← Slovenija

Odlok o ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm, stran 1238.

Na podlagi

  1. člena zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97),
  2. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 odl. – US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS in 70/00) ter
  3. in
  4. člena statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na
  5. seji dne
  7. 2002 sprejel O D L O K o ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm I. SPLOŠNE DOLOČBE
  8. člen Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu staro mestno jedro Videm (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt), ki ga je izdelal Savaprojekt Krško d.d., pod številko UN-94/
  10. člen Ureditveni načrt vsebuje tekstualni del in grafični del: A. TEKSTUALNI DEL: 1.
  11. Uvod 2.
  12. Povzetki iz prostorskih vsebin planskih aktov občine Krško 3.
  13. Pogoji organov, organizacij in skupnosti 4.
  14. Ureditvena situacija območja Meja ureditvenega območja Zasnova ureditve Pogoji za izrabo območja in oblikovanje posegov v prostor Pogoji prometnih, komunalnih in energetskih ureditev Varovanje okolja Zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami Vodnogospodarske ureditve Varovanje območij in objektov naravne in kulturne dediščine 5.
  15. Etapnost poseganja v prostor 6.
  16. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 7.
  17. Soglasja 8.
  18. Ocena stroškov 9.
  19. Odlok B. GRAFIČNI DEL: U 1 Izsek iz grafičnih prilog prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 – 1990 M 1: 5000 U 2 Kopija katastrskega načrta M 1: 1000 U 3 Pregledna situacija M 1: 5000 U 4 Geodetski načrt M 1: 1000 U 5 Značilnosti grajene strukture M 1: 1000 U 6 Ureditvena situacija M 1: 1000 U 7 Načrt gradbenih parcel M 1: 1000 U 8 Komunalno energetska ureditev M 1: 1000 U 9 Situacija z elementi za zakoličbo M 1: 1000 U10 Prerez območja A – A M 1: 1000 II. OPIS MEJE OBMOČJA
  20. člen Meja območja ureditvenega načrta na jugozahodu poteka ob železniški progi, na jugovzhodu ob Prešernovi in Zdolski ulici, na severovzhodu med mejo vzgojno varstvenega zavoda in šolskega kompleksa ter stanovanjsko pozidavo. Na severu meja poteka vzporedno s Cesto
  21. julija in ulico Strma pot tako, da je v območju ureditvenega načrta vključena pozidava ob navedenih ulicah.
  22. člen Meja območja ureditvenega načrta poteka po naslednjih parcelah: k.o. Stara vas: 778/1, 542/1, 844, 768/1, 195, 200/4,
  23. k.o. Videm: 383/2, 406, 356, 62/20, 77, 339, 61/2, 61/1, 80, 62/6, 78, *10, 48/1, 48/7, *27, 13/2, 11/1, 397, 8/2, *2/2, *2/1, 5/1, 1/10, 1/9, 36/3, 355/10, 342/3, 1/4, 26/3, 26/7, *75, 32/3, 32/
  24. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
  25. člen Območje ureditvenega načrta je razdeljeno na posamezne funkcionalne cone: I. Vhod v jedro II. Poslovno proizvodna cona ob povezovalni cesti III. Cona ob župnijski cerkvi sv. Ruperta IV. Center jedra s kulturnimi in storitvenimi dejavnostmi V. Cona ob Zdolski cesti VI. Cona ob Strmi poti VII. Vzgojno-varstveni zavod in osnovna šola Jurij Dalmatin.
  26. člen V območju ureditvenega načrta, so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor: – gradnja stanovanjskih, poslovnih, gospodarskih, pomožnih in začasnih objektov, – gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja, – gradnja objektov in naprav komunalne infrastrukture (prometa in zvez, ceste, kanalizacija, čistilna naprava – v sklopu tehnološkega procesa, vodovod, električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje, informacijski sistemi... in podobno) ter drugih ureditev, ki pomenijo izboljšanje kvalitete bivalnega okolja prebivalcev, – rekonstrukcije, adaptacije, sanacije objektov in naprav, – urejanje zelenih in odprtih prostorov, – rušitve, – spremembe namembnosti objektov, – tekoča vzdrževalna dela, – posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja, – posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
  27. člen Vhod v jedro: Območje zajema osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja in individualno stanovanjsko gradnjo z možnostjo opravljanja nemotečih poslovnih dejavnosti. Objekt na vogalu Obstoječi objekt (hiška na vogalu) se poruši, zgradi se nov objekt: – horizontalni gabarit: 14 × 9 m – vertikalni gabarit: P + N + podstrešje; kolenčni zid skrit v vencu – konstrukcija: klasična, zidana – streha: osnova je simetrična dvokapnica naklona 35°–40° – kritina: opečna – fasada: finalni sloj je omet svetle barve, oblikovan in dimenzioniran v stilu starega jedra (cokel, pokončne okenske odprtine razporejene v proporcionalnem razmerju do površine fasade, centralno nameščena vhodna vrata, venci) – namembnost: poslovno – stanovanjska – zunanja ureditev: dvorišče se tlakuje, uredi se dovoz s parkirišči z ločenim vhodom v stanovanjski in poslovni del Pešpot do šolskih igrišč Obstoječa pot se tlakuje z betonskimi ali s kamnitimi ploščami različnih dimenzij.
  28. člen Poslovno proizvodna cona ob povezovalni cesti: Objekti delavnic in garaž (Elektro Celje) se porušijo oziroma preselijo na ustreznejšo lokacijo. Na lokaciji teh objektov pa se zgradi nov poslovno stanovanjski objekt. Pred izgradnjo novega objekta je možno obstoječe objekte dozidati, vzdrževati ali rekonstruirati. Poslovni objekt Laboda (trgovina, pisarne) se preuredi v več manjših lokalov različnih namembnosti. Dostopi – dovozi do obstoječih proizvodnih in poslovnih ter novih poslovnih dejavnosti se uredijo z nove mestne ceste. Povezovalna cesta To je dvosmerna cesta, ki se zgradi kot povezovalna cesta od tržnice do poslovno proizvodne cone in se naveže na Cesto
  29. julija, ter ima urejene pločnike in kolesarske steze. Kompleks Laboda Notranjost poslovnega objekta je možno preurediti v lokale (trgovina, gostinstvo in druge podobne dejavnosti). V pritličnem jugovzhodnem delu objekta se uredi več novih vhodov v skladu s konstruktivnimi zakonitostmi objekta. Dozidava ni predvidena. Proizvodni objekt se ohrani v obstoječih gabaritih. V objektu je možna ureditev mirnejše proizvodne dejavnosti, ki ne zahteva ureditev zunanjih površin za skladiščenje. Fasado objekta je potrebno oblikovno uskladiti s sosednjim poslovnim objektom. Zunanja ureditev: uredijo se tlakovane površine pred lokali v širini 6 m in peš dostopi do lokalov ter se, z ustrezno ozelenitvijo, ločijo od manipulativnega dvorišča. Dvorišče se zmanjša za dimenzijo peš površin in zelenice pred poslovnim objektom. Razširitev obstoječih manipulativnih površin ni predvidena. Dovoli se souporaba dovozne poti za dostavo do lokalov oziroma skladišč. Kompleks Elektra V kompleksu Elektro se ohranita poslovna objekta ob lokalni cesti. Ob zamenjavi kritine na nižjem delu poslovnega objekta neposredno ob cesti, se salonitna kritina zamenja z opečno in izvede simetrična dvokapnica naklona 35° do 40°. Zunanje obstoječe skladišče se pred izgradnjo povezovalne ceste, načrtovane v začetni fazi urejanja tega območja, prestavi v območje kompleksa Elektro. Nadomestno zunanje skladišče se uredi v asfaltni izvedbi in ogradi z varovalno ograjo. Možno je tudi nadkritje dela zunanjega skladišča, ki naj bo izvedeno v skladu z obliko, naklonom ter materialom obstoječih streh v območju kompleksa Elektro. Do izgradnje novega poslovno stanovanjskega objekta je možno obstoječe objekte (garaže, delavnice, skladišče in rampo) vzdrževati in rekonstruirati. Dozidave objekta delavnic in skladišča so možne izven koridorja povezovalne ceste in pod pogojem, da se oblikovno in gabaritno prilagajajo obstoječim objektom. V nadaljnji fazi urejanja območja se, pred izgradnjo novega poslovno stanovanjskega objekta, zgoraj navedeni objekti porušijo. Poslovno stanovanjski objekt se zgradi pod pogoji: Horizontalni gabarit: znotraj maksimalne gradbene linije določene s točkami A, B in C (glej grafično prilogo Situacija z elementi za zakoličbo – U9) se oblikuje tloris objekta Vertikalni gabarit: P + 1 + možnost ureditve mansarde Konstrukcija: klasična zidana, betonska ali montažna Streha: naklon strešin min.12°, možnost frčad Kritina: v odtenku rdeče barve Fasada: dovoljeno je svobodno oblikovanje pod pogojem, da so upoštevane zakonitosti mestne arhitekture (pravilen raster na fasadi, usklajene dimenzije odprtin) Namembnost: poslovno stanovanjski objekt Zunanja ureditev: z nove povezovalne ceste se uredita dva dovoza širine 6 m (ločeno stanovanjski in poslovni del) s parkirišči, okolica se bogato ozeleni, uredi se tudi otroško igrišče.
  30. člen Cona ob župnijski cerkvi sv. Ruperta: Območje se nahaja med poslovno proizvodno cono in centrom jedra. Prostor med cerkvijo in kino dvorano se uredi kot tlakovan trg. Park je urejen prostor s pešpotmi, ima lastnosti botaničnega vrta. Sestavni del njegove ureditve so paviljoni zaprtega ali odprtega tipa. Ob župnišču pa se uredi vrt. Paviljoni Horizontalni gabarit: max. 8 x 8 m kvadratne ali premer max. 8 m krožne oblike (pomembno je, da so vsi iste oblike) Vertikalni gabarit: pritličje Konstrukcija: skeletna Streha: večkapna Kritina: opečna ali bakrena Fasada: možnost zasteklitve delno ali v celoti Namembnost: zimski vrtovi, ustvarjalne kulturne delavnice, učilnice Zunanja ureditev: paviljoni so sestavni del parka, pešpoti znotraj parka pa omogočajo dostop do posameznih enot. Protihrupna bariera Izvede se protihrupna ograja ob železniški progi, in sicer od parka pri župnijski cerkvi do skladišč objekta št.
  31. Le-ta je lahko betonske ali lesene izvedbe oziroma tudi kombinirane z možnostjo zazelenitve. Protihrupna ograja se izvede na razdalji najmanj 6m od osi skrajnega tira (pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru - Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88), dolžine ca. 75m. Pri projektiranju in izgradnji protihrupne ograje je potrebno upoštevati obstoječe železniške signalnovarnostne in telekomunikacijske kable. Objekt TP Objekt TP je potrebno obnoviti in ustrezno oblikovno uskladiti z okoliškimi objekti.
  32. člen Center jedra s kulturnimi in storitvenimi dejavnostmi: Del Ceste
  33. julija – od št. 24 do št. 14 se oblikuje v ulico – trg, oživi se podhod, adaptirajo in sanirajo določeni objekti, določijo nove namembnosti, organizira letno gledališče oziroma letni kino ter poda možnost za ulična dogajanja. Ulica – trg (cesta s prednostjo pešcev) – izvedba elementov na vozišču (na začetku in koncu ulice) za upočasnitev prometa – razširitev cestišča pri cerkvi za ureditev manjšega trga s klopmi med lipami in dodatna parkirišča – razširitev cestišča pred objektom št. 16 za parkirišča – tlakovanje obstoječega cestišča v celoti z granitnimi kockami in kamnom – ureditev zelenic – ustrezna osvetlitev ulice – trga v celoti. Podhod To je nadaljevanje ulice – trga proti železniški progi ter ureditev podhoda – povezava s starim jedrom Krško (podhod se predvideva pod nivojem obstoječe železniške proge). Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99). Pri projektiranju in izgradnji protihrupne ograje je potrebno upoštevati obstoječe železniške signalnovarnostne in telekomunikacijske kable. Objekt “stari kino“ Objekt se preuredi v večnamenske prostore namenjene izobraževalnim, kulturnim dejavnostim in podobno. V pritličju objekta je možna ureditev mirne, nemoteče poslovne dejavnosti. Možna je tudi porušitev obstoječega objekta in izgradnja novega, pod pogojem, da se ohranja obstoječ gradbena linija in vertikalni gabarit. Objekt je mogoče podaljšati v smeri Ceste
  34. julija za cca 6 m, do gradbene linije ob parkirišču pred cerkvijo. V pritličju, na delu objekta, se izvede peš prehod – povezava z letnim gledališčem. Streha: zamenja se kritina in se omogoči kvalitetnejša izraba podstrešnih prostorov Kritina: opečna Fasada: izvede se nova fasada na objektu v celoti, finalni sloj je omet svetle barve, oblikovana in dimenzionirana v stilu starega jedra (cokel, pokončne okenske odprtine, venci) v kombinaciji s sodobnimi materiali. Letno gledališče oziroma letni kino Del dvorišča in vrta od objekta št. 20 (objekt ob starem kinu) se uredi v letno gledališče, namenjeno prireditvam na odprtem – koncerti, gledališke predstave, plesni večeri, letni kino. Letno gledališče je v direktnem kontaktu z objektom stari kino – peš podhod. Horizontalni gabarit: tlakovana površina premera 12 m + tribuna, max. 18m. Kompleks objekta št. 18 Objekt št. 18 in dvoriščni objekt predstavljata dve kvalitetni zgradbi, ki ju je zaradi slabega gradbeno tehničnega stanja potrebno nujno obnoviti. Možna je tudi gradnja nadomestnih objektov enakih gabaritov in oblikovanja kot so obstoječi. Dela ob sanaciji in adaptaciji naj obsegajo: – sanacijo temeljev in terena na primeren način (če je to potrebno), – zamenjavo lesenih stropov z armiranobetonskimi ploščami, v podstrešni etaži lahko tudi z montažnimi nosilci s talno ploščo, – injektiranje vseh razpok, nosilnih zidov in obokov, – izolacijo nosilnih zidov in tal pred vlago na primeren način, – obnovo streh in dimnikov, – obnovo strešnih napuščev v armiranobetonski izvedbi, – izvedbo nove fasade v celoti, ureditev vseh odprtin, zamenjava stavbnega pohištva, – vse to v istem oblikovnem slogu kot je obstoječe. Namembnost: poslovno stanovanjski objekt – pritličje: uslužne dejavnosti, trgovina, gostinstvo – nadstropje: stanovanjski prostori. Ureditev dvorišča: odstranijo se drvarnice in ostali pomožni objekti. Dvorišče se tlakuje in ozeleni, formirajo se terase novo urejenih lokalov in prodaja na odprtem. Ker je dvorišče v neposredni bližini letnega gledališča, se v primeru množičnih prireditev združi s slednjim. Dostop: interventni dostop in dostop za potrebe obnove dvoriščnega objekta je predviden s Ceste
  35. julija ob severozahodni meji objekta št.
  36. Objekt št. 15 Objekt se sanira ali pa poruši in na novo pozida v istem oblikovnem slogu. Horizontalni in vertikalni gabarit: kot obstoječ Konstrukcija: klasična, zidana Streha: simetrična dvokapnica naklona 35°–40°. Kritina: opečna. Fasada: v istem slogu kot obstoječa, finalni sloj je omet svetle barve Namembnost: poslovno stanovanjska, obrtna dejavnost Zunanja ureditev: uredi se dovoz in parkirišča na obstoječem dvorišču. Provizoriji Na območju centra jedra s kulturnimi in storitvenimi dejavnostmi se predvidi porušitev vseh provizorijev. Po potrebi se nadomestijo z oblikovno kvalitetnejšimi objekti. Protihrupna bariera Izvede se protihrupna bariera v obliki ograje ob železniški progi, na razdalji najmanj 6 m od osi skrajnega tira (pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru – Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88). Pri projektiranju in izgradnji protihrupne ograje je potrebno upoštevati obstoječe železniške signalnovarnostne in telekomunikacijske kable. Protihrupna ograja je lahko betonske ali lesene izvedbe oziroma tudi kombinirane z možnostjo zazelenitve. Višina ograje: ca. 3 m (točna višina se določi v projektni dokumentaciji) Dolžina ograje: ca. 70 m.
  37. člen Cona ob Zdolski cesti: Na območju so možne novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter spremembe namembnosti obstoječih objektov pod pogojem, da se posegi oblikovno in višinsko prilagajajo obstoječim objektom. Zgradi se nov stanovanjski objekt južno od osnovne šole: Horizontalni gabarit: 10 × 12 m Vertikalni gabarit: P + podstrešje, kolenčni zid max. 1m Konstrukcija: klasična, zidana Streha: simetrična dvokapnica naklona 35°–40°, možnost frčad Kritina: opečna Fasada: svobodno oblikovanje, finalni sloj je omet svetle barve Namembnost: stanovanjski objekt Zunanja ureditev: uredi se dovoz preko obstoječega cestnega priključka in dvorišča stanovanjske hiše zgrajene na zemljišču parc. št. *157, k.o. Stara vas ali iz dovozne ceste do sosednjega poslovnega objekta, ki je zgrajen zahodno od lokacije hiše. Dvorišče in okolica objekta se uredita in okrasno ozelenita.
  38. člen Cona ob Strmi poti: Na območju so možne novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih objektov pod pogojem, da se posegi oblikovno in višinsko prilagajajo obstoječim objektom. Pri lociranju dozidav je potrebno upoštevati požarne odmike med objekti. Zgradi se nov stanovanjski objekt na zemljišču parc. št. 53/1, k.o. Videm. Horizontalni gabarit: 8 × 12 m Vertikalni gabarit: P + podstrešje; kolenčni zid max. 0,8m Konstrukcija: klasična, zidana Streha: simetrična dvokapnica naklona 35°–40°, možnost frčad Kritina: opečna Fasada: finalni sloj je omet svetle barve, pokončne okenske odprtine Namembnost: stanovanjski objekt Zunanja ureditev: uredi se skupni dovoz preko obstoječega cestnega priključka, ki je urejen za stanovanjsko hišo Cesta
  39. julija
  40. Dvorišče in okolica objekta se uredita in okrasno ozelenita.
  41. člen Vrtec Krško in Osnovna šola Jurija Dalmatina: Možna je dozidava, nadzidava ali adaptacija objektov za izboljšanje delovnih pogojev ter tudi zunanje ureditve za potrebe vzgojno varstvenih in osnovnošolskih dejavnosti. Telovadnica ob osnovni šoli Osnova za definiranje velikosti telovadnice je igrišče za košarko z varnostnimi odmiki od vseh sten in površin namenjenih ureditvi pomične tribune za 432 gledalcev ter niše za rezervne igralce in sodnike. Možna je izgradnja tudi telovadnice brez tribun. Poleg površine namenjene telovadnici je predvidena izgradnja treh novih garderob s pripadajočimi sanitarnimi elementi ter adaptacija obstoječih garderob in pomožnih prostorov. Horizontalni gabarit: 33 × 28 m (s tribuno); oziroma 33 x 20 m (brez tribun) Vertikalni gabarit: P

(9m)+ konstrukcija strehe (1–3m) Konstrukcija: betonska, montažna Streha: manjšega naklona, skrita v vencu, ali dvokapnica 5°–15° Kritina: prilagojena obstoječem objektu Fasada: oblikovno prilagojena obstoječim objektom Zunanja ureditev: uredi se nova pešpot od vhoda v telovadnico do zunanjih šolskih igrišč.
  1. člen Urbanistično oblikovni pogoji za novogradnje, dozidave in nadzidave Gabariti, strehe, kritina in fasada se prilagajajo obstoječim objektom. Možne dozidave in nadzidave obstoječih objektov ter novogradnje se morajo prilagoditi obstoječi grajeni strukturi.
  2. člen Zelene površine Na območju se varujejo in uredijo javne zelene površine: – obcestna zelenica na povezovalni cesti se hortikulturno uredi, – zelena ograja (srednje visoka ozelenitev) kot meja med dvema različnima funkcijama (poslovni objekt Labod, nov poslovno stanovanjski objekt, poslovno stanovanjski objekt ob krožnem križišču, letno gledališče), – otroško igrišče pri novem poslovno stanovanjskem objektu, – park in lipe ob Župnijski cerkvi Sv. Ruperta, – hortikulturno urejene mini zelene površine, cvetlični bazeni, vključeni v ureditev oziroma v tlakovanje ulice-trga v “centru“ jedra in na dvorišču objekta št. 18, – zazelenitev protihrupne bariere.
  3. člen Pomožni objekti se gradijo v sklopu gradbene parcele, kot samostojni ali dozidani k objektu ter pritlični (max. svetle višine 2,5m). Oblikovno se prilagajajo obstoječi grajeni strukturi in so max. horizontalnega gabarita 30m
  4. Objekti so zidani ali leseni in se namenijo le za garaže za osebna vozila, drvarnice, vrtne ute ali shrambe. Gradnja pomožnih objektov ni predvidena v območju poslovno proizvodne cone ob povezovalni cesti.
  5. člen Gradbena parcela se določi v skladu z načrtom gradbenih parcel. Gradbene parcele je možno združevati glede na posamezne programe ali tudi deliti pod pogojem, da ima stavbišče tolikšno funkcionalno zemljišče, da je omogočena nemotena raba in vzdrževanje objekta. V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE PROSTORA
  6. člen Promet Načrtovana je rekonstrukcija Ceste
  7. julija. Od krožnega križišča do cone IV. Center jedra s kulturnimi in storitvenimi dejavnostmi, se izvede rekonstrukcija vozišča na širino 6m in uredi združena steza za kolesarje in pešce ob desni strani vozišča ter uredita ločeni stezi za pešce in kolesarje ob levi stani vozišča. Na območju cone IV. Center jedra s kulturnimi in storitvenimi dejavnostmi je predvidena rekonstrukcija ceste v ulico – trg. Vozišče in površine ob vozišču namenjene ureditvi trga se tlakuje. Na celotnem delu Ceste
  8. julija je predvidena cona umirjenega prometa. Predvidena je izgradnja dvosmerne povezovalne ceste od tržnice do Ceste
  9. julija. Dolžina ceste je ca. 230m, širina vozišča je 6m. Ob cesti je predvidena ureditev stez za pešce in kolesarje. Dovozi do obstoječih objektov so praviloma preko obstoječih cestnih priključkov, ki se, po potrebi, rekonstruirajo. Cestni priključek mora biti pravokoten na os ceste, pregleden in zgrajen v niveleti z javno cesto. V sklopu gradbenih parcel je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javne ceste. Predvidena je ureditev peš povezave preko Save in možnost peš dostopa do reke Save, za kar je predvidena ureditev podhoda pod železniško progo.
  10. člen Vodovod in hidrantno omrežje Predvidena so vzdrževalna in rekonstrukcijska dela ter izvedba novih priključkov na obstoječe vodovodno omrežje. Pri novih objektih je predvidena izgradnja požarnega vodovoda in namestitev dodatnih hidrantov. Možna je tudi izgradnja novega vodovodnega omrežja.
  11. člen Kanalizacija Novi objekti se priključujejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Do izgradnje čistilne naprave je fekalne vode potrebno pred priključkom na omrežje potrebno voditi v nepretočne greznice z dvema ali več celicami. Na kanalizacijskem omrežju so predvidena vzdrževalna in rekonstrukcijska dela ter izvedba priključkov za nove objekte. Možna je tudi izgradnja novega kanalizacijskega omrežja.
  12. člen Odpadki Pooblaščena organizacija organizirano odvaža komunalne odpadke na komunalno deponijo. Komunalni odpadki se zbirajo v tipske posode. Tip in veličino posod določi upravljavec. Posoda za odpadke se namesti na urejen, dostopen plato. Sekundarne surovine in drugi odpadki se zbirajo ločeno od komunalnih in oddajajo pooblaščenim odjemalcem.
  13. člen Elektroenergetsko omrežje Možna je izgradnja novega elektroenergetskega omrežja ter rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječega. Obstoječ daljnovod se nadomesti z vodom v kabelski izvedbi. Trasa kablovoda poteka ob trasah obstoječih oziroma v komunalno energetskih koridorjih. Predvideni objekti se priključijo na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Javna razsvetljava se zgradi ob vseh ulicah in na trgu.
  14. člen TK in KDS omrežje Obstoječi zračni telefonski vodi in KDS vodi se nadomestijo z zemeljskim telefonskim in KDS omrežjem. Možna je tudi izgradnja novega TK in KDS omrežja.
  15. člen Plinovodno omrežje Na območju je načrtovana izgradnja plinovodne mestne mreže v sklopu plinifikacije mesta Krško. Trasa plinovoda poteka po Cesti
  16. julija in na območju šolskega kompleksa, po Strmi poti, Vrtni ulici ob Savski poti ter ob vznožju nadvoza oziroma mosta čez Savo. Tlak plinovoda je do 4 bara. Na plinovodno omrežje je možno priključiti predvidene in obstoječe objekte.
  17. člen Ogrevanje Ogrevanje objektov je individualno iz lastnih kotlovnic s kurilnim oljem, plinom in na trda goriva. Po izgradnji plinovoda bo možno ogrevanje z zemeljskim plinom. Možna je tudi postavitev podzemnih plinskih rezervoarjev. VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
  18. člen Hrup Upoštevajoč uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je območje urejanja uvrščeno v II. in III. stopnjo varstva pred hrupom. Območje III. stopnje varstva pred hrupom zajema območje med železniško progo in Cesto
  19. julija, vključno z objekti ob njej. Območje II. stopnje varstva pred hrupom pa zajema ostali del območja urejanja, to je severovzhodni del. II. območje: Tu je dovoljena maksimalna ekvivalentna raven hrupa za dan 55 dB (A) in za noč 45 dB (A). III. območje: Tu je dovoljena maksimalna ekvivalentna raven hrupa za dan 60 dB (A) in za noč 50 dB (A). Posebno pozornost je potrebno posvetiti hrupu železniškega prometa. V ta namen je predvidena izgradnja protihrupne bariere.
  20. člen Zrak V območju ni dovoljena izgradnja objektov in opravljanje dejavnosti, ki lahko vplivajo na prekomejno onesnaženje zraka.
  21. člen Požar Požarna varnost se zagotovi s hidrantnim omrežjem, dodatnimi gasilnimi aparati (gasilna pena, prah...). Preprečitev širjenja požara med samostoječimi objekti se zagotavlja z medsebojnimi odmiki, ki so najmanj enaki višini višjega objekta. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, ki so v nizu ali med katerimi ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se izvede s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali z ognjevarnimi odprtinami.
  22. člen Potres Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
  23. člen Obramba in zaščita Pri projektiranju (novi objekti, adaptacije starih objektov, ceste, poti, križišča) je potrebno upoštevati pogoje RS, Ministrstvo za obrambo, uprava za obrambo, izpostava Krško (št. 843-07-7/99, z dne
  25. 1999).
  26. člen Varstvo naravne in kulturne dediščine Območje Vidma je varovano s tretjim varstvenim režimom za arheološko dediščino, ki predvideva nadzor pri vseh posegih v zemeljske plasti. Na obravnavanem območju sta evidentirana dva objekta kulturne dediščine: – Župnijska cerkev Sv. Ruperta – Stebrno znamenje. Kot objekti naravne dediščine se varujejo lipe pri cerkvi. Za objekte, ki so evidentirani kot naravna in kulturna dediščina, je pred posegi na njih ali v njihovi neposredni bližini potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. VII. TOLERANCE
  27. člen Tolerance za horizontalne in vertikalne gabarite so 10%. Izjemoma so dopustne tudi večje tolerance pod pogojem, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte, naprave ali druge pomembne mestne površine, kar se ugotovi v postopku izdelave izrisa. Dopustne so gradnje in posegi, ki v ureditvenem načrtu niso grafično prikazani in so navedeni v
  28. členu tega odloka, pod pogojem, da ne vplivajo na realizacijo načrtovanih posegov in da upoštevajo omejitve in pogoje navedene v odloku. Dopustne so tudi tolerance pri izvedbi komunalne, energetske in prometne infrastrukture ob pogoju, da ne spreminjajo vsebinskega koncepta ureditve. VIII. ETAPE IZVAJANJA
  29. člen Načrtovane posege na območju ureditvenega načrta je možno izvajati fazno vendar v smiselnih vsebinsko funkcionalnih sklopih. Pogoj za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta na lokaciji delavnic je predhodna izgradnja povezovalne ceste od tržnice do Ceste
  30. julija. IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
  31. člen Investitorji in izvajalci del so v času gradnje in po končani gradnji dolžni: – ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati ter jo uporabiti za zunanjo ureditev, – komunalnemu nadzorniku Občine Krško podati vlogo za določitev načina ravnanja z odvečnim materialom, ki nastane ob izkopu, – zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet, – varovati obstoječe komunalne naprave elektroenergetske vode in sisteme zvez, da niso ob izgradnji poškodovane. Obstoječe naprave ob posegih zavarovati in zaščititi po pogojih upravljavcev, – sočasno z izgradnjo posameznih objektov izvesti tudi zunanjo ureditev, – gradbene parcele, ki ne bodo pozidane v začetni fazi realizacije ureditvenega načrta, vzdrževati v urejenem stanju, tako da ne bodo niti funkcionalno niti vizualno motile značaj naselja, – med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami; po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. X. KONČNE DOLOČBE
  32. člen Z dnem uveljavitve odloka na območju ureditvenega načrta prenehajo veljati: – odlok o potrditvi zazidalnih načrtov v Krškem, Brestanici in Senovem (UVC, št. 26/66), – odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo (SDL, št. 23/75), – odlok o sprejetju zazidalnega načrta za kompleks Labod – Elektro v Krškem (SDL, št. 18/76), – odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96 in 73/00), – odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/87 in Uradni list RS, št. 62/95).
  33. člen Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v Občini Krško.
  34. člen Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Krško, v Krajevni skupnosti Krško ter na Upravni enoti Krško.
  35. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-6/99-5 Krško, dne
  36. januarja
  37. Župan Občine Krško Franc Bogovič l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.