Pravilnik o žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom, stran 4878.

Na podlagi tretjega odstavka

1. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) izdaja minister za zdravje P R A V I L N I K o žitnih kašicah in živilih, namenjenih dojenčkom in malim otrokom I. SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo glede sestave, označevanja in predstavljanja, izpolnjevati žitne kašice in živila namenjena za prehrano zdravih dojenčkov in malih otrok in se uporabljajo za prehrano dojenčkov, ki se odstavljajo in malih otrok kot dodatek njihovi prehrani in za postopno prilagajanje navadni hrani. Poleg pogojev iz tega pravilnika morajo žitne kašice in živila, namenjena za prehrano zdravih dojenčkov in malih otrok, izpolnjevati tudi pogoje iz predpisa, ki ureja živila za posebne prehranske namene. Mleka namenjena malim otrokom niso predmet tega pravilnika.
3. člen Živila iz prejšnjega člena zajemajo:
4. žitne kašice, ki so živila narejena iz predelanih žitnih surovin in se razvrščajo v naslednje skupine: – enostavne žitne kašice, katerim je za gotov obrok potrebno dodati mleko ali druge ustrezne hranilne tekočine, – kašice z dodanimi visokobeljakovinskimi živili, katerim je za gotov obrok potrebno dodati vodo ali drugo tekočino, ki ne vsebuje beljakovin, – testenine, ki jih je potrebno predhodno skuhati v vreli vodi ali v drugih ustreznih tekočinah, – prepečenci in keksi, ki se uporabljajo neposredno ali zmleti z dodatkom vode, mleka ali drugih primernih tekočin;
5. drugo otroško hrano za dojenčke in male otroke (v nadaljnjem besedilu: druga otroška hrana), ki se ne uvršča med žitne kašice.
6. člen Posamezni pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: – dojenčki so otroci, stari do 12 mesecev, – mali otroci so otroci stari od 1 do 3 let, – ostanki pesticidov so ostanki snovi, ki se uporabljajo za zaščito surovin rastlinskega izvora, v skladu s predpisom, ki ureja pesticide, vključno z njihovimi presnovnimi produkti in snovmi, ki nastanejo pri njihovem razpadu ali reakciji.
7. člen Žitne kašice in druga otroška hrana mora biti izdelana iz sestavin, katerih primernost za dojenčke in male otroke je bila sprejeta na podlagi znanstvenih dognanj.
8. člen Žitne kašice morajo ustrezati merilom za sestavo, ki so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Druga otroška hrana mora ustrezati merilom za sestavo, določenim v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
9. člen Pri izdelavi žitnih kašic in druge otroške hrane se smejo dodajati le tiste kemične oblike hranilnih snovi, ki so navedene v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
10. člen Žitne kašice in druga otroška hrana ne sme vsebovati nobenih snovi v količinah, ki bi lahko ogrozile zdravje dojenčkov in malih otrok. Najvišje ravni dodanih vitaminov, mineralov in elementov v sledovih so podane v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika, razen če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
11. člen Žitne kašice in druga otroška hrana, pripravljena kot gotov obrok po navodilih proizvajalca, ne sme vsebovati več kot 0,01 mg/kg ostankov posameznega pesticida. Za določanje pesticidov v žitnih kašicah in drugi otroški hrani se uporabljajo splošno sprejete standardne analitske metode.
12. člen V pridelavi živil, namenjenih za proizvodnjo žitnih kašic in druge otroške hrane, se ne smejo uporabljati pesticidi, ki so navedeni v Prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika. Mikrobiološke kriterije določa poseben predpis.
13. člen Žitne kašice in druga otroška hrana mora biti označena v skladu s predpisi, ki urejajo splošno označevanje živil. Poleg podatkov iz predpisa iz prejšnjega odstavka, morajo oznake vsebovati še naslednje podatke: – navedbo, od katere starosti dojenčka oziroma malega otroka naprej se lahko izdelek uporablja, pri čemer je treba upoštevati njegovo sestavo, teksturo ali druge posebne lastnosti. Navedena starost, ki dovoljuje uporabo kateregakoli izdelka, ne sme biti nižja od štirih mesecev. Pri izdelkih, ki so priporočeni za uporabo nad štirimi meseci, je lahko navedeno, da so primerni za to starost, razen če strokovnjaki s področja zdravstva, prehrane in farmacije ali druge strokovne osebe odgovorne za skrb za matere in otroke, tega ne odsvetujejo; – podatek, ali vsebuje ali ne vsebuje glutena, če je navedena starost, pri kateri se izdelek lahko uporablja, manj kot šest mesecev; – izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kJ in kcal in vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji. Kjer je to potrebno, se ti podatki navedejo tudi na 100 g ali 100 ml izdelka pripravljenega v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka (npr.dehidrirani izdelki); – povprečno količino vsake mineralne snovi in vsakega vitamina, navedenega v Prilogah 1 in 2 v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji, in kjer je potrebno, na določeno količino izdelka v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka; – navodila za pravilno pripravo gotovega obroka, kjer je to potrebno, in opozorilo o pomembnosti upoštevanja teh navodil.
14. člen Označba lahko vsebuje: – povprečno količino hranilnih snovi iz Priloge 4, če takšen podatek ni opredeljen že v skladu z določbo četrte alinee prejšnjega člena, v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji, in kjer je potrebno, na določeno količino izdelka v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka; – za vitamine in minerale iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika, poleg številčnih oznak tudi količino vitaminov in mineralnih snovi kot odstotek priporočenega dnevnega vnosa navedenega v Prilogi 5 za 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji, in kjer je potrebno, na določeno količino izdelka v skladu s priporočili za porabo gotovega izdelka, če živilo vsebuje več kot 15% referenčne vrednosti posameznega vitamina ali minerala.
15. člen Žitne kašice, ki so v prometu in ne izpolnjujejo pogojev iz tega pravilnika, so lahko v prometu do
16. novembra
18. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0220-15/2002 Ljubljana, dne
19. maja
20. prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r. Minister za zdravje PRILOGA 1 OSNOVNA (ESENCIALNA) SESTAVA ŽITNIH KAŠIC, PRIPRAVLJENIH PO NAVODILU PROIZVAJALCA Vrednosti se nanašajo na gotov obrok.
21. Vsebnost žit Žitne kašice so pripravljene predvsem iz enega ali več mletih žit in gomoljev oziroma korenov, ki vsebujejo škrob. Gotov obrok mora vsebovati vsaj 25% žita in škrobnih gomoljev oziromakorenov v suhi snovi.
22. Beljakovine 2.
23. V živilih iz druge in četrte alinee
24. točke
25. člena tega pravilnika beljakovine ne smejo preseči vrednosti 1,3 g/100 kJ (5,5 g/100 kcal). 2.
26. V kašicah z dodanimi visokobeljakovinskimi živili (druga alinea
27. točke
28. člena) količina dodanih beljakovin ne sme biti manjša od 0,48 g/100 kJ (2 g/100 kcal). 2.
29. V keksih iz četrte alinee
30. točke
31. člena tega pravilnika, ki se predstavljajo in označujejo kot visokobeljakovinski, količina dodanih beljakovin ne sme biti manjša od 0.36 g/100 kJ (1,5 g/100 kcal). 2.
32. Kemični indeks dodanih beljakovin mora biti enak in ne manjši od 80% vrednosti referenčne beljakovine ( kazeina, iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika). Razmerje učinkovitosti beljakovin ( protein - efficiency ratio = PER ) v živilu mora biti enako in ne manjše od 70% vrednosti referenčne beljakovine. V vseh primerih je dodajanje posamičnih amino kislin dovoljeno samo za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovin, vendar samo v količinah, ki so za ta namen nujno potrebne.
33. Ogljikovi hidrati 3.
34. V živilih iz prve in četrte alinee
35. točke
36. člena tega pravilnika skupna količina dodane saharoze, fruktoze, glukoze, glukoznega sirupa ali medu ne sme biti višja od 1,8 g/100 kJ (7,5 g/100 kcal) in količina dodane fruktoze ne višja od 0,9 g/100 kJ (3,75 g/100 kcal). 3.
37. V živilih iz druge alinee
38. točke
39. člena tega pravilnika skupna količina dodane saharoze, fruktoze, glukoze, glukoznega sirupa ali medu ne sme biti višja od 1,2 g/100 kJ (5 g/100 kcal) in količina dodane fruktoze ne višja od 0,6 g/100 kJ (2,5 g/100 kcal).
40. Maščobe 4 .
41. V živilih iz prve in četrte alinee
42. točke
43. člena tega pravilnika maščobe ne smejo preseči vrednosti 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal). 4.
44. V živilih iz druge alinee
45. točke
46. člena tega pravilnika maščobe ne smejo preseči vrednosti 1,1 g/100 kJ (4,5 g/100 kcal). Če je vsebnost maščob nad 0,8 g/100 kJ (3,3 g/100 kcal): - vsebnost lavrinske kisline ne sme preseči 15% celotne vsebnosti maščob, - vsebnost miristinske kisline ne sme preseči 15% celotne vsebnosti maščob, - vsebnost linolenske kisline (v obliki gliceridov = linoleatov) ne sme biti manj kot 70 mg/100 kJ (300 mg/100 kcal) in ne več kot 285 mg/100 kJ(1 200 mg/100 kcal).
47. Minerali 5.
48. Natrij - natrijeve soli se lahko dodajajo žitnim kašicam samo za tehnološke namene, - vsebnost natrija v žitnih kašicah ne sme preseči vrednosti 25 mg/100 kJ (100 mg/100 kcal). 5.
49. Kalcij 5.2.
50. V živilih iz druge alinee
51. točke
52. člena tega pravilnika mora biti vsebnost kalcija najmanj 20 mg/100 kJ (80 mg/100 kcal). 5.2.
53. V keksih iz četrte alinee
54. točke
55. člena tega pravilnika, ki se predstavljajo in označujejo kot keksi z dodatkom mleka (mlečni keksi), mora biti vsebnost kalcija najmanj 12 mg/100 kJ (50 mg/100 kcal).
56. Vitamini 6.
57. Vsebnost tiamina v žitnih kašicah mora biti najmanj 25 μg/100 kJ (100 μg/100 kcal). 6.
58. Živila iz druge alinee
59. točke
60. člena tega pravilnika morajo vsebovati: Na 100 kJ Na 100 kcal najmanj največ najmanj največ Vitamin A (μg-RE)