Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike krvnega tlaka, stran 2734.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka

1. člena in petega odstavka
2. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport P R A V I L N I K o meroslovnih zahtevah za merilnike krvnega tlaka I. SPLOŠNE DOLOČBE
3. člen Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merila za merjenje krvnega tlaka, z dodatnimi vizualnimi ali akustičnimi indikatorji ali brez njih, s tiskalnikom ali brez njega, z napajanjem iz izmeničnega omrežja ali z lastnim baterijskim napajanjem (v nadaljnjem besedilu: merilniki), postopke overitev ter rok redne overitve. Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–50–R
5. člen Ta pravilnik se nanaša na merilnike, ki imajo odobritev tipa in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za manometre za merjenje krvnega tlaka (Uradni list SFRJ, št. 20/86).
6. člen Ta pravilnik se nanaša na merilnike z živim srebrom in na merilnike z mehanskim elastičnim zaznavalom (aneroidne merilnike).
7. člen Šteje se, da merilniki, ki izpolnjujejo zahteve mednarodnega priporočila OIML R 16 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 16), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika. Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale). Mednarodno priporočilo OIML R 16 v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.
8. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: – “elektromehanski merilniki” so lahko merilniki z živim srebrom ali mehanski aneroidni merilniki, ki imajo določene elektromehanske sestavne dele, kot npr. črpalko ali izpustni ventil; – “manšeta” je pnevmatični sestavni del merilnika, ki v napihnjenem stanju zapre pretok krvi skozi opazovano žilo, da se lahko ob kontroliranem zmanjševanju zračnega tlaka registrirajo značilne vrednosti krvnega tlaka; – “izpustni ventil” je sestavni del merilnika za ročno ali avtomatsko kontrolirano zmanjševanje zračnega tlaka v manšeti; – “histerezni pogrešek” je razlika v izmerjeni vrednosti istega (statičnega) tlaka, če je merjen v naraščajoči ali padajoči smeri. II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
9. člen Dovoljena merska enota za merilnike je milimeter živosrebrovega stolpca s simbolom mmHg ali kilopaskal s simbolom kPa.
10. člen Gornja meja merilnega območja je med 260 mmHg (35,1 kPa) in 300 mmHg (40,5 kPa).
11. člen Najmanjši razdelek na analogni merilni skali merilnika mora biti 2 mmHg oziroma 0,2 kPA na skali z razdelbo v kPa. Začetek merilne skale mora biti označen z 0 mmHg (0 kPa). Posamezne vrednosti tlaka so lahko označene z dodatnimi skrajšanimi oznakami S ali Sys za sistolični tlak, D ali Dia za diastolični tlak ter M ali Map za srednji arterijski tlak.
12. člen Temperaturno delovno območje merilnikov je od 15 ˚C do 25 ˚C.
13. člen V celotnem temperaturnem delovnem področju in pri relativni vlagi med 20% in 85% največji dopustni pogreški pri merjenju tlaka v manšeti v postopku redne ali izredne overitve ne smejo preseči vrednosti ±4 mmHg (±0,5 kPa).
14. člen Največji dopustni pogreški elektromehanskih merilnikov in merilnikov v uporabi ne smejo preseči vrednosti ±4 mmHg (±0,5 kPa). III. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
15. člen Za merilnike so obvezne redne in izredne overitve. Rok, v katerem se redno overjajo merilniki, je eno leto.
16. člen Redne ali izredne overitve obsegajo:
17. splošni vizualni pregled in primerjavo obstoječega stanja z opisom v navodilu za uporabo;
18. preverjanje sposobnosti vračanja nivoja živega srebra oziroma kazalca manometra na ničlo oziroma na vrednost, ki se od ničle ne razlikuje več, kot je vrednost največjega dopustnega pogreška;
19. meroslovno-tehnični preskus, ki obsega: – preskus tesnosti pri tlaku, ki leži v zgornji tretjini merilnega območja merilnika. Po petih minutah od začetka preskusa se izmeri padec tlaka. Padanje tlaka ne sme preseči vrednosti 4 mmHg/min ali 0,5 kPa/min); – preskus delovanja varnostnega izpustnega ventila, če ta obstaja, in regulacijskega izpustnega ventila; – kontrolo stanja prozorne merilne cevi in rezervoarja pri merilnikih z živim srebrom. Toleranca mere premera cevi, sistem blokade pred iztokom med transportom ter čas vzpostavitve živosrebrovega stolpca morajo ustrezati zahtevam in podatkom, podrobneje navedenim v OIML R 16–1, točka 6.4; – meritve odstopanje tlaka v manšeti. V normalnih delovnih pogojih (temperatura okolice od 15 ˚C do 25 ˚C, relativna vlaga med 20% in 85%) največji dopustni pogrešek ne sme preseči vrednosti ±4 mmHg ali ±0,5 kPa. Preskus se izvede v najmanj šestih točkah merilnega območja.
20. člen Osnovna oprema za izvajanje meroslovno-tehničnih preskusov sestoji iz: – kalibriranega etalonskega merilnika z največjo merilno negotovostjo 0,8 mmHg ali 0,1 kPa. Pri analogni skali s kazalcem zadošča vrednost najmanjšega razdelka 1 mmHg, pri digitalni izvedbi pa številčni prirastek 1 mmHg; – štoparice z največjo merilno negotovostjo 0,1 s; – vira tlaka z izpustnim ventilom; – kovinskega balastnega volumna od 0,1 l do 0,5 l; – pomožne varnostne prestrezne posode za živo srebro. IV. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
21. člen Merilniki, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za manometre za merjenje krvnega tlaka (Uradni list SFRJ, št. 20/86), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če izpolnjujejo zahteve iz
22. in
23. člena tega pravilnika.
24. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za manometre za merjenje krvnega tlaka (Uradni list SFRJ, št. 20/86).
25. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 009-23/02 Ljubljana, dne
26. marca
27. dr. Lucija Čok l. r. Ministrica za šolstvo, znanost in šport Kazalo Na vrh