru. 1.1.
  18. Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve so obvezne. Če zaradi stanja stroke nekatere izmed zahtev niso uresničljive, mora biti dvigalo načrtovano in zgrajeno tako, da se čim bolj približa tem zahtevam. 1.1.
  19. Proizvajalci dvigal so dolžni oceniti nevarnosti, ki so lahko vir poškodb ali zdravstvenih okvar, z namenom izbire primernih varnostnih ukrepov. Dvigala morajo načrtovati in graditi ob upoštevanju takšnih ocen. To velja zlasti za tiste nevarnosti, ki jih proizvajalec ne upošteva z uporabo ustreznih standardov iz
  20. člena. 1.1.
  21. Dvigala morajo izpolnjevati tudi tiste bistvene zahteve, določene v predpisih o gradbenih proizvodih, ki niso določene v tej odredbi. 1.
  22. Kabina Kabina mora biti načrtovana in izdelana tako, da je dovolj prostorna in močna, ustrezno maksimalnemu številu oseb in dopustni obremenitvi dvigala. Pri dvigalih, ki so namenjena prevozu oseb, in kjer to dovoljujejo dimenzije, mora biti kabina načrtovana in narejena tako, da njena konstrukcija ne preprečuje ali ovira dostopa in uporabe invalidom ter omogoča kakršne koli ustrezne prilagoditve, ki so namenjene olajšanju uporabe kabine za takšne osebe. 1.
  23. Nosilna sredstva Nosilna sredstva kabine, njeni dodatki in pritrditve morajo biti izbrani in načrtovani tako, da zagotovijo ustrezno splošno varnost in kar najbolj zmanjšajo nevarnost padca kabine ob upoštevanju okoliščin uporabe, uporabljenih materialov in proizvodnih razmer. Če se za nosilna sredstva kabine uporabljajo vrvi ali verige, morata biti uporabljeni najmanj dve neodvisni vrvi ali verigi, vsaka s svojim sidrnim sistemom. Takšne vrvi in verige ne smejo imeti spojev, razen kjer je to nujno za pritrditev ali oblikovanje zavoja. 1.
  24. Nadzor obremenitve (vključno s preveliko hitrostjo) 1.4.
  25. Dvigala morajo biti načrtovana, izdelana in montirana tako, da preprečujejo normalen začetek vožnje, če je presežena dopustna obremenitev. 1.4.
  26. Dvigala morajo biti opremljena z omejilnikom hitrosti. Te zahteve ne veljajo za dvigala, v katerih oblika pogonskega sistema preprečuje prekoračitev hitrosti. 1.4.
  27. Hitra dvigala morajo biti opremljena z napravo za nadzorovanje in omejevanje hitrosti. 1.4.
  28. Dvigala, ki jih poganjajo vrvenice s pomočjo trenja, morajo biti načrtovana tako, da onemogočajo izpad nosilnih sredstev iz žlebov. 1.
  29. Pogon 1.5.
  30. Vsako osebno dvigalo mora imeti svoj pogonski stroj. Ta zahteva ne velja za dvigala, v katerih so protiuteži nadomeščene s še eno kabino. 1.5.
  31. Proizvajalec dvigala mora zagotoviti, da pogonski stroj in z njim povezane naprave dvigala niso dostopne, razen za vzdrževanje in v nujnih primerih. 1.
  32. Krmiljenje 1.6.
  33. Naprave za krmiljenje dvigal, namenjenih za uporabo invalidov brez spremstva, morajo biti ustrezno načrtovane in nameščene. 1.6.
  34. Delovanje komand mora biti jasno označeno. 1.6.
  35. Krmiljenje skupine dvigal je lahko skupinsko ali posamezno. 1.6.
  36. Električna oprema mora biti montirana in povezana tako, da: - ni mogoča nobena zamenjava s tokokrogi, ki niso neposredno povezani z dvigalom, - je napajanje z električno energijo mogoče izključiti in vključiti ob obremenitvi, - so premiki dvigala odvisni od električnih varnostnih naprav v ločenem električnem varnostnem tokokrogu, - napaka v električni napeljavi ne povzroči nevarnosti.
  37. NEVARNOSTI ZA OSEBE ZUNAJ KABINE 2.
  38. Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano tako, da zagotavlja, da je prostor, v katerem potuje kabina, nedostopen, razen za vzdrževanje ali v nujnih primerih. Preden oseba vstopi v ta prostor, mora biti onemogočena normalna uporaba dvigala. 2.
  39. Dvigalo mora biti načrtovano in izdelano tako, da preprečuje nevarnost trčenja, ko je kabina v enem od svojih skrajnih položajev. Cilj bo dosežen s prostim prostorom ali otokom za skrajnimi položaji. V izjemnih primerih se lahko v obstoječih stavbah, kjer je to rešitev nemogoče uresničiti, zagotovijo druga ustrezna sredstva. 2.
  40. Postaje kabine morajo biti pri vstopanju in izstopanju iz kabine opremljene z jaškovnimi vrati z ustrezno mehansko odpornostjo za predvidene okoliščine uporabe. Naprava za zaklepanje mora med normalnim delovanjem preprečevati: - začetek premikanja kabine, sproženega namerno ali nenamerno, razen če vsa jaškovna vrata niso zaprta ali zaklenjena, - odpiranje jaškovnih vrat, ko se kabina še premika in izven predpisanega pristajalnega območja. Vsi pristajalni premiki z odprtimi vrati so na posebej določenih območjih dovoljeni, če je nadzorovana pristajalna hitrost.
  41. NEVARNOSTI ZA OSEBE V KABINI 3.
  42. Kabina mora biti popolnoma zaprta s stenami, podom in stropom, z izjemo odprtin za prezračevanje in z vrati s polnimi krili. Ta vrata morajo biti načrtovana in vgrajena tako, da se kabina ne more premakniti, če niso zaprta, razen pri pristajalnih premikih, omenjenih v tretjem pododstavku razdelka 2.3., in se dvigalo ustavi, če se odprejo. Vrata kabine morajo ostati zaprta in trdno spojena, če se dvigalo ustavi med dvema nivojema, kjer obstaja nevarnost padca med kabino in jaškom ali tudi če jaška ni. 3.
  43. V primeru prekinitve električnega napajanja ali napake sestavnih delov mora imeti dvigalo naprave za preprečitev prostega pada ali nenadzorovanih premikov kabine navzgor. Naprava, ki preprečuje prosti pad kabine, mora biti neodvisna od sredstev za zaustavitev kabine. Naprava mora zaustaviti kabino pri nazivnem bremenu in maksimalni hitrosti, ki jo pričakuje proizvajalec dvigala. Kakršna koli zaustavitev s to napravo ne sme povzročiti zmanjšanja hitrosti, ki bi škodilo ljudem v kabini, ne glede na okoliščine obremenitve. 3.
  44. Blažilniki morajo biti nameščeni med dnom jaška in tlemi kabine. V tem primeru je treba prosti prostor, omenjen v razdelku 2.2., izmeriti, ko so blažilniki popolnoma stisnjeni. Ta zahteva ne velja za dvigala, pri katerih kabina zaradi oblike pogonskega sistema ne more vstopiti v prosti prostor, omenjen v razdelku 2.
  45. 3.
  46. Dvigala morajo biti načrtovana in izdelana tako, da jih je nemogoče spraviti v pogon, če v razdelku 3.2 omenjena naprava ni v operativnem položaju.
  47. DRUGE NEVARNOSTI 4.
  48. Jaškovna vrata in vrata kabine ali oboja skupaj, kadar so avtomatizirana, morajo biti opremljena z napravo, ki preprečuje nevarnost trčenja, ko se premikajo. 4.
  49. Kadar morajo prispevati k protipožarnemu varstvu stavbe, morajo biti jaškovna vrata, vključno s steklenimi deli, ustrezno odporna proti ognju v smislu njihove celovitosti in njihovih lastnosti glede izolacije (zadržanje plamenov) in oddajanja toplote (termično sevanje). 4.
  50. Protiuteži morajo biti montirane tako, da preprečujejo kakršno koli nevarnost trčenja s kabino ali padca nanjo. 4.
  51. Dvigala morajo biti opremljena s sredstvi, ki omogočajo osvoboditev in evakuacijo v kabini ujetih ljudi. 4.
  52. Kabine morajo biti opremljene z dvosmernimi komunikacijskimi sredstvi, ki omogočajo stalen stik z reševalno službo. 4.
  53. Dvigala morajo biti načrtovana in izdelana tako, da če temperatura motorja dvigala preseže maksimum, ki ga je določil proizvajalec dvigala, lahko dokončajo premike, ki že potekajo, zavrnejo pa nove komande. 4.
  54. Kabine morajo biti načrtovane in izdelane tako, da potnikom zagotavljajo zadostno zračenje, celo pri daljši zaustavitvi. 4.
  55. Kabina bi morala biti ustrezno osvetljena, kadar koli se uporablja in kadar koli so vrata odprta. Na voljo mora biti tudi zasilna razsvetljava. 4.
  56. Komunikacijska sredstva, omenjena v razdelku 4.
  57. in zasilna razsvetljava, omenjena v razdelku 4.8., morajo biti načrtovani in izdelani tako, da delujejo celo brez normalne oskrbe z električnim tokom. Njihov čas delovanja bi moral biti dovolj dolg, da bi omogočil normalen potek reševanja. 4.
  58. Krmilni tokokrogi dvigal, ki bi jih lahko uporabljali ob požaru, morajo biti načrtovani in izdelani tako, da se lahko prepreči zaustavitev dvigal na določenih nivojih in reševalnim ekipam omogoči prednostni nadzor dvigala.
  59. OZNAČEVANJE 5.
  60. Poleg minimalnih podrobnih podatkov, ki se v skladu z odredbo o varnosti strojev zahtevajo za kakršen koli stroj, mora imeti vsaka kabina tablico, ki je lahko opazna ter navaja dopustno obremenitev v kilogramih in maksimalno število potnikov, ki se lahko peljejo. 5.
  61. Če je dvigalo načrtovano tako, da v kabini ujetim ljudem omogoči izhod brez zunanje pomoči, morajo biti ustrezna navodila v kabini jasna in vidna.
  62. NAVODILA ZA UPORABO 6.
  63. Vsako dvigalo mora spremljati dokumentacija v slovenskem jeziku. Dokumentacija mora vsebovati vsaj: - navodila za uporabo z načrti in diagrami, ki so potrebni za normalno uporabo in so povezani z vzdrževanjem, pregledovanjem, popravilom, rednimi pregledi in reševalnimi akcijami, omenjenimi v razdelku 4.4., - kontrolno knjigo, v kateri so navedena popravila in redni pregledi. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.