← Slovenija

Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002, stran 2302.

Na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), minister za zdravje izdaja P R O G R A M imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002 I Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002 opredeljuje naslednje programe: 1. program imunoprofilakse za predšolske otroke; 2. program imunoprofilakse za učence, dijake in študente; 3. program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka; 4. program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim; 5. program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva; 6. program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu; 7. program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim; 8. program imunoprofilakse in kemoprofilakse za prebivalstvo v primeru bioterorizma. 1. Program imunoprofilakse za leto 2002 za predšolske otroke 1. CEPLJENJE PROTI: tuberkulozi davici tetanusu oslovskemu kašlju otroški paralizi haemophilusu influenzae (tip

  1. b)ošpicam mumpsu rdečkam CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: tifusu hepatitisu A meningokoknemu meningitisu pnevmokoku noricam klopnemu meningoencefalitisu gripi 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1. CEPLJENJE 1.1.Cepljenje proti tuberkulozi Cepljenje se opravi z 1 odmerkom BCG cepiva. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti. Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti. Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti. Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa. 1.2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju Cepljenje se opravi s kombiniranim acelularnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. 1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 2001 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje; – za otroke, rojene v letu 2002, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. – za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev. Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo manjkajoče odmerke. Otrokom, ki ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju, se daje 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu v presledku 1 do 3 mesecev. 1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani. Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom proti davici in tetanusu 1 leto od dneva popolnega cepljenja. Revakcinira se z 1 odmerkom cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi in haemophilusu influenzae tip b. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom. 1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 2001 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje; – za otroke, rojene v letu 2002, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti: – za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva v presledku najmanj enega meseca. Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo samo manjkajoče odmerke. Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi IVZ. 1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom, in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani. Daje se 1 odmerek živega ali mrtvega cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter haemophilusu influenzae (tip b). 1.4.Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip
  2. b)Cepljenje se opravi s cepivom proti hemophilusu influenzae tip b (v nadaljevanju: Hib). 1.4.1. Bazično cepljenje je obvezno: – za otroke, rojene v letu 2001 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje; – za otroke, rojene v letu 2002, ko dopolnijo 3 mesece starosti. V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. Daje se 3 odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev: – za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju. Daje se število odmerkov glede na otrokovo starost. Otrokom v starosti 6 do 12 mesecev se daje 2 odmerka cepiva v presledku enega meseca, otrokom v starosti nad 12 mesecev pa le 1 odmerek. 1.4.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti Hib je obvezna za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja (z dvema ali tremi odmerki cepiva) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani. Revakcinira se z enim odmerkom cepiva. Bazično cepljenje in revakcinacija proti Hib se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi. 1.5. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. 1.5.1. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 2001 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.5.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za otroke, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.6 Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam. Če IVZ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 12 mesecev starosti. Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.7.Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. 1.7.1. Cepljenje je obvezno za otroke starejše od dveh let, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa. 1.7.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacija se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh letih. 1.8.Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je pripravljeno za otroke. 1.8.1. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, otrok s kroničnim jetrnim obolenjem, HIV/aids, pred transplantacijo organov, kostnega mozga, postavi zdravnik specialist. 1.8.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje otrok se opravi s cepivom za ustrezno starostno skupino. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 1.9.1. Indikacijo za cepljenje otrok s pomanjkanjem komplementa in otrok z anatomsko in funkcionalno asplenijo, postavi zdravnik specialist. 1.9.2.Cepljenje je obvezno tudi za otroke, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. 1.10 Cepljenje proti pnevmokoku Cepljenje otrok se opravi s cepivom za ustrezno starostno skupino. Indikacijo za cepljenje otrok proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, likvorfistulo, pred ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca. 1.11. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Cepljenje je priporočljivo za otroke starejše od 12 mesecev, ki so v remisiji akutne levkemije in za otroke, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni. Otrok nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in/ali visokih odmerkov kortikosteroidov. Indikacijo za cepljenje in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 1.12. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je pripravljeno za otroke. Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Revakcinacijo se opravi z 1 odmerkom cepiva po treh do petih letih. 1.13. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Cepljenje se opravi vsako jesen s številom odmerkov glede na starost otroka in predhodna cepljenja. 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva. Cepljenje je obvezno za: – za novorojenčke HBsAg pozitivnih mater; – otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; – otroke na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – otroke s kroničnim jetrnim obolenjem; – otroke s HIV/aids. Otroci so praviloma cepljeni s tremi odmerki cepiva. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12. Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim odmerkom cepiva na dve različni mesti tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B. Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za otroke, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse. Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B za novorojenčke takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu, za poškodovane otroke pa čimprej po poškodbi, če obstaja indikacija za seroprofilakso, in sicer na način ter v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo 2.2.1. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Cepljenje je obvezno: – za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; – za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi. Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca. Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovani otroci hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini. V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže. Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca. Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva. Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato prejme otrok le manjkajoče doze. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu Popolno postekspozicijsko cepljenje je obvezno v primeru poškodbe za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ali 2 odmerka cepiva proti davici in tetanusu ter v obeh primerih še 1 odmerek po 1 letu. Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva – na dve različni mesti – tudi ustrezni odmerek humanega antitetanusnega imunoglobulina. Poškodovani otroci, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilaksa proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje. 3. POSEBNE DOLOČBE 3.1. Podatki o obveznikih Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Ministrstva za notranje zadeve, Oddelek za registracijo prebivalstva, preko območnega zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema, zbira in o njih poroča s pomočjo enotnega računalniškega programa. 3.2. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ. Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravje. Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju. 2. Program imunoprofilakse za šolsko leto 2002/03 za učence, dijake in študente 1. CEPLJENJE PROTI: ošpicam mumpsu rdečkam davici tetanusu otroški paralizi hepatitisu B CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: tifusu klopnemu meningoencefalitisu hepatitisu A pnevmokoku meningokoknemu meningitisu noricam gripi haemophilusu influenzae (tip
  3. b)2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. 1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje (drugi odmerek cepiva) proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za učence, ki bodo šolskem letu 2002/03 obiskovali 1. razred osnovne šole in za zamudnike. Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci iz objektivnih razlogov niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B. Če je učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija (drugi odmerek cepiva) čez 1 mesec. 1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni. Če je dijak ali študent ob vstopu na šolanje prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija čez 1 mesec. 1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ. Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva. 1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo 3. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike. Daje se 1 odmerek cepiva. Revakcinacijo proti davici in tetanusu se v 7. razredu lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi. Učenci v 3. in 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni. Daje se 3 odmerke cepiva. 1.3. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom. Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo 7. razred osnovne šole in za zamudnike. Daje se 1 odmerek cepiva. Revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici in tetanusu. Učenci, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni. Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega ali mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče odmerke. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva. Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo 1. razred osnovne šole in za zamudnike. Daje se 3 odmerke cepiva. Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4 do 12 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu čez 6 do 14 mesecev po prvem odmerku. Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Cepljenje zamudnikov se opravi s cepivom proti hepatitisu B s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec. 1.5. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu. Revakcinacija - ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 2002/03 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole. Daje se 1 odmerek cepiva. Za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju, je obvezno bazično cepljenje. Daje se 3 odmerke cepiva. 1.6. Cepljenje proti davici Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke nad 6 let in za odrasle. Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.7. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. 1.7.1. Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa. 1.7.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom vsaka 3 leta, dokler traja nevarnost okužbe. 1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje učencev do starosti 12 let se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke. 1.8.1. Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. 1.8.2. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 odmerki. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.9. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Učence in dijake do vključno 15 leta starosti se cepi s cepivom s koncentracijo 720 I.E. v 0,5 ml cepiva, stare 16 let in več pa s cepivom s koncentracijo 1440 I.E. v 1,0 ml cepiva. 1.9.1. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, učencev, dijakov in študentov s kroničnim jetrnim obolenjem ter HIV/aids, pred transplantacijo organov, kostnega mozga, postavi zdravnik specialist. 1.9.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.10. Cepljenje proti pnevmokoku Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, likvorfistulo, pred ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Bazično cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z 1 odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca. 1.11. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 1.11.1. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov s pomanjkanjem komplementa in učencev, dijakov in študentov z anatomsko in funkcionalno asplenijo, postavi zdravnik specialist. 1.11.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi obveznike za cepljenje. 1.12. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki so v remisiji akutne levkemije in za osebe, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni. Učenec, dijak ali študent nekaj časa pred in po cepljenju ne sme prejemati kemoterapije in/ali visokih odmerkov kortikosteroidov. Indikacijo za cepljenje in optimalen čas cepljenja postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi s številom odmerkov, ki jih glede na starost predpiše proizvajalec. 1.13. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva vsako jesen. 1.14. Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip
  4. b)Cepljenje se opravi s cepivom proti haemophilusu influenzae tip b. Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, težjo motnjo imunskega sistema, posebno osebe s pomanjkanjem IgG2 protiteles in okuženih s HIV postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 1.15. Cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim Nacionalni koordinator cepljenja po potrebi določi za posamezno skupino učencev, dijakov in študentov cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim, kadar so učenci, dijaki in študenti v času izobraževanja izpostavljeni drugim povzročiteljem nalezljivih bolezni. 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
  5. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz točke 1.4.) za: – učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B; – dijake in študente zdravstvenih in drugih izobraževalnih programov, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred začetkom praktičnega pouka; – bolnike na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – uživalce drog z injiciranjem; – bolnike s kroničnim jetrnim obolenjem; – bolnike s HIV/aids; – bolnike s spolnimi boleznimi. Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva.
  6. b)Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse. Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso. Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. 2.2.1. Cepljenje proti steklini
  7. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline. Daje se 3 odmerke cepiva ter 1 odmerek po 1 letu skladno s shemo za preekspozicijsko cepljenje.
  8. b)Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline, in sicer: – za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla; – za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; – za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože. Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca. Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovane osebe hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini. V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom. Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva. Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe. Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih in nato opraviti samo manjkajoča cepljenja. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu ali s cepivom proti davici in tetanusu. Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu. Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvim odmerkom cepiva tudi odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina. Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na cepilni status. Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu. 3. POSEBNE DOLOČBE 3.1. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi: – dijakom in študentom pred začetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim. 3.2. Izvajanje cepljenja Cepljenje učencev, dijakov in študentov opravljajo šolski zdravniki v javnih zavodih, Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter zasebni zdravniki. Cepljenje dijakov in študentov opravljajo tudi ambulante območnih zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ. Po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede na tveganje za okužbo s povzročitelji nalezljivih bolezni. Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna. Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ. Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu, haemophilusu influenzae (tip
  9. b)in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravje. Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju. 3. Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 2002 1. CEPLJENJE PROTI: klopnemu meningoencefalitisu hepatitisu B CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI: davici tetanusu otroški paralizi ošpicam mumpsu rdečkam tifusu hepatitisu A meningokoknemu meningitisu gripi 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem zavodu za zdravstveno varstvo 1 mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B. 1.2. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje je obvezno za nabornike in se opravi s tremi odmerki cepiva proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva. Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem zavodu za zdravstveno varstvo 1 mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu. 1.3. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake, ki utegnejo biti na služenju vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe. Daje se število odmerkov, odvisno od predhodnega cepilnega statusa. 1.4. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke cepiva. Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. 1.5. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju. Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. Za bazično cepljenje se daje 3 odmerke živega ali mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca. Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih odmerkov. 1.6. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali odgovarjajočimi monovalentnimi cepivi. 1.6.1. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni. Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka. Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva. 1.6.2. Cepljenje ali revakcinacija - ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil IVZ. Daje se 1 odmerek ustreznega cepiva. 1.7. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.8. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. 1.10. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka. Daje se 1 odmerek cepiva vsako jesen. 2. POSEBNE DOLOČBE Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi: – ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice. 3. FINANCIRANJE Program obveznega cepljenja za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 2002 se financira iz državnega proračuna. 4. Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim za leto 2002 1. CEPLJENJE PROTI: davici tetanusu hepatitisu B hepatitisu A klopnemu meningoencefalitisu meningokoknemu meningitisu ošpicam rdečkam steklini tifusu otroški paralizi noricam mumpsu gripi 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe. 1.2. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.3. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Praviloma se cepi s tremi odmerki cepiva. 1.4. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznjenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij). Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja tveganje za okužbo. Cepi se s skladno z navodili proizvajalca. 1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Revakcinacijo se opravlja na 3 do 5 let dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.6. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi s štirivalentnim polisaharidnim cepivom. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.7. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam. Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 1.8. Cepljenje proti rdečkam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam. Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.9. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline. Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva ter z 1 odmerkom po 1 letu po shemi za preekspozicijsko cepljenje. Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe. Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 1.10. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznjenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij). Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih izven evropskih držav. Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.11. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni, smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom otroške paralize. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe. 1.12. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam. Cepljenje proti noricam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 2 odmerka cepiva v presledku 6-10 tednov. 1.13. Cepljenje proti mumpsu Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti mumpsu. Cepljenje proti mumpsu je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti mumpsu in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom mumpsa ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Daje se 1 odmerek cepiva. 1.14. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva vsako jesen. 2. POSEBNE DOLOČBE 2.1. Preverjanje cepilnega stanja Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb. 2.2. Obveznost cepljenja Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Nacionalni in območni koordinatorji določijo prioriteto za vrsto cepljenj ter prioriteto oseb za cepljenje. 3. FINANCIRANJE Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec. Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik. 5. Program imunoprofilakse za leto 2002 za druge skupine prebivalstva 1. CEPLJENJE PROTI: ošpicam davici tifusu meningokoknemu meningitisu hepatitisu A pnevmokoku noricam klopnemu meningoencefalitisu gripi haemophilusu influenzae (tip
  10. b)otroški paralizi 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI: hepatitisu B steklini tetanusu 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti ošpicam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam. 1.1.1. Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi IVZ. 1.1.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 1.2. Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 1.3. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu. 1.3.1. Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa. 1.3.2. Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi IVZ. Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.4. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo. 1.4.1. Indikacijo za cepljenje oseb s pomanjkanjem komplementa in oseb z anatomsko in funkcionalno asplenijo postavi zdravnik specialist. 1.4.2. Cepljenje je obvezno tudi, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje. 1.5. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A. Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje hemofilikov, bolnikov s kroničnim hepatitisom B in C ter HIV/aids postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.6. Cepljenje proti pnevmokoku Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku. Indikacijo za cepljenje oseb proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sečil, mišični skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, anatomsko ali funkcionalno asplenijo, likvorfistulo, za osebe pred ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Cepljenje se priporoča vsem, ki so starejši od 65 let. Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca. 1.7. Cepljenje proti noricam Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki niso prebolele noric, še zlasti kronični bolniki, bolniki z levkemijo, osebe, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, osebe pred presaditvijo organov. Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva v presledku 6–10 tednov. 1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju. Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe. 1.9. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv. Cepi se z enim odmerkom cepiva vsako jesen. 1.10. Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip
  11. b)Cepljenje se opravi s cepivom proti haemophilusu influenzae tip b. Indikacijo za cepljenje oseb s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, težjo motnjo imunskega sistema, posebno osebe s pomanjkanjem IgG2 protiteles in okuženih s HIV postavi zdravnik specialist. Cepljenje se opravi z 1 odmerkom cepiva. 1.11. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni, smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi. Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, za katere v primeru sporadičnega primera ali epidemije postavi indikacijo IVZ. Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status. 2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA 2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B 2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
  12. a)Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za: – osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji; – bolnike na hemodializnih oddelkih; – varovance zavodov za duševno in telesno prizadete; – hemofilike; – uživalce drog z injiciranjem; – bolnike s kroničnim hepatitisom C; – bolnike s HIV/aids; – bolnike s spolnimi boleznimi in njihove spolne partnerje. Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva. Cepljenje dializnih bolnikov in oseb s slabšim imunskim odzivom opravimo s štirimi odmerki dvojne količine cepiva.
  13. b)Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer preko kože ali sluznice. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg 4 odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva. Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse. Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles 10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno. 2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je priporočljivo postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso. Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec. 2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini 2.2.1. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline, in sicer: – za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla; – za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo; – za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; – za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože. Cepljenje se opravi glede na težo in mesto poškodbe skladno z navodili proizvajalca. Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21). V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo prejmejo poškodovanci hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini. V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino. Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom. Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina. Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca. Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo. 2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu. 2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
  14. a)Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju ali je od cepljenja ali revakcinacije preteklo več kot 10 let. Osebam, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju se daje 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu. Osebam, pri katerih je od cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 1 odmerek cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
  15. b)Postekspozicijsko cepljenje Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih. Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu. Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezni odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina. Poškodovane osebe, ki so bili v preteklosti cepljene z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu. 2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina. Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na cepilni status. Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu. 3. POSEBNE DOLOČBE Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb. 4. FINANCIRANJE Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno IVZ. Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu, haemophilusu influenzae (tip
  16. b)in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravje. Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik. 6. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2002 za potnike v mednarodnem prometu 1. CEPLJENJE PROTI: rumeni mrzlici davici tetanusu gripi hepatitisu A hepatitisu B meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji meningokoknemu meningitisu otroški paralizi steklini tifusu koleri 2. KEMOPROFILAKSA PROTI: malariji 1. CEPLJENJE 1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici. Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno: – za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen; – za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni. Za bazično cepljenje se daje 1 odmerek cepiva. Revakcinacijo se opravlja vsakih 10 let z enim odmerkom cepiva. Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let. Cepljenje proti rumeni mrzlici izvaja samo IVZ. 1.2.Cepljenje proti davici Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let. Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa. 1.3. Cepljenje proti tetanusu Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu. Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če obstaja tveganje za poškodbe (alpinizem, treking). Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa. 1.4. Cepljenje proti gripi Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi. Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli. 1.5. Cepljenje proti hepatitisu A Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec. Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s hepatitisom A. Cepi se s skladno z navodili proizvajalca. 1.6. Cepljenje proti hepatitisu B Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, in sicer s cepivom s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec. Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s hepatitisom B. Praviloma se daje 3 odmerke cepiva. 1.7. Cepljenje proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji Cepljenje je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje za okužbo. Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji. Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca. 1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (npr. shodi). Daje se 1 odmerek cepiva, ki vsebuje soje, ki v teh območjih povzročajo bolezen. 1.9. Cepljenje proti otroški paralizi Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali mrtvim parenteralnim cepivom. Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer obstaja tveganje za okužbo z otroško paralizo. Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni, smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi. Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva. 1.10. Cepljenje proti steklini Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek. Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali. Daje se 3 odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje. Cepljenje proti steklini opravljajo samo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo. 1.11. Cepljenje proti tifusu Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu. Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo s tifusom. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva. 1.12. Cepljenje proti koleri Cepljenje se opravi s cepivom proti koleri. Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo. 2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja. Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo. 3. IZVAJANJE CEPLJENJA Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje pred potovanjem opravljajo IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti rumeni mrzlici opravlja samo IVZ. 4. FINANCIRANJE Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki. 7. Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim za leto 2002 KEMOPROFILAKSA PROTI: gnojnemu meningitisu HIV-aids koleri škrlatinki tuberkulozi gripi oslovskemu kašlju 1. KEMOPROFILAKSA 1.1. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za: – osebe, ki živijo v tesnem kontaktu (v istem prostoru) z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo; – ob pojavu v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo ali IVZ. 1.1.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu Daje se ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni. 1.1.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ki ni bil ali je nepopolno cepljen, ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni. V kolektivu se daje odraslim in otrokom iz skupine, kjer je zboleli otrok, če je v skupini otrok, ki ni bil ali je nepopolno cepljen. 1.2. Kemoprofilaksa proti HIV-aids Daje se določeno kombinacijo protiretrovirusnih zdravil, glede na oceno tveganja. Kemoprofilakso svetuje infektolog. 1.3. Kemoprofilaksa proti koleri Daje se ustrezne doze doksiciklina. Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere. 1.4. Kemoprofilaksa proti škrlatinki Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni. Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna: – za otroke v družinskem kontaktu, kjer imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico in kjer so slabe socialne razmere; – ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo. 1.5. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi (preventivno zdravljenje latentne tuberkulozne okužbe) Daje se ustrezne doze izoniazida in rifampicina 3 mesece (rifampicina in pirazinamida 2 meseca) HIV negativnim in pozitivnim odraslim od 18 do 35 let starosti. Daje se ustrezne doze izoniazida in rifampicina 3 mesece otrokom in mladostnikom do 18 let starosti. Daje se ustrezna doza izoniazida 9 mesecev nosečnicam, novorojenčkom in HIV pozitivnim bolnikom, ki ne morejo prejemati rifampicina. Pred uvedbo kemoprofilakse je potrebno izključiti aktivno tuberkulozo. Kemoprofilaksa je obvezna: – za otroke do 5 let starosti, ki so bili v tesnem kontaktu z bolnikom z mikroskopsko pozitivno pljučno tuberkulozo, ne glede na ugotovitev tuberkulinskega testiranja; – za osebe od 5 do 35 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z mikroskopsko pozitivnim bolnikom s tuberkulozo pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več; – za HIV pozitivne osebe in osebe zdravljene z imunosupresivnimi zdravili, ki imajo tuberkulinski test pozitiven z reakcijo 5 mm ali več; – za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo zaradi posebnih pogojev (osebe z določenimi spremljajočimi boleznimi in stanji, HIV negativni intravenski uživalci drog, priseljeni do 5 let iz držav z visoko incidenco tuberkuloze, oskrbovanci zaporov, popravnih in negovalnih ustanov), ki imajo tuberkulinski test 10 mm ali več. Kemoprofilaksa se lahko ponudi tudi drugim osebam iz kontakta po presoji specialista pulmologa. 1.6. Kemoprofilaksa proti gripi Daje se ustrezne doze preparata proti gripi, dokler traja nevarnost okužbe. Kemoprofilaksa je priporočljiva za: – osebe, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti; – osebe, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja; – osebe s slabšim imunskim odzivom; – osebe, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile cepljene. 1.7. Kemoprofilaksa proti oslovskemu kašlju V primeru, da je v družini dojenček mlajši od 6 mesecev, je eritromicin priporočljiv pri vseh družinskih članih in tesnih kontaktih ne glede na starost in imunizacijski status, če je diagnoza pri njih potrjena mikrobiološko. Kemoprofilakso predpiše izbrani zdravnik v dogovoru z območnim zavodom za zdravstveno varstvo. 2. POSEBNE DOLOČBE Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi in HIV-aids, odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo. Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini. 3. FINANCIRANJE Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Neobvezno kemoprofilakso plača posameznik. 8. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za prebivalstvo v primeru bioterorizma za leto 2002 1. Cepljenje in zaščita z zdravili za prebivalstvo izpostavljenemu biološkim agensom (antrax, kuga, tularemija, bruceloza, botulizem, Q vročica, črne koze, ebola itd.) v primeru bioterorizma se opravi z ustreznimi cepivi in preparati za kemoprofilakso skladno z navodili in priporočili ministra za zdravje. 2. FINANCIRANJE Imunoprofilaksa in kemoprofilaksa za prebivalstvo v primeru bioterorizma se financira iz sredstev državnega proračuna. II 1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev. 2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: IVZ). Koordinatorje in cepitelje imenuje minister pristojen za zdravstvo. Seznam koordinatorjev cepljenja ter zdravnikov izvajalcev cepljenja sta priloga I. in II. tega programa in sta njegov sestavni del. 3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja neprekinjeno čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, zaradi katerih se začasno prekine cepljenje. Predlog za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja poda IVZ. 4. Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa. To stanje se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih. Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom. Obvezno je preveriti cepilni status in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s programom: – pred vstopom v vse vrste kolektivov; – ob poškodbi ali rani; – ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici; – ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku; – ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ. 5. Izvajanje imunoprofilakse se organizira tako, da ni možen prenos okužbe na ljudi in v okolje s tem, da se prepreči prenos med delom in pri ravnanju z infektivnimi odpadki. 6. Prostor in oprema, kjer se izvaja imunoprofilaksa morata ustrezati sanitarno tehničnim in higienskim zahtevam, ki veljajo za javne zdravstvene zavode in zasebno zdravstveno dejavnost. 7. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih za območje Republike Slovenije nabavlja, skrbi za kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ. 8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za shranjevanje in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo ter mora izpolnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje ter pogoje dobre skladiščne prakse. Oseba, ki v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravniku skrbi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva, mora biti usposobljena za rokovanje s preparati po načelih dobre skladiščne prakse. Usposabljanje izvaja IVZ. 9. Imunoprofilaksa se opravlja skladno z načeli dobre ambulantne prakse in varnega cepljenja. Za imunoprofilakso se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo za vsako osebo posebej. Pri imunoprofilaksi, ki se daje parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije. 10. S kužnim materialom, ki nastane ob imunoprofilaksi, se ravna skladno z navodilom o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Neuporabljene preparate se z zapisnikom vrne IVZ. 11. Vodenje evidenc: Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju. Podatki o cepljenju in podatki o trajni kontraindikaciji za cepljenje se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji in v osebni dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Potrdilo o cepljenju, Mednarodna izkaznica). Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ. Obvezno je zbiranje in vzdrževanje podatkov ter vodenje evidenc in poročanje s pomočjo enotnega računalniškega programa. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ. IVZ poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Bolnišnici Golnik, Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergijo. 12. O neželenih učinkih pridruženih cepljenju je treba nemudoma obvestiti Register za stranske pojave pridružene cepljenju, ki ga vodi IVZ, Trubarjeva 2, Ljubljana. 13. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov: Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih: – 95% obveznikov proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi, davici, tetanusu oslovskemu kašlju, haemophilusu influenzae (tip
  17. b)in hepatitisu B; – 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu. 14. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine. III Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 512-161 Ljubljana, dne 15. marca 2002. prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r. Minister za zdravje Priloga 1 KOORDINATORJI CEPLJENJA NACIONALNI KOORDINATOR: prim. dr. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA: mag. Alenka Skaza, Zavod za zdravstveno varstvo Celje Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper Brigita Peternelj, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Nina Pirnat, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Prim. mag. Karl Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Jasmina Colarič Patkovič, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem Priloga 2 SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA Celje Brežice Marko Lipovšek zasebna otroška ambulanta Romana Laktič otroški dispanzer Zlatka Zupančič šolski dispanzer Rade Ilijaš splošna ambulanta Ksenija Žnidaršič zasebna splošna ambulanta Miodrag Mitič zasebna splošna ambulanta Vanda Zorko splošna bolnišnica Celje Mojca Kosi-Jereb otroški dispanzer Jelena Zupanc otroški dispanzer Frida Pečnik-Rojnik otroški dispanzer Marija Planinšek-Bojovič otroški dispanzer Lucija Gobov otroški dispanzer Anita Jagrič Friškovec šolski dispanzer Andreja Golnar šolski dispanzer Marta Kirbiš Orehek šolski dispanzer Ksenija Goste šolski dispanzer Marija Žabkar-Rančigaj šolski dispanzer Irena Merela šolski dispanzer Andrej Žmavc splošna ambulanta Gorazd Lešničar splošna bolnišnica Gordana Agbaba dom upokojencev Vojnik Jana Govc-Eržen otroški, šolski dispanzer, splošna ambulanta Igor Praznik zasebna splošna ambulanta Štore Erika Povh-Jesenšek otroški in šolski dispanzer Margareta Selič-Amon splošna ambulanta Dobrna Teodora Berk Medved Zavod za usposabljanje in varstvo mladine Laško Nada Dogša otroški in šolski dispanzer Nataša Knez splošna ambulanta Rimske Toplice Mateja Belej otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Marko Ratej otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Radeče Amna Sarajlič otroški in šolski dispanzer Ingrid Kus Sotošek splošna ambulanta Mozirje Karmen Furst zasebna otroška in šolska ambulanta Ida Pustoslemšek-Kramer splošna ambulanta Gornji Grad Irena Blažič -Lipnik zasebna otroška, šolska in splošna ambulanta Ljubno Igor Kočevar otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Luče Anton Žuntar zasebna otroška, šolska in splošna ambulanta Nazarje Ida Kramar-Pustoslemšek otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Sevnica-Krmelj Irena Kolman-Krapež otroški in šolski dispanzer Danica Groboljšek-Štebih otroški in šolski dispanzer Božidar Groboljšek splošna ambulanta Alojz Stopar zasebna splošna ambulanta Ana Slapšak-Gorinšek zasebna splošna ambulanta Slovenske Konjice Damir Dabranin otroški in šolski dispanzer Irena Unuk-Klančnik zasebna otroška in šolska ambulanta Marjan Berginc splošna ambulanta Jože Hlačer zasebna splošna ambulanta Aleksandra Kolar-Kosevski zasebna splošna ambulanta Jadranka Branovič Lamprehtov dom Loče Božidar Pahljina zasebna otroška in splošna ambulanta Irena Unuk-Klančnik zasebna šolska ambulanta Vitanje Bojan Ribič otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Šentjur Terezija Prebil zasebna otroška ambulanta Draga Škoberne-Kovač šolski dispanzer in dom starejših Andrej Fidler splošna ambulanta Hilda Prebil zasebna splošna ambulanta Dragiša Čolovič zasebna splošna ambulanta Planina Janez Šmid otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Šmarje Robert Bajuk otroški in šolski dispanzer Janez Čakš splošna ambulanta Rogaška Slatina Matej Slivnik otroški in šolski dispanzer Fuad al Mahdavi zasebna splošna ambulanta Ivan Ratkajec zasebna splošna ambulanta Tihomir Ratkajec zasebna ambulanta medicine dela Rogatec Anica Lončar otroški dispanzer in splošna ambulanta Matej Slivnik šolski dispanzer Podčetrtek Bojana Gobec otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Bistrica ob Sotli Franc Božiček otroški in šolski dispanzer Kozje Brankica Bilič otroški, šolski dispanzer in splošna ambulanta Velenje Nada Jonko otroški dispanzer Margareta Seher-Zupančič otroški dispanzer Marija Vidovič otroški dispanzer Marjanca Sreš-Žerdin šolski dispanzer Irena Gusič šolski dispanzer Barbara Vrečko-Ležajič šolski dispanzer Senada Budnjo šolski dispanzer Jože Zupančič splošna ambulanta Aleksandra Žuber zasebna splošna ambulanta Otmar Blatnik zasebna splošna ambulanta Pavel Grošelj dom za varstvo odrasih Borut Stravnik dom za varstvo odraslih Šoštanj Drago Kunej otroški in šolski dispanzer Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer Jože Zupančič splošna ambulanta Šmartno ob Paki Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer Jože Zupančič splošna ambulanta Žalec Eva Dolničar otroški in šolski dispanzer Suzana Justinek otroški in šolski dispanzer Franjo Velikonje splošna ambulanta Sabina Rezar dom Nine Pokorn Petrovče Ivan Djurič zasebna splošna ambulanta Polzela Vlasta Matjaž-Mrhar zasebna otroška in šolska ambulanta Franjo Velikonje splošna ambulanta Janez Cukjati zasebna splošna ambulanta Sabina Rezar dom upokojencev Prebold Eva Dolničar otroški dispanzer Ljuba Centrih Četina šolski dispanzer Franjo Velikonje splošna ambulanta Vransko Eva Dolničar otroški dispanzer Ljuba Centrih-Četina šolski dispanzer Franjo Velikonje splošna ambulanta Nova Gorica Ajdovščina Katja Šoštarič-Likar otroški dispanzer Marjetka Božič-Čeh šolski dispanzer Bogomila Puc-Vidrih šolski dispanzer Darja Lokar služba nujne medicinske pomoči Vipava Tadeja Krapež otroški in šolski dispanzer Nova Gorica Tatjana Frelih ambulanta ZZV Dražen Žagar ambulanta ZZV Martina Grgič otroški dispanzer Nada Gortnar-Gorjan otroški dispanzer Tone Gortnar šolski dispanzer Valter Boltar šolski dispanzer Nevenka Harej šolski dispanzer Miha Demšar splošna ambulanta Mirjam Terpin splošna ambulanta Maja Pavlin-Klemenc splošna ambulanta Damijana Šinigoj splošna ambulanta Silva Gatnik splošna ambulanta Enisa Demšar splošna ambulanta Stanimir Prekovič splošna ambulanta Mladen Mrkaić splošna ambulanta Katja Šantelj splošna ambulanta Damijana Pavlin splošna ambulanta Mladen Viher splošna ambulanta Vida Šadl-Pahor splošna ambulanta Mitja Gala splošna ambulanta Vili Ščuka ambulanta za zdravljenje odvisnosti Jerneja Fišer splošna bolnišnica Nova Gorica Šempeter Lilijana Besednjak-Kocijančič otroški dispanzer Jadranka Ljubetič šolski dispanzer Erika Faganel splošna ambulanta Rudolf Mervic splošna ambulanta Vlasta Vodopivec-Jamšek splošna ambulanta Nika Ahačič-Srednik splošna ambulanta Robert Reljič splošna ambulanta Miren Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica Nives Kerševan splošna ambulanta Ester Dolenc splošna ambulanta Dobrovo Vera Tomšič-Vuksanovič otroška posvetovalnica Terček Golja splošna ambulanta Dornberk Josop Orlić splošna ambulanta Branik Mirjam Bizjak-Velikonja splošna ambulanta Čepovan Irena Bucik splošna ambulanta Deskle Nevenka Mlinar splošna ambulanta Kanal Nada Merljak otroška posvetovalnica, splošna ambulanta Mirjana Širok splošna ambulanta Renče Jana Harej splošna ambulanta Tolmin Marjetka Žefran-Drole otroški dispanzer Breda Miklavič šolski dispanzer Metka Kovačič splošna ambulanta Darinka Bašič splošna ambulanta Ljubomira Gabršček-Lipužič splošna ambulanta Marica Rakar medicina dela, prometa in športa Bovec Miranda Leban otroški in šolski dispanzer Bojan Rustja splošna ambulanta Zdravko Kravanja splošna ambulanta Kobarid Miranda Leban otroški in šolski dispanzer Jurij Hafner splošna medicina Srđan Ljubetić splošna ambulanta Most na Soči Andreja Krivec-Urbas splošna ambulanta Bojan Leban splošna ambulanta Podbrdo Ana Kodranov splošna ambulanta Koper Koper Marta Semič-Maršič otroški dispanzer Nada Rončevič otroški dispanzer Lučka Rupert-Sajinčič otroški dispanzer Metka Bem otroški dispanzer Jasna Jenko šolski dispanzer Melanija Kocjan šolski dispanzer Ružica Koterle šolski dispanzer Irena Primožič-Koradin šolski dispanzer Ljubica Kolander-Bizjak splošna ambulanta Tonello Flaviano splošna ambulanta Jadran Kleibncetl splošna ambulanta Danica Gašperut-Urbanc splošna ambulanta Tatjana Cvetko splošna ambulanta Majda Lipušček splošna ambulanta Benjamin Štagar splošna ambulanta Miroslava Lisjak zasebna splošna ambulanta Rasta Tomc zasebna splošna ambulanta Andrej Radi zasebna splošna ambulanta Izola Lejla Hercegovac otroški dispanzer Marisa Višnjevec-Tuljak šolski dispanzer Milena Oblak-Juh šolski dispanzer Anton Pejič splošna ambulanta Dušan Veselinovič splošna ambulanta Ivan Gregorič splošna ambulanta Marino Ferfolja splošna ambulanta Andreja Bajt splošna ambulanta Alenka Prelc splošna ambulanta Nada Janjatovič splošna ambulanta Tihomir Pešič zasebna splošna ambulanta Andrej Dernikovič zasebna splošna ambulanta Piran Zvezdana Rostan zasebni otroški dispanzer Livija Sabadin zasebni otroški dispanzer Vesna Lazar-Danev zasebni šolski dispanzer Jasna Henigman splošna ambulanta Goran Dubaić splošna ambulanta Ratko Pavić zasebna splošna ambulanta Marija Vučko zasebna splošna ambulanta Maja Gabrijelčič zasebna splošna ambulanta Olga Šinkovec-Somrak zasebna splošna ambulanta Ilirska Bistrica Ivica Smajla otroški dispanzer Odineja Komen otroški dispanzer, splošna ambulanta Ivan Kauzlarič šolski dispanzer Maksimiljan Modic splošna ambulanta Sonja Lovrič-Kiselić splošna ambulanta Gordana Živec-Kalan splošna ambulanta Vanda Ravnić-Glušić splošna ambulanta Marija Pejković splošna ambulanta Anja Štemberger splošna ambulanta Dorotea Gastović-Bebić splošna ambulanta Dražen Trlin zasebna splošna ambulanta Postojna Barbara Rijavec-Primc otroški dispanzer Bernarda Krajnik-Valentič šolski dispanzer Mirjam Grmek zasebna otroška in šolska ambulanta Irena Vatovec-Progar splošna ambulanta Karmen Pahor splošna ambulanta Vladimir Savič splošna ambulanta Vesna Štular splošna ambulanta Božena Žižič splošna ambulanta Dragana Perušina-Đukič splošna ambulanta Magda Čeč-Doles splošna ambulanta Silvana Šajn-Žnidaršič splošna ambulanta Mate Gavran zasebna splošna ambulanta Beatrix Švent zasebna splošna ambulanta Pivka Sonja Garmuš zasebna splošna ambulanta Dušana Pavlovič zasebna splošna ambulanta Nardo Stegel zasebna splošna ambulanta Sežana Franc Tozon otroški dispanzer Jožica Mugoša šolski dispanzer Elizabeta Nabergoj splošna ambulanta Ivan Masič splošna ambulanta Miro Jurančič splošna ambulanta Iztok Mislej splošna ambulanta Marija Synteer splošna ambulanta Miran Fakin splošna ambulanta Sergej Tibljaš splošna ambulanta Neda Fakin-Maraž splošna ambulanta Semko Verem splošna ambulanta Vlasta Počkaj splošna ambulanta Josip Dobec splošna ambulanta Kranj Jesenice Franci Krajnik ginekološko-porodniški oddelek Dragica Kersnik ginekološko-porodniški oddelek Majda Medvešček ginekološko-porodniški oddelek Boris Tancar ginekološko-porodniški oddelek Peter Najdenov ginekološko-porodniški oddelek Milena Tolar-Vrečko ginekološko-porodniški oddelek Jelena Šolar otroški in šolski dispanzer Milena Pogačnik otroški in šolski dispanzer Eva Žefran otroški in šolski dispanzer Tatjana Črv šolski dispanzer Branimir Čeh splošna ambulanta Kranj Ivica Ambrož-Kopač ginekološko-porodniški oddelek Andreja Cerkvenik-Škafar ginekološko-porodniški oddelek Neda Gizdavčič otroški dispanzer Marlena Belehar otroški dispanzer Alenka Ješe otroški dispanzer Dušan Golob otroški dispanzer Jana Jezeršek šolski dispanzer Marjeta Kuburič šolski dispanzer Katka Kordeš-Pešak šolski dispanzer Eva Torkar- Kramar šolski dispanzer Marija Žen-Škerjanec šolski dispanzer Aleš Paternoster zasebna otroška ambulanta Katka Pešak-Kordeš splošna ambulanta Damjana Pogačnik-Peternel zasebna splošna ambulanta Martina Demšar Dom starejših občanov Preddvor Lili Gantar-Žura Dom starejših občanov Golnik Darinka Trinkaus bolnišnica Golnik Radovljica Lucija Baumgartner otroški dispanzer Tatjana Šketa otroški in šolski dispanzer Mojca Golja šolski dispanzer Marija Poženel šolski dispanzer Marjana Grm splošna ambulanta Pavel Podlesnik zasebna splošna ambulanta Damjana Pirih zasebna splošna ambulanta Mojca Golja Dom dr. J. Benedika Begunje Janez Romih Psihiatrična bolnica Bled Barbara Urbanc otroški in šolski dispanzer Lidija Pretnar-Pristov otroški in šolski dispanzer Bernarda Ferjan otroški, šolski dispanzer in splošna amb. Bohinjska Bistrica Barbara Urbanc otroški in šolski dispanzer Branka Bizjak splošna ambulanta Škofja Loka Urška Omejc otroški dispanzer Vera Šarf-Djindinovič otroški dispanzer Alenka Šumer-Pirc otroški in šolski dispanzer Marija Avsenik otroški in šolski dispanzer Alenka Pokorn-Kavčič šolski dispanzer Magdalena Selan splošna ambulanta Andrej Šubic zasebna splošna ambulanta Romana Pintar-Hafner zasebna splošna ambulanta Milena Medič-Novak zasebna splošna ambulanta Janez Dolenc zasebna splošna ambulanta in MDPŠ Marica Ivić-Alibegović Center slepih in slabovidnih Gorenja vas Marija Avsenik otroški in šolski dispanzer Anda Perdan splošna ambulanta Železniki Vera Šarf-Djindinovič otroški in šolski dispanzer Gregor Habjan zasebna splošna ambulanta Špela Peternelj zasebna splošna ambulanta Branko Košir zasebna ambulanta družinske medicine Žiri Alenka Šumer-Pirc otroški in šolski dispanzer Dušan Sedej zasebna splošna ambulanta Ratko Radoševič zasebna splošna ambulanta Tržič Hermina Dolinar-Krese zasebna otroška in šolska ambulanta Majda Cergolj šolski dispanzer Iztok Tomazin splošna ambulanta Darja Benedičič zasebna splošna ambulanta Tatjana Peharc zasebna splošna ambulanta Blaž Lavtižar Dom Petra Uzar Ljubljana Cerknica Metka Kavčič-Obreza otroški in šolski dispanzer Dušan Baraga otroški in šolski dispanzer Irena Gracar šolski dispanzer Lidija Šmalc šolski dispanzer Olga Doles ambulanta splošne medicine Darinka Klančar ambulanta splošne medicine Špelca Nahtigal ambulanta splošne medicine Zlatko Pogorilič ambulanta splošne medicine Lidija Šmalc ambulanta splošne medicine Slavica Usenik ambulanta splošne medicine Vladimira Janežič ambulanta splošne medicine Milenka Starc ambulanta splošne medicine Stari trg Snežna Kordiš ambulanta splošne medicine Dol pri Ljubljani Valerija Rus zasebna splošna ambulanta Domžale Janez Grošelj otroški dispanzer Breda Šušteršič otroški dispanzer Mira Ažman šolski dispanzer Irena Klemenčič otroški in šolski dispanzer Snežna Cerar-Mazi otroški in šolski dispanzer Gordana Prijovič otroški in šolski dispanzer Alenka Goršek zasebna otroška in šolska ambulanta Aleksander Tršinar zasebna otroška ambulanta Irena Pretnar zasebna otroška ambulanta Polona Darja Burja ambulanta splošne medicine Marjan Loboda ambulanta splošne medicine Tomaž Mušič ambulanta splošne medicine Mirjam Pogačar Zajc ambulanta splošne medicine Sabina Senčar ambulanta splošne medicine Janez Svoljšak ambulanta splošne medicine Brigita Tršan Lesar ambulanta splošne medicine Jasna Černelič ambulanta splošne medicine Nada Hrastnik ambulanta splošne medicine Jožica Zabukošek ambulanta medicine dela, prometa in športa Ladislav Hace zasebna splošna ambulanta Mojca Zajc zasebna splošna ambulanta Marko Frangeš zasebna splošna ambulanta Matija Goršek zas. ambulanta medicine dela, prometa in športa Lukovica Anja Babič ambulanta splošne medicine Moravče Marjan Dežman ambulanta splošne medicine Grosuplje Mojca Kos otroški dispanzer Mojca Štepec šolski dispanzer Štefka Zaviršek otroški in šolski dispanzer Janko Dolinar ambulanta splošne medicine Ciril Golob ambulanta splošne medicine Frančiška Grabljevec Miklavčič ambulanta splošne medicine Barbara Merše ambulanta splošne medicine Janez Mervič ambulanta splošne medicine Radivoje Pribakovič Brinovec ambulanta splošne medicine Barbara Sraka ambulanta splošne medicine Andreja Bahovec ambulanta splošne medicine Ana Praznik ambulanta medicine dela, prometa in športa Dobrepolje Walid El Shawish ambulanta splošne medicine Struge Zdravko Marič ambulanta splošne medicine Horjul Janja Pric zasebna splošna ambulanta Hrastnik Breda Urbanc-Zorčič otroški dispanzer Katarina Potušek-Kuhar otroški dispanzer Janja Stošicky šolski dispanzer Branko Krpina ambulanta splošne medicine Martin Mlinarič ambulanta splošne medicine Manca Starina ambulanta splošne medicine Seima Kazaferovič ambulanta medicine dela, prometa in športa Dol pri Hrastniku Eldisa Kurbegovič ambulanta splošne medicine Idrija Neda Krapš-Petek otroški dispanzer Majda Troha šolski dispanzer Franci Jereb ambulanta splošne medicine Anita Klančar ambulanta splošne medicine Nada Likar ambulanta splošne medicine Ana Marija Novak Knap ambulanta splošne medicine Silvij Straus ambulanta splošne medicine Bojan Pelhan zasebna splošna ambulanta in MDPŠ Cerkno Djordje Fenjveši ambulanta splošne medicine Ig Marija Štefančič zasebna splošna ambulanta Ivančna Gorica Gregor Caserman otroški in šolski dispanzer Ana Marija Keršič stroški in šolski dispanzer Meta Čampa ambulanta splošne medicine Davorin Kastelic ambulanta splošne medicine Ivan Zupančič ambulanta splošne medicine Zagradec Tonja Gomzi Hrabar ambulanta splošne medicine Kamnik Vladimir Breznik otroški dispanzer Dušan Stare šolski dispanzer Slavko Novak otroški in šolski dispanzer Vlasta Kunaver otroški in šolski dispanzer Martina Bernot zasebna otroška in šolska ambulanta Terezija Ftičar zasebna šolska ambulanta Dianna Jones otroško in šolsko varstvo Majda Ambrož Mihelčič ambulanta splošne medicine Marta Jerman ambulanta splošne medicine Andreja Krt Lah ambulanta splošne medicine Bogdan Logar ambulanta splošne medicine Nadja Pfajfar Križnič ambulanta splošne medicine Jana Plavc ambulanta splošne medicine Ljiljana Radonjič Logar ambulanta splošne medicine Sašo Rebolj ambulanta splošne medicine Nevenka Šećer Dolenc ambulanta splošne medicine Snežana Dulčar Kostič ambulanta splošne medicine Igor Ivanetič ambulanta medicine dela, prometa in športa Olga Ložar zasebna splošna ambulanta Dragutin Ahlin zasebna splošna ambulanta Damjana Plešnar zasebna splošna ambulanta Komenda Stanislav Sedlak zasebna splošna ambulanta Kočevje Nives Prelesnik otroški dispanzer Bojan Štefančič šolski dispanzer Lidija Odorčič zasebna otroška in šolska ambulanta Andreja Rako ambulanta splošne medicine Milena Šterbenc ambulanta splošne medicine Milena Vidmar Romič ambulanta splošne medicine Stanislav Zajec ambulanta splošne medicine Jožica Boldan zasebna splošna ambulanta Tihomir Odorčič zasebna splošna ambulanta Nataša Žilevski P. zasebna splošna ambulanta Damir Lolič zasebna splošna ambulanta Verica Lolič zasebna splošna ambulanta Kočevska Reka Simon Poje ambulanta splošne medicine Litija Majda Samastur otroški dispanzer Marija Sikošek šolski dispanzer Marija Kralj-Jančar otroški in šolski dispanzer Milojka Juteršek otroški in šolski dispanzer Petra Jeretina ambulanta splošne medicine Sabina Kokot ambulanta splošne medicine Marko Kolšek ambulanta splošne medicine Tadeja Mantel Hauptman ambulanta splošne medicine Pavel Pajntar ambulanta splošne medicine Tanja Zelinka ambulanta splošne medicine Tanja Ptičar zasebna splošna ambulanta Nikolaj Benedičič zasebna splošna ambulanta Ljubljana Bežigrad Simona Gradišek otroški dispanzer Marija Klugler-Bricelj otroški dispanzer Alenka Ramovš-Skledar otroški dispanzer Ksenija Jelenc otroški dispanzer Tanja Tratnik otroški dispanzer Vida Škrabar-Amon otroški dispanzer Majda Klinar šolski dispanzer Andreja Kumer-Lakner šolski dispanzer Šarlota Starc šolski dispanzer Irena Kržišnik šolski dispanzer Alenka Žagar-Slana šolski dispanzer Nuška Gvid šolski dispanzer Darja Mikec zasebna otroška ambulanta Melanija Nikič Gačeša ambulanta splošne medicine Jolanda Savernik ambulanta splošne medicine Tanja Abramič ambulanta splošne medicine Marija Demetrija Cvetko Zbačnik ambulanta splošne medicine Doroteja Drobnič Kovač ambulanta splošne medicine Andreja Kalan Lavrič ambulanta splošne medicine Ksenija Kmetič ambulanta splošne medicine Jasna Lavrač ambulanta splošne medicine Mojca Maffi ambulanta splošne medicine Nataša Poherc ambulanta splošne medicine Vekoslav Poje ambulanta splošne medicine Zora Roter ambulanta splošne medicine Mihaela Strgar Hladnik ambulanta splošne medicine Andrej Škrinjar ambulanta splošne medicine Milan Trost ambulanta splošne medicine Nada Prešeren ambulanta splošne medicine Mirjam Zemljak ambulanta splošne medicine Darko Taseski ambulanta splošne medicine Min. za obrambo Irena Kržič ambulanta splošne medicine Min. za obrambo Igor Gostič ambulanta splošne medicine Min. za obrambo Ljubinka Šaula Fabijanič ambulanta splošne medicine Min. za obrambo Marijana Nadižar Cerar ambulanta medicine dela, prometa in športa Marija Mojca Prosen ambulanta medicine dela, prometa in športa Barbara Peče Breznik zas. ambulanta medicine dela, prometa in športa Jože Vidmar zasebna splošna ambulanta Marjana Grosek zasebna splošna ambulanta Mateja Tominec zasebna splošna ambulanta Vesna Rojc Pečnik zasebna splošna ambulanta Vesna Zadnikar zasebna splošna ambulanta Anton Gradišek zasebna splošna ambulanta Irena Grecs zasebna splošna ambulanta Marjana Simčič Polak zasebna splošna ambulanta Majda Vidic zasebna splošna ambulanta Nena Kopčaver Guček zasebna splošna in spec. ambulanta Davorina Petek zasebna splošna in spec. ambulanta Dejan Klančič zasebna splošna in spec. ambulanta Lilijana Ločniškar zasebna splošna in spec. ambulanta Ljubljana Center Metka Potokar-Krajnik otroški dispanzer Zdenka Goluh otroški dispanzer Matej Kunaver otroški dispanzer Vlado Bricelj otroški dispanzer Marjeta Hribar šolski dispanzer Marjeta Homan šolski dispanzer Darja Rus šolski dispanzer Mojca Pisanski šolski dispanzer Danijela Zabukovec šolski dispanzer Daniela Kastelic-Lapanje šolski dispanzer Cvetka Dragoš-Jančar zasebna otroška ambulanta Sašo Baričevič zasebna otroška ambulanta Mojca Ostanek ambulanta splošne medicine Primož Štular ambulanta splošne medicine Maja Berčič ambulanta splošne medicine Branka Čelan Lucu ambulanta splošne medicine Marija Dovč ambulanta splošne medicine Angela Fonda ambulanta splošne medicine Tamara Fras Stefan ambulanta splošne medicine Gordana Jurkovič ambulanta splošne medicine Stanislav Ostanek ambulanta splošne medicine Vid Anton Prosenc ambulanta splošne medicine Valentina Šmon ambulanta splošne medicine Vida Tršan ambulanta splošne medicine Primož Aplenc nujna medicinska pomoč Krešimir Božikov nujna medicinska pomoč Dušica Cvitkovič nujna medicinska pomoč Romana Eržen Jakšič nujna medicinska pomoč Monika Jevšenak nujna medicinska pomoč Sašo Kavčič nujna medicinska pomoč Tadeja Kotar nujna medicinska pomoč Miha Kovač nujna medicinska pomoč Anica Novak nujna medicinska pomoč Nevenka Oblak Piltaver nujna medicinska pomoč Mateja Ogulin nujna medicinska pomoč Nedeljka Petrovič Koren nujna medicinska pomoč Renata Rajapakse nujna medicinska pomoč Marija Matejka Škufca nujna medicinska pomoč Rajko Vajd nujna medicinska pomoč Andrej Vidrih nujna medicinska pomoč Andrej Vrabec nujna medicinska pomoč Marko Zelinka nujna medicinska pomoč Milan Žnidaršič nujna medicinska pomoč Miloš Žužek nujna medicinska pomoč Mateja Bukovec ambulanta medicine dela, prometa in športa Alenka Butala Sedovnik ambulanta medicine dela, prometa in športa Jožica Godec Bradač ambulanta medicine dela, prometa in športa Vida Alojzija Gregorič ambulanta medicine dela, prometa in športa Tadeja Nagode ambulanta medicine dela, prometa in športa Jožefa Sotošek ambulanta medicine dela, prometa in športa Vida Šaranovič Erpič ambulanta medicine dela, prometa in športa Franc Štular obratna ambulanta Slovenija ceste Stanka Kralj obratna ambulanta RTV Maja Kristl amb. splošne medicine KC Klinič. Inštitut za MDPŠ Vanja Vuga amb. splošne medicine KC Klinič. Inštitut za MDPŠ Anton Zupančič amb. splošne medicine KC Klinič. Inštitut za MDPŠ Anda Kokot ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ Tatjana Šolar ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ Alenka Trstenjak Dernovšek ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ Matjaž Jereb zasebna splošna ambulanta Nely Vodičar zasebna splošna ambulanta Alenka Peršič Ojsteršek zasebna splošna ambulanta Peter Franetovič zasebna splošna ambulanta Ljubljana Moste Polje Aleksandra Plut otroški dispanzer Bojana Pavlica otroški dispanzer Cvetka Golmajer otroški dispanzer Srečko Šuštar otroški dispanzer Marija Jamnik-Vukovič otroški dispanzer Iva Kalinšek otroški dispanzer Olga Vrbošek šolski dispanzer Vlasta Premru-Pacek šolski dispanzer Breda Špoler šolski dispanzer Irena Gorišek šolski dispanzer Zvonimira Grošelj šolski dispanzer Milena Regvat-Rubida šolski dispanzer Vida Kovačič-Dmitrovič šolski dispanzer Andreja Blaj Sevšek ambulanta splošne medicine Mojca Fatur ambulanta splošne medicine Janez Kuštrin ambulanta splošne medicine Miodrag Markovič ambulanta splošne medicine Majdka Oberstar ambulanta splošne medicine Marija Šmid ambulanta splošne medicine Darinka Šoln ambulanta splošne medicine Polonca Zor ambulanta splošne medicine Igor Fatur ambulanta splošne medicine Majda Brovč ambulanta splošne medicine Katerina Bubnič Sotošek ambulanta splošne medicine Tadeja Čerin ambulanta splošne medicine Alenka Popovič ambulanta splošne medicine Marija Stojan ambulanta splošne medicine Marija Šlajpah ambulanta splošne medicine Živka Vivod Pečnik ambulanta splošne medicine Janja Ahčin ambulanta splošne medicine Irena Malis Smole ambulanta splošne medicine Jasmina Plahčinski ambulanta splošne medicine Bogoljub Rajič ambulanta splošne medicine Barbara Zor ambulanta splošne medicine Bojan Fatur ambulanta splošne medicine Vojka Kostevc ambulanta splošne medicine Alenka Franko ambulanta medicine dela, prometa in športa Matilda Jobnik Andrejić ambulanta medicine dela, prometa in športa Dušanka Rozman Perko ambulanta medicine dela, prometa in športa Vlasta Zimic Pretnar ambulanta medicine dela, prometa in športa Andrej Stare zasebna splošna ambulanta Ljubljana Šiška Nevenka Kosec otroški dispanzer Janja Drobež otroški dispanzer Olga Turk-Slinkar otroški dispanzer Ida Dovžan otroški dispanzer Anka Sedej otroški dispanzer Ana Zidar otroški dispanzer Janusz Klim šolski dispanzer Velena Visenjak-Starman šolski dispanzer Janja Schweiger-Nemanič šolski dispanzer Barbara Lobe šolski dispanzer Maja Androjna otroški in šolski dispanzer Vesna Plevnik-Vodušek zasebna otroška ambulanta Marija Accetto Grozdanov ambulanta splošne medicine Milena Blaž Kovač ambulanta splošne medicine Mateja Bulc ambulanta splošne medicine Barbara Ferjan ambulanta splošne medicine Renata Jakopič Žlahtič ambulanta splošne medicine Boštjan Kocjančič ambulanta splošne medicine Mojca Kovač ambulanta splošne medicine Katja Kramar Perovnik ambulanta splošne medicine Dušanka Lendero Pintar ambulanta splošne medicine Tanja Marinko ambulanta splošne medicine Neva Marušič ambulanta splošne medicine Marija Meden ambulanta splošne medicine Vlasta Mišetič ambulanta splošne medicine Aleksandra Mrak ambulanta splošne medicine Branka Štigl ambulanta splošne medicine Bogdan Vičar ambulanta splošne medicine Orena Vujasinovič ambulanta splošne medicine Igor Golobič ambulanta splošne medicine Radica Kodrič Premrl ambulanta medicine dela, prometa in športa Majda Koser Zore ambulanta medicine dela, prometa in športa Breda Ana Poženel Srakar ambulanta medicine dela, prometa in športa Tatjana Zavodnik zasebna splošna ambulanta Šentvid Nada Saje-Hribar otroški dispanzer Neda Dovjak šolski dispanzer Marjana Šalehar šolski dispanzer Aleksandra Škulj otroški in šolski dispanzer Terezija Jernej Sekirnik ambulanta splošne medicine Antonija Poplas Susič ambulanta splošne medicine Goran Radonjič ambulanta splošne medicine Viljema Remic ambulanta splošne medicine Jidija Truden ambulanta splošne medicine Medvode Marija Logar-Kržišnik predšolski dispanzer Vida Šuštaršič-Bregar šolski dispanzer Mihaela Arhar ambulanta splošne medicine Milorad Jocič ambulanta splošne medicine Andreja Muster Štefančič ambulanta splošne medicine Metka Pentek ambulanta splošne medicine Jelka Premelč ambulanta medicine dela, prometa in športa MNZ Vič Majda Hočevar-Acceto otroški dispanzer Jožica Selan otroški dispanzer Nada Poredoš otroški dispanzer Sonja Lobnik otroški dispanzer Metka Marolt otroški dispanzer Tončka Tratar otroški dispanzer Alenka Rosina šolski dispanzer Živa Grgič-Koritnik šolski dispanzer Sonja Čadež šolski dispanzer Barbara Weibl šolski dispanzer Jerca Kurent šolski dispanzer Borut Banič zasebna otroška ambulanta Meta Perme-Finžgar zasebna otroška ambulanta Ajda Cimperman zasebna otroška ambulanta Helena Andrenšek zasebna šolska in splošna ambulanta Maja Jekovec-Vrhovšek otroško in šolsko varstvo Jasna Dekleva ambulanta splošne medicine Ines Glavan Lenassi ambulanta splošne medicine Zvazdana Jablanov ambulanta splošne medicine Andreja Kajzelj Žvanut ambulanta splošne medicine Marko Kocijan ambulanta splošne medicine Marjetka Križaj Čepon ambulanta splošne medicine Dušanka Ljubič Gantar ambulanta splošne medicine Simona Repar Bornšek ambulanta splošne medicine Karmen Šuštaršič Svetič ambulanta splošne medicine Maja Vrhovec ambulanta splošne medicine Vincenc Logar ambulanta splošne medicine Alenka Vojvoda ambulanta splošne medicine Rogerio Lucas Garza Santos ambulanta splošne medicine Mojca Lenče Kastelic ambulanta splošne medicine Marjan Oštarič ambulanta splošne medicine Franc Rudolf Vaupotič ambulanta splošne medicine Ana Klun ambulanta medicine dela, prometa in športa Gojmir Žorž zasebna splošna ambulanta Lijana Petek Hojker zasebna splošna ambulanta Jasna Blaha zasebna splošna ambulanta Boštjan Hostnik zasebna splošna ambulanta Branka Kuštrin zasebna splošna ambulanta Dobrava Živa Trčič ambulanta splošne medicine Polhov Gradec Tomšič Marko ambulanta splošne medicine Velike Lašče Darina Grmek Štrukelj ambulanta splošne medicine Breda Krišto ambulanta splošne medicine Vnanje Gorice Ksenija Jeras ambulanta splošne medicine Katarina Planinec ambulanta splošne medicine Logatec Jasna Čuk-Rupnik otroški dispanzer Dragica Džaič šolski dispanzer Marta Globočnik ambulanta splošne medicine Tamara Goslar Žiberna ambulanta splošne medicine Lucija Jagodic Klipšteter ambulanta splošne medicine Darja Modic Likar ambulanta splošne medicine Katarina Turk ambulanta splošne medicine Andrea Turk Šverko ambulanta splošne medicine Sebastijan Žuraj ambulanta splošne medicine Mengeš Janez Vasle zasebna otroška in šolska ambulanta Gabrijela Kovač zasebna splošna ambulanta Marta Rižnar Bregar zasebna splošna ambulanta Preserje Igor Gabriel zasebna splošna ambulanta Ribnica Anica Marolt otroški dispanzer Justina Lušin šolski dispanzer Peter Rus otroški in šolski dispanzer Irena Češarek otroški in šolski dispanzer Matjaž Kolenc ambulanta splošne medicine Marjeta Kregar Jeranko ambulanta splošne medicine Alenka Nadler Žagar ambulanta splošne medicine Dušan Ruparčič ambulanta splošne medicine Loški Potok Peter Rus ambulanta splošne medicine Sodražica Irena Češarek ambulanta splošne medicine Škofljica Tatjana Jezerc Križanič zasebna splošna ambulanta Trbovlje Marjeta Opresnik-Pešec šolski dispanzer Tomaž Vahtar otroški in šolski dispanzer Alja Bojovič otroški in šolski dispanzer Lučka Molka otroški in šolski dispanzer Amira Hajdarevič ambulanta nujne medicinske pomoči Ljudmila Bren ambulanta splošne medicine Anton Golob ambulanta splošne medicine Jožef Golobič ambulanta splošne medicine Marija Manca Jerman ambulanta splošne medicine Monika Mlinar Agrež ambulanta splošne medicine Emilija Pirc Ćurić ambulanta splošne medicine Marija Štendler ambulanta splošne medicine Zvjezdana Vrhovnik ambulanta splošne medicine Pavlica Vidic Černuta ambulanta medicine dela, prometa in športa Vrhnika Marija Popit-Stanovnik otroški dispanzer Helena Rožmanc-Drašler otroški dispanzer Andreja Zupan šolski dispanzer Dušan Mihelčič otroški in šolski dispanzer Ljubomira B. Prebil zasebna splošna ambulanta Dunja Piršič Koren zasebna splošna ambulanta France Cukjati zasebna splošna ambulanta Darko Lavrenčič zasebna splošna ambulanta Primož Rus zasebna splošna ambulanta Borovnica Marija Munda ambulanta splošne medicine Majda Žagar ambulanta splošne medicine Vodice Dragan Grujičič zasebna splošna ambulanta Zagorje Alenka Rus otroški dispanzer Zdenko Uranič otroški dispanzer Metoda Drnovšek otroški in šolski dispanzer Marija Grošelj-Kerin zasebna otroška in šolska ambulanta Darja Bastič ambulanta splošne medicine Franc Novak ambulanta splošne medicine Erna Sajovic ambulanta splošne medicine Darja Smolej ambulanta splošne medicine Irena Lazar zas. ambulanta medicine dela, prometa in športa Roman Kralj zasebna splošna ambulanta Izlake Berta Ključevšek Novak ambulanta splošne medicine Zdravstveni dom za študente univerze v Ljubljani Marija Murko-Bencik študentski dispanzer Terezija Oven študentski dispanzer Irena Simčič Mrhar študentski dispanzer Martina Jež študentski dispanzer Mateja Škerjanec študentski dispanzer Mojca Miholič študentski dispanzer Olga Lonec-Pogačar študentski dispanzer Železniški zdravstveni dom Helena Bogina Puš ambulanta splošne medicine Nusret Čobo ambulanta splošne medicine Andrej Viršček ambulanta splošne medicine Marinka Nose Čerkez ambulanta splošne medicine Marija Simona Rajšek ambulanta splošne medicine Janez Zore ambulanta medicine dela, prometa in športa Maribor Slovenska Bistrica Višnja Zorko otroški dispanzer Breda Kodelič otroški dispanzer Jožica Lešnik-Hren šolski dispanzer Jasna Brkljačič šolski dispanzer Olga Čanžek šolski dispanzer Lenart Petar Šuput otroški dispanzer Sreten Nakičenovič otroški dispanzer Božena Pejkovič šolski dispanzer Ptuj Svetlana Klinkon zasebna otroška ambulanta Iris Zrilič zasebna otroška ambulanta Lidija Letonja-Jaušovec zasebna otroška ambulanta Brigita Habjanič-Merc zasebna otroška ambulanta Erik Šolman zasebna otroška ambulanta Lidija Lotrič šolski dispanzer Aleksandra Einfalt-Šomen šolski dispanzer Branka Andolšek-Tominc zasebna šolska ambulanta Jadranka Šolman zasebna šolska ambulanta Ormož Boris Vouk otroški dispanzer Zlatka Vičar-Polak šolski dispanzer Maribor Marjeta Korbar otroški in šolski dispanzer Suzana Škorjanc-Antonič otroški in šolski dispanzer Anka Prodanovič otroški dispanzer Majda Feršič-Skok otroški dispanzer Elizabeta Muršak otroški dispanzer Ida Škobalj-Hrovat otroški dispanzer Vera Gušič-Ljepović otroški dispanzer Jernej Završnik otroški dispanzer Martin Bigec otroški dispanzer Polona Seme-Ciglenečki otroški dispanzer Alenka Melink otroški dispanzer Katarina Koražija-Krajšek otroški dispanzer Irena Vizovišek otroški dispanzer Mojca Švab-Zavratnik otroški dispanzer Barbara Dietner Merkan otroški dispanzer Andreja Krebs otroški dispanzer Erika Udovič-Dovnik otroški dispanzer Igor Dovnik otroški dispanzer Cveta Babič otroški dispanzer Tatjana Krajnik otroški in šolski dispanzer Leon Radolli šolski dispanzer Marjana Stanko-Flakus šolski dispanzer Marija Žiberna šolski dispanzer Eva Lovše-Perger šolski dispanzer Polona Kajba-Keršič šolski dispanzer Božena Kolar šolski dispanzer Branka Kvas-Kučič šolski dispanzer Miroslava Pečnik-Gerlec šolski dispanzer Mojca Goršič-Frank šolski dispanzer Alenka Skačej šolski dispanzer Lore Žiger šolski dispanzer Murska Sobota Murska Sobota Blaga Dalič otroški dispanzer Tanja Horvat šolski dispanzer Ildiko Sarnyai zasebna otroška ambulanta Alojz Strupi zasebna otroška ambulanta Zdenka Korošec-Kanič zasebna otroška ambulanta Vlasta Grabar zasebna otroška in šolska ambulanta Nada Šavel Švagelj splošna ambulanta Irena Rihtaršič zasebna splošna ambulanta Zvezdica Rajnar Voroš zasebna splošna ambulanta Rakičan Leonida Kous splošna bolnišnica Milan Nemeš splošna bolnišnica Beltinci Amalija Mettler zasebna otroška ambulanta Cankova Marija Perič zasebna splošna ambulanta Gornja Radgona Anka Korošec otroški in šolski dispanzer, splošna ambulanta Ljutomer Božena Borjan otroški dispanzer Jože Šumak šolski dispanzer Sunčica Cezarec šolski dispanzer Josip Kocen splošna ambulanta Bavec Breda zasebna splošna ambulanta Milana Pozderec zasebna splošna ambulanta Križevci Ljubica Gašparac zasebna splošna ambulanta Lendava Antun Lisjak otroški dispanzer Suzana Toka Bakos šolski dispanzer, splošna ambulanta Fodor Gustav zasebna otroška ambulanta Vass Vilmos zasebna splošna ambulanta Novo mesto Črnomelj Ivanka Štefanič otroški dispanzer Mojca Tomc-Jurman šolski dispanzer Ljiljana Špec splošna ambulanta Zlatko Borič zasebna splošna ambulanta Krešimir Macan zasebna splošna ambulanta Vinica Mojca Tomc-Jurman šolska ambulanta Jasna Baltič splošna ambulanta Semič Marija Plut otroška in splošna ambulanta Mojca Tomc-Jurman šolska ambulanta Krško Renata Lokar-Kolbas otroški dispanzer Marjana Volarič otroški dispanzer Domagoj Poževski otroški dispanzer Dragoslava Odobaša šolski dispanzer Nada Jensterle splošna ambulanta Stane Sunčič zasebna splošna ambulanta Emil Šprajc zasebna splošna ambulanta Kostanjevica Melita Sever šolska in splošna ambulanta Senovo Janja Rošker šolska ambulanta Janja Zorko-Kurinčič splošna ambulanta Metlika Radojka Ivoševič otroški dispanzer Elizabeta Srebočan šolski dispanzer in splošna ambulanta Novo mesto Helena Rihar otroški dispanzer Jolanda Pavec-Repše otroški dispanzer Božidar Weiss otroški dispanzer Lidija Žalec otroški dispanzer Šana Dušanka Vodnik otroški dispanzer Alenka Schweiger-Pavlakovič otroški dispanzer Gabrijela Humar šolski dispanzer Maruša Levstik-Plut šolski dispanzer Majda Stojanovič šolski dispanzer Dragica Živkovič-Dular šolski dispanzer Irena Zorc šolski dispanzer Lea Jerman-Gorišek šolski dispanzer Matjaž Roženberger splošna ambulanta Damijan Gazvoda zasebna splošna ambulanta Miroslav Mance železničarska splošna ambulanta Tatjana Remec splošna bolnišnica Straža Franc Kokalj zasebna otroška, šolska in splošna ambulanta Ivan Balog zasebna splošna ambulanta Dolenjske Toplice Darja Vrevc-Pavlin šolska in splošna ambulanta Šentjernej Ivan Baburič otroška, šolska in splošna ambulanta Škocjan Mirjam Vide-Katič splošna ambulanta Žužemberk Nataša Žagar-Arkar otroška, šolska in splošna ambulanta Trebnje Andreja Humar-Žgank otroški dispanzer Darinka Strmole šolski dispanzer Bogomir Humar splošna ambulanta Mokronog Marta Pančur splošna ambulanta Mirna Bojana Tratar splošna ambulanta Dob pri Mirni Draženka Latinovič Zavod za prestajanje kazni zapora Ravne Ravne Magdalena Gruden-Večko otroški dispanzer Janeta Kodrin-Pušnik šolski dispanzer Marija Ognjanovič splošna ambulanta Francka Šmid-Borovnik splošna ambulanta Zdenka Koželj-Rekanovič dežurna ambulanta Diana Prezelj-Jezernik zasebni medicinski center Hermina Osojnik zasebna splošna ambulanta Prevalje Rozalija Mirnik-Štrucl otroški in šolski dispanzer Jelka Kotnik splošna ambulanta Mežica Drago Večko splošna ambulanta Črna Ana Fajmut splošna ambulanta in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dravograd Nadica Hleb otroški in šolski dispanzer Franc Heber splošna ambulanta Radlje Sanja Budrovčan otroški dispanzer Ivica Podrzavnik zasebna šolska ambulanta Saša Rakič splošna ambulanta Vuzenica Irena Kržan zasebna otroška in šolska ambulanta Andrej Haložan splošna ambulanta Ribnica na Pohorju Franc Kenk splošna ambulanta Podvelka Ivan Kralj splošna ambulanta Črneče Irena Lasič Koroški dom starostnikov Slovenj Gradec Milena Lasbaher otroški dispanzer Miroslava Cajnkar-Kac šolski dispanzer Marija Areh šolski dispanzer Darinka Hartman-Krnc splošna ambulanta Mislinja Miroslava Cajnkar-Kac otroški in šolski dispanzer Tilka Prevolnik splošna ambulanta Leonarda Pirmanšek zasebna splošna ambulanta Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.