Odlok o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 1200.

Na podlagi

1. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št.7/99) in
2. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99, 19/00 in 116/00), je Občinski svet občine Bled na
3. redni seji dne
5. 2002 sprejel O D L O K o razglasitvi Vile Zora s parkom za kulturni spomenik lokalnega pomena
6. člen Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na območju Občine Bled, razglašamo objekte in območja, ki imajo posebno kulturno, krajinsko, umetnostno in zgodovinsko vrednost za spomenike lokalnega pomena.
7. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Bled – Vila Zora s parkom (EŠD 10290). Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Bled, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega in umetnostnega spomenika ter spomenika oblikovane narave.
8. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: Vila Zora stoji v parku na vrhu brežine nad severno obalo jezera. Zgrajena je bila leta 1853 za Karla Rittmayerja, trgovca s premogom iz Trsta. Leta 1853 je postala lastnica njegova žena Cecilija von Rittmayer, leta 1888 pa je prešla posest v roke družine Pongratz iz Zagreba. Sedanja oblika vile je rezultat več prezidav. Izvirna oblika vile je nadstropna stavba pravokotnega tlorisa s stolpom, zgrajena v neogotskem slogu s kamnoseškimi elementi iz peraškega tufa. Prvotni leseni balkoni v zalomih osrednjega rizalita na objezerski strani so odstranjeni v povojni prenovi, ko je bila stavba nadzidana in oplemenitena s poslikavo arkad. slikarja Franca Jemca. V vrhnji etaži stolpa je ohranjena izvirna arhitekturna oprema (stavbno pohištvo, tlaki) ter ovalno stopnišče v osrednji stavbi. Vila Zora je ena najstarejših blejskih vil s parkovno urejeno okolico in edina v neogotskem slogu iz srede
9. stoletja na Gorenjskem. Park ob vili Zora je po naročilu lastnika vile Gustava Pongratza na prelomu stoletja zasnoval dunajski krajinski arhitekt, švedskega rodu Karel Gustav Svensson. Park zasnovan v krajinskem slogu se odlikuje po svoji proti jezeru in otoku orientirani razgledni legi, vrtnoarhitekturni zasnovi, ki se navezuje na naravne prvine prostora (obala, morena pokrita z avtohtono združbo dreves) ter po številnih tujerodnih parkovnih drevesih. Pergola s počivališči in pristanom ob jezeru ter vodnjak na terasi pod vilo, ki sta še v tridesetih letih dvajsetega stoletja vsebinsko zaokrožala vrt nista ohranjena. Spomenik obsega naslednje parcele v k.o. Bled: 364, 365/1 del, 365/6, 365/7, 861/1 del k.o. Želeče: 77 del, 79 del, 778, 779/1, 779/2, 779/3, 779/4, 779/5, 779/6, 779/7, 779/8, 779/9, 779/10, 779/11, 779/13, 779/16, 779/17, 779/18, 779/19, 779/20, 781/1, 781/2 del, 1144/7 del, 1144/11, 1216 del, 1219 Lastništvo: Občina Bled, Cesta svobode 13, Bled, G&P Hoteli Bled, Cankarjeva 6, Bled, Gorenjska banka d.d. Kranj, Bleiweisova 1, Kranj.
10. člen Varstveni režim za spomenik iz
11. člena Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavb, ki so ovrednoteni kot del spomenika, zlasti značilnih pročelij, gabaritov in ohranjenih delov stavbne opreme, – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in pripadajoč odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, – prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, poslikave in opremo, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega službe za varstvo kulturne dediščine, – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih dreves, rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka na širšo okolico, preprečevanje zaraščanja parkovnih poti, – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopa javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in v
12. točki odloka naštetih posameznih elementov enote, – znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo, nosilcev reklam ter telekomunikacijskih naprav, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine, – prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, – prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, – učno-demonstracijskemu delu, – znanstveno-raziskovalnemu delu.
13. člen Kulturni spomenik ima vplivno območje. To so površine, ki so vidno in funkcionalno povezane s spomenikom. Meja vplivnega območja je vrisana na topografskem načrtu v merilu 1:
14. Na vplivnem območju ni dovoljeno izvajati del in posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na kulturno funkcijo spomenika, njegovo vidno in doživljajsko privlačnost ter na kvaliteto okolja. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni upravni organ na podlagi mnenja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
15. člen Imetniki spomenika morajo z njim ravnati kot dobri gospodarji, ga vzdrževati, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji. Za vsak poseg v spomenik, njegove dele, opremo in vplivno območje spomenika je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, Območna enota Kranj.
16. člen Natančne oznake kulturno-zgodovinskega spomenika so navedene v dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj in je sestavni del tega odloka, ter jo hrani občinska uprava Občine Bled in Upravna enota Radovljica.
17. člen Razvojna usmeritev za spomenike iz
18. člena: – objekt ohrani poslovno namembnost, prenova možna na osnovi predhodnih raziskav, ob morebitni selitvi poslovne dejavnosti iz objekta možna bivalna namembnost, – park ohrani funkcijo javne parkovne površine, prenova možna na osnovi predhodnih raziskav.
19. člen Občinski svet občine Bled določa in uveljavlja politiko varovanja spomenikov iz
20. člena. V skladu s proračunsko politiko Občine Bled, opredeljuje svoje obveznosti, ki izvirajo iz tega odloka.
21. člen Naloge varstva, ki jih zakon o varstvu kulturne dediščine daje strokovnim organizacijam, opravlja na območju Občine Bled Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.
22. člen Občinski upravni organ izvede vpis razglašenih umetnostnih, etnoloških in zgodovinsko-kulturnih spomenikov v zemljiško knjigo in po razglasitvi izda obvestilo imetnikom spomenikov ali imetnikom pravice upravljanja, ter jih seznani z režimi varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami glede znamenitosti oziroma spomenika in njegove neposredne okolice.
23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 01503-5/02 Bled, dne
24. januarja
25. Župan Občine Bled mag. Boris Malej l. r. Kazalo Na vrh