Sklep o upravljanju sistema žiro kliring, stran 7517.

Na podlagi prvega odstavka

1. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02) in drugega odstavka
2. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) izdaja Svet Banke Slovenije S K L E P o upravljanju sistema žiro kliring Namen
3. točka S tem sklepom Banka Slovenije določa upravljanje sistema žiro kliring (v nadaljevanju: žiro kliring), ki omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov malih vrednosti med udeleženkami samimi in izvrševanje plačilnih nalogov iz naslova plačilnih storitev, ki jih udeleženke opravljajo za komitente. Udeleženke žiro kliringa
4. točka Udeleženke žiro kliringa so lahko Banka Slovenije ter banke in hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslovanja in imajo pri njej odprt poravnalni račun. Kreditni plačilni nalog male vrednosti
5. točka Za kreditni plačilni nalog male vrednosti se šteje nalog, ki se glasi na znesek, ki je manjši od zneska plačila velike vrednosti, določenem v sklepu o upravljanju sistema BPRČ. Obračun in poravnava na multilateralni osnovi
6. točka Banka Slovenije opravlja za udeleženke žiro kliringa storitve obračuna in poravnave kreditnih plačilnih nalogov po metodi multilateralnega kliringa.
7. točka Obračun kreditnih plačilnih nalogov udeleženk se izvaja preko računov žiro pozicij. Banka Slovenije dnevno pobota vse denarne obveznosti in terjatve posamezne udeleženke z denarnimi obveznostmi in terjatvami drugih udeleženk, kot to izhaja iz obračuna na računih žiro pozicij.
8. točka Del obveznosti, ki niso prenehale s pobotom, se poravna z direktno bremenitvijo poravnalnih računov udeleženk v dobro žiro klirinškega računa Banke Slovenije. Banka Slovenije takoj po bremenitvi poravnalnih računov vseh neto dolžnic nakaže denarna sredstva v višini terjatev, ki niso prenehale s pobotom, na poravnalne račune neto upnic.
9. točka Kreditni plačilni nalog se izvrši na dan sprejema naloga v žiro kliring. Kreditni plačilni nalogi, sprejeti v žiro kliring, so nepreklicni, poravnava pa se šteje za dokončno s trenutkom, ko so denarna sredstva s poravnalnega klirinškega računa nakazana na poravnalne račune neto upnic. Poravnalna jamstvena shema
10. točka Banka Slovenije vzpostavi in upravlja poravnalno jamstveno shemo kot sistem sodelovanja likvidnih udeleženk pri kritju neporavnane neto obveznosti (izgube) ene ali več udeleženk, ki na poravnalnem računu nimajo zadosti sredstev za poravnavo svojih neto obveznosti iz žiro kliringa. Stroški
11. točka Banka Slovenije udeleženkam zaračunava stroške storitev obračuna in poravnave iz predloženih kreditnih plačilnih nalogov v skladu z vsakokrat veljavno tarifo Banke Slovenije. Pravila delovanja
12. točka Banka Slovenije izda pravila delovanja sistema žiro kliring, ki podrobneje urejajo pooblastila in odgovornosti Banke Slovenije v zvezi z delovanjem sistema, pogoje udeležbe v žiro kliringu, pravice, obveznosti in odgovornosti udeleženk, način in postopke obračuna in poravnave, upravljanje s tveganji ter postopke v primerih neizpolnjevanja obveznosti udeleženk. Banka Slovenije v pravilih delovanja sistema žiro kliring predpiše tudi podrobna pravila o vzpostavitvi, upravljanju in delovanju poravnalne jamstvene sheme ter obveznostih udeleženk, ki izhajajo iz aktiviranja in delovanja poravnalne jamstvene sheme. Prehodni in končni in določbi
13. točka Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o vzpostavitvi sistema žiro kliring (Uradni list RS, št. 65/98, 79/00, 62/01, 18/02). Banka Slovenije do začetka veljavnosti tega sklepa uskladi pravila delovanja sistema žiro kliring z določbami tega sklepa.
14. točka Ta sklep začne veljati
17. Predsednik Sveta Banke Slovenije Mitja Gaspari l. r. Kazalo Na vrh