Zakon o vodah (ZV-1), stran 7648.

(1)Ta zakon ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči.

(2)Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda.

(3)Ta zakon ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami.

1. člen (cilji zakona) Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.
2. člen (načela upravljanja z vodami) Ob upoštevanju temeljnih načel varstva okolja, upravljanje z vodami ter z vodnimi in priobalnimi zemljišči temelji na:
3. načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,
4. načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
5. načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,
6. načelu ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in urejanja voda,
7. načelu sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
8. načelu upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti.
9. člen (naloge države in lokalne skupnosti) Upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost.
10. člen (posegi v vode, vodna in priobalna ter druga zemljišča)

(1)Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.

(2)Vsakdo je dolžan varovati kakovost in količino voda ter jo uporabljati tako, da čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, skladno s pogoji, ki jih določa ta zakon in drugi predpisi. 6. člen (plačilo za obremenjevanje voda)

(1)Za vsako rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen za splošno rabo, se plačuje pridobitev vodne pravice in vodno povračilo, skladno z določbami tega zakona.

(2)Za onesnaževanje voda se plačuje taksa, skladno s predpisi o varstvu okolja.

1. člen (pomen pojmov) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
2. Površinske vode so celinske vode, ki se nahajajo na površju zemlje, kot npr. potoki, reke, kanali, jezera, in morje.
3. Somornica je površinska voda na območju rečnih ustij, ki je zaradi vpliva morja delno slana in obenem pod znatnim vplivom rečnega toka.
4. Podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. Za podzemno vodo se ne šteje termalna voda, ki je namenjena pridobivanju toplote in se jo rabi tako, da se po odvzemu toplote vrača v njen vodonosnik.
5. Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
6. Mineralna voda je podzemna voda, ki ustreza predpisanim kriterijem, zajema pa se iz vrtine, izvira ali zajetja.
7. Termalna voda je podzemna voda iz vrtine, izvira ali zajetja, ki ustreza predpisanim kriterijem.
8. Termomineralna voda je termalna voda z značilnostmi mineralne vode.
9. Zdravilna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravja.
10. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, ki omogočata znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
11. Vodno telo površinske vode je pomemben in razpoznaven del površinske vode.
12. Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov.
13. Umetno vodno telo je telo površinske vode, ki je nastalo zaradi posega v prostor.
14. Močno preoblikovano vodno telo je telo površinske vode, ki ima zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo, pomembno spremenjene lastnosti.
15. Kopalna voda je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki ustreza predpisom s področja varstva pred utopitvami.
16. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje.
17. Porečje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero.
18. Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter obalnim morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami.
19. Vodni režim je sklop naravnih ali po človeku povzročenih hidroloških, hidromorfoloških in hidravličnih lastnosti površinskih in podzemnih voda na določenem območju in v določenem času.
20. Stanje površinske vode je stanje telesa površinske vode, opredeljeno z njegovim ekološkim in kemijskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
21. Stanje podzemne vode je stanje telesa podzemne vode, opredeljeno z njegovim kemijskim in količinskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
22. Ekološko stanje površinskih voda je opredeljeno s kakovostjo vodnega ekosistema, glede na njegovo strukturo in delovanje.
23. Kemijsko stanje voda je opredeljeno s koncentracijami snovi in drugimi pojavi v vodi.
24. Količinsko stanje podzemnih voda je opredeljeno s stopnjo rabe podzemnih voda.
25. Dobro stanje površinske vode je doseženo, ko sta ekološko in kemijsko stanje telesa površinske vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
26. Dobro stanje podzemne vode je doseženo, ko sta kemijsko in količinsko stanje telesa podzemne vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
27. Dober ekološki potencial je stanje močno spremenjenega ali umetnega vodnega telesa, ki je glede na biološke, hidromorfološke, fizikalno-kemijske in druge lastnosti vsaj dobro, skladno s predpisom.
28. Plavine so trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom.
29. Naplavine so trajne ali začasno odložene rečne, hudourniške ali morske plavine (mivka, pesek, prod), ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču.
30. Plavje so organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki in podobno).
31. Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
32. Raziskovanje podzemnih voda je ugotavljanje geološke zgradbe in hidrodinamičnih parametrov vodonosnika, izvajanje meritev in odvzemanje vzorcev vode za analizo kemijskih, fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti voda.
33. Neposredno odvajanje voda v podzemne vode je odvajanje odpadnih vod v podzemne vode, brez precejanja, skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površjem tal.
34. Škodljivo delovanje voda je delovanje voda, ki v večjem obsegu ogroža življenje ljudi ali njihovo premoženje.
35. Poseg v vode je poseg v okolje, ki se nanaša na splošno ali posebno rabo voda, na izvajanje javnih služb po tem zakonu in na onesnaževanje voda.
36. Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin.
37. Obala je pas kopnega ob morju med najnižjo oseko in najvišjo plimo.
38. Naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov je naravno ravnovesje po predpisih o ohranjanju narave.
39. Razvrščanje voda
40. člen (razvrščanje voda v rede)

(1)Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red.

(2)Vode

1. reda so v Prilogi, ki je sestavni del tega zakona, preostale vode pa so vode
2. reda.
3. člen (določitev vodnih teles in njihovo razvrščanje v tipe)

(1)Zaradi ohranitve ali doseganja dobrega stanja voda ali njihovega dobrega ekološkega potenciala minister, pristojen za vode (v nadaljnjem besedilu: minister) s predpisom določi vodna telesa površinskih voda rek, jezer, somornice, obalnega morja, umetnih ali močno preoblikovanih vodnih teles in vodna telesa podzemnih voda.

(2)Minister razvrsti vodna telesa površinskih voda glede na njihove ekosistemske značilnosti v tipe.

(3)Minister predpiše podrobnejšo metodologijo za razvrščanje iz prejšnjega odstavka in določi referenčne pogoje za posamezni tip površinske vode ter metodologijo za določitev vodnih teles podzemnih voda. 2.1. Celinske vode 2.1.1. Delitev celinskih voda, vodno in priobalno zemljišče 10. člen (delitev celinskih voda)

(1)Celinske vode so tekoče vode in stoječe vode.

(2)Tekoče vode so naravni vodotoki kot so hudourniki, potoki in reke, ne glede na to, ali imajo stalen ali občasen pretok.

(3)Tekoče vode so tudi vodotoki, ki so nastali zaradi prestavitve naravnega vodotoka, njegove zajezitve ali ureditve.

(4)Stoječe vode so naravna jezera, vključno s presihajočimi, ribniki, mlake, močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok tekočih ali podzemnih voda.

(5)Stoječe vode so tudi vodni zbiralniki, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi drugega posega v prostor. 11. člen (vodno zemljišče celinskih voda)

(1)Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče).

(2)Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe.

(3)Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.

(4)Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

(5)Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava.

(6)Minister predpiše podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča. 12. člen (določitev meje vodnega zemljišča)

(1)Mejo posameznega vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Mejo vodnega zemljišča se vnese v zemljiški kataster. 13. člen (določitev parcele vodnega zemljišča)

(1)Določitev parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča ali ministrstvo.

(2)Določitev parcele vodnega zemljišča se izvede na podlagi določb

1. člena tega zakona, skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin, stroške parcelacije pa nosita oseba iz prejšnjega odstavka in država v razmerju 50:
3. člen (priobalno zemljišče celinskih voda)

(1)Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče).

(2)Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.

(3)Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(4)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, če je to potrebno zaradi:

1. varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov,
2. urejanja voda,
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra. 2.1.
5. Naravno in grajeno vodno javno dobro
6. člen (naravno vodno javno dobro)

(1)Celinske vode in vodna zemljišča so naravno vodno javno dobro.

(2)Za naravno vodno javno vodno dobro se šteje tudi zemljišče presihajočega jezera v času, ko je prekrito z vodo.

(3)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se za naravno vodno javno dobro ne šteje vodno zemljišče v lasti osebe zasebnega prava, če voda na njem ni povezana z drugimi vodami.

(4)Poleg zemljišča iz prejšnjega odstavka se za naravno vodno javno dobro ne šteje zemljišče, namenjeno občasnemu zadrževanju visokih voda (suhi zadrževalnik).

(5)Status naravnega vodnega javnega dobra na vodnem zemljišču se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo, razen zemljišč iz drugega odstavka tega člena. 16. člen (naravno vodno javno dobro lokalne skupnosti)

(1)Zaradi omogočanja splošne rabe voda lahko lokalna skupnost določi, da se status naravnega vodnega javnega dobra vzpostavi tudi na delu priobalnega zemljišča celinskih voda.

(2)Lokalna skupnost mora zemljišča iz prejšnjega odstavka predhodno pridobiti v last s pravnim poslom ali v javno korist predlagati njihovo razlastitev po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(3)Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je razlastitev lastnika zemljišča potrebna zaradi omogočanja splošne rabe voda.

(4)Lokalna skupnost ob določitvi statusa naravnega vodnega javnega dobra lahko podrobneje določi tudi način in pogoje splošne rabe naravnega vodnega javnega dobra, upoštevaje določbe 21. člena tega zakona.

(5)Zemljišča iz prvega odstavka tega člena pridobijo status naravnega vodnega javnega dobra z odločbo, ki jo izda pristojni organ lokalne skupnosti.

(6)Posebna raba naravnega vodnega javnega dobra je na območju, ki ga določi lokalna skupnost, mogoča le ob soglasju pristojnega organa lokalne skupnosti.

(7)Lokalna skupnost ima ne glede na določbe, ki urejajo vrstni red predkupnih upravičencev po drugih zakonih, predkupno pravico na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena kot prva predkupna upravičenka.

(8)Zemljišču iz prvega odstavka tega člena preneha status naravnega vodnega javnega dobra, če lokalna skupnost ugotovi, da zemljišče trajno ni več potrebno za omogočanje splošne rabe vode, pristojni organ lokalne skupnosti pa o tem izda odločbo.

(9)Odločba iz prejšnjega odstavka je podlaga za izbris statusa naravnega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige, ki se izvede po uradni dolžnosti. 17. člen (grajeno vodno javno dobro)

(1)Vodno zemljišče, ki je nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in se ga lahko nameni splošni rabi, lahko postane grajeno vodno javno dobro.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, grajeno vodno javno dobro ne more postati vodno zemljišče, ki je nastalo zaradi izvajanja vodne pravice in se ga ne more nameniti splošni rabi.

(3)Določitev parcele vodnega zemljišča iz prejšnjega odstavka se izvede po predpisih o evidentiranju nepremičnin.

(4)Poleg zemljišč iz prvega odstavka tega člena lahko postane grajeno vodno javno dobro tudi objekt na vodnem ali priobalnem zemljišču, če se ga lahko nameni splošni rabi (kanal, grajena obala celinskih voda in drug podoben objekt).

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka grajeno vodno javno dobro ne more postati objekt, ki je namenjen obrambi države ali izvajanju nalog policije.

(6)Vodno zemljišče iz prvega odstavka tega člena v lasti osebe zasebnega prava ne more postati grajeno vodno javno dobro, če voda na njem ni povezana z drugimi vodami. 18. člen (nastanek grajenega vodnega javnega dobra)

(1)Zemljišče iz prvega odstavka prejšnjega člena in objekti iz četrtega odstavka prejšnjega člena pridobijo status grajenega vodnega javnega dobra z odločbo, ki jo izda ministrstvo po uradni dolžnosti.

(2)Če je lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka oseba zasebnega prava, lahko ministrstvo izda odločbo iz prejšnjega odstavka le v primeru, da država zemljišče odkupi ali ga pridobi v last po postopkih o razlastitvi.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko status grajenega vodnega javnega dobra določi tudi pristojni organ lokalne skupnosti z odločbo, če gre za objekte iz četrtega odstavka prejšnjega člena v lasti lokalne skupnosti.

(4)Odločbi iz prvega in tretjega odstavka tega člena vsebujeta navedbo parcele vodnega ali stavbnega zemljišča.

(5)Izdaja odločbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena ni dopustna, če objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena nima uporabnega dovoljenja, kadar je to predpisano.

(6)Status grajenega vodnega javnega dobra se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo na podlagi odločb iz prvega in tretjega odstavka tega člena. 19. člen (prenehanje naravnega vodnega javnega dobra)

(1)Vodnemu zemljišču preneha status naravnega vodnega javnega dobra, če zemljišče zaradi naravnega dogodka ali posega v prostor več ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.

(2)Prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra ugotovi na zahtevo lastnika zemljišča ministrstvo z odločbo.

(3)Odločba iz prejšnjega odstavka je podlaga za izbris statusa naravnega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige, ki se izvede po uradni dolžnosti.

(4)Z odločbo o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra se vodno zemljišče uvrsti v vrste zemljišč po predpisih na področju kmetijstva, gozdov ali stavbnih zemljišč, v soglasju s pristojnimi ministrstvi. 20. člen (prenehanje grajenega vodnega javnega dobra)

(1)Za prenehanje statusa grajenega vodnega javnega dobra iz prvega odstavka 17. člena tega zakona se uporabljajo določbe prejšnjega člena.

(2)Objektom iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona preneha status grajenega vodnega javnega dobra, če so postali trajno nepotrebni za splošno rabo voda.

(3)Prenehanje statusa grajenega vodnega javnega dobra iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in je podlaga za izbris statusa grajenega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige in se izvede po uradni dolžnosti. 21. člen (pravni režim naravnega in grajenega vodnega javnega dobra)

(1)Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (v nadaljnjem besedilu: splošna raba).

(2)Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, in če bistveno ne omejuje splošne rabe.

(3)Vodno dobro se lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga.

(4)Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno zaradi varstva njegove naravne vloge, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda, posebne rabe, in predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju.

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost predpiše način in pogoje splošne rabe zamrznjenih površin površinskih voda.

(6)Z aktom o podelitvi vodne pravice lahko organ, ki ga je izdal, naloži imetniku vodne pravice, da mora na območju njenega izvajanja dopustiti splošno rabo, če s tem ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, ali če to bistveno ne poslabša pogojev njenega izvajanja.

(7)Grajeno vodno dobro mora lastnik ali drug posestnik redno vzdrževati, tako da se ohranja njegov namen.

(8)Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu. 22. člen (zakonita predkupna pravica države)

(1)Država je predkupni upravičenec pri nakupu vodnega zemljišča.

(2)Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti ministrstvo. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.

(3)Če se ne uveljavi predkupna pravice države tako, da se v 60 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, lahko prodajalec proda zemljišče iz prvega odstavka tega člena drugemu kupcu.

(4)Za izvedbo postopka uveljavitve predkupne pravice države se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči.

(5)Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo vrstni red predkupnih upravičencev, je država prva predkupna upravičenka tudi na priobalnem zemljišču, razen v primeru iz sedmega odstavka

1. člena tega zakona. 2.1.
2. Sprememba vodnega zemljišča
3. člen (sprememba struge) Če zaradi dogodka, ki ni neposredno posledica človekove dejavnosti, celinske vode trajno zapustijo dosedanje vodno zemljišče ali poplavijo priobalno ali drugo zemljišče, se prejšnje stanje vzpostavi, če je to potrebno zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanja vodnega režima, nemotenega izvajanja že pridobljene vodne pravice ali običajne rabe nepremičnin.
4. člen (postopek vzpostavitve prejšnjega stanja)

(1)Lastnik zemljišča iz prejšnjega člena ali imetnik vodne pravice vloži zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja na ministrstvo najkasneje v enem letu od dne, ko so vode zapustile vodno zemljišče ali poplavile priobalno ali drugo zemljišče.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dokaz o lastništvu zemljišča iz prejšnjega odstavka ali dokazilo o obstoju vodne pravice, prikaz ali opis prejšnjega stanja in predlog njegove ponovne vzpostavitve.

(3)O zahtevi za vzpostavitev prejšnjega stanja odloča ministrstvo, pri čemer mora upoštevati ohranjanje značilnosti vodnega režima in naravno ravnovesje voda, vodnih in obvodnih ekosistemov ter posledice vzpostavitve prejšnjega stanja, ki se nanašajo na običajno rabo nepremičnin ali izvajanje vodne pravice.

(4)Stroške vzpostavitve prejšnjega stanja nosita oseba iz prvega odstavka tega člena in država v razmerju 50:50, razen v primeru, če gre za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda ali ohranjanja vodnega režima, ko nosi stroške država.

(5)Če ministrstvo ne dovoli vzpostavitve prejšnjega stanja, mora država zemljišče iz prejšnjega člena odkupiti.

(6)Strokovni nadzor nad izvedbo del, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja, opravlja izvajalec javne službe iz

1. člena tega zakona.
2. člen (dovolitev začasne uporabe) Lastnik ali drug posestnik zemljišča, ki meji na zemljišče, na katerem je dovoljeno vzpostaviti prejšnje stanje, mora dopustiti začasno uporabo svojega zemljišča za izvedbo del, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja brez odškodnine, razen za navadno škodo.
3. člen (prenehanje in nastanek vodnega zemljišča)

(1)Za vodno zemljišče, ki ga je voda trajno zapustila, pa na njem ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje, se uporabljajo določbe 19. člena tega zakona.

(2)Zemljišče, ki ga je prekrila voda, pa na njem ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje, postane vodno zemljišče skladno z določbami

1. člena tega zakona in pridobi status vodnega dobra, skladno z določbami
2. člena tega zakona.
3. člen (nastanek prodišča, sipine ali otoka v celinskih vodah) Če zaradi naravnega dogodka nastane v celinskih vodah prodišče, sipina ali otok, ohrani to zemljišče status vodnega zemljišča. 2.
4. Morje 2.2.
5. Vodno zemljišče morja
6. člen (vodno zemljišče morja)

(1)Morje so notranje morske vode in teritorialno morje po predpisih o pomorstvu.

(2)Dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale je vodno zemljišče morja v lasti države.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je vodno zemljišče morja tudi zemljišče, ki je nastalo v morju zaradi naplavin ali umikanja vode.

(4)Meja obale sega do črte najvišje plime.

(5)Podrobnejši način določanja meje obale določi minister s predpisom iz šestega odstavka 11. člena tega zakona.

(6)Mejo vodnega zemljišča morja določi ministrstvo in se vnese v zemljiški kataster.

(7)Za spremembo vodnega zemljišča, do katere je prišlo zaradi naravnega dogodka, ki ni neposredna posledica človekove dejavnosti, se uporabljajo določbe od 23. do 27. člena tega zakona. 29. člen (priobalno zemljišče morja)

(1)Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče morja je priobalno zemljišče in sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko vlada s predpisom določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, skladno z določbami četrtega odstavka

1. člena tega zakona. 2.2.
2. Morsko javno dobro
3. člen (naravno morsko javno dobro) Morje in vodno zemljišče morja sta naravno morsko javno dobro.
4. člen (nastanek in prenehanje naravnega morskega javnega dobra) Za nastanek naravnega morskega javnega dobra se smiselno uporabljajo določbe
5. člena tega zakona, za njegovo prenehanje pa določbe
6. člena tega zakona.
7. člen (naravno morsko javno dobro lokalne skupnosti)

(1)Zaradi omogočanja splošne rabe morja lahko lokalna skupnost določi status naravnega morskega javnega dobra tudi na delu priobalnega zemljišča morja.

(2)Lokalna skupnost mora zemljišča iz prejšnjega odstavka predhodno pridobiti v last s pravnim poslom ali v javno korist predlagati njihovo razlastitev po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(3)Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je razlastitev lastnika zemljišča potrebna zaradi omogočanja splošne rabe voda.

(4)Lokalna skupnost ob določitvi statusa naravnega morskega javnega dobra določi tudi način in pogoje splošne rabe naravnega morskega javnega dobra, upoštevaje določbe 21. člena tega zakona.

(5)Zemljišča iz prvega odstavka tega člena pridobijo status naravnega morskega javnega dobra z odločbo, ki jo izda pristojni organ lokalne skupnosti.

(6)Posebna raba naravnega morskega javnega dobra, ki ga določi lokalna skupnost, je mogoča le ob soglasju pristojnega organa lokalne skupnosti.

(7)Za prenehanje statusa naravnega morskega javnega dobra zemljišču iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe osmega in devetega odstavka 16. člena tega zakona. 33. člen (grajeno morsko javno dobro)

(1)Vodno zemljišče, ki je nastalo zaradi izkopa na priobalnem zemljišču ali drugega podobnega posega v prostor, depresijsko zemljišče ali zemljišče, ki nastane kot nasip ali zasip na vodnem zemljišču, je grajeno morsko javno dobro.

(2)Določitev parcele vodnega zemljišča iz prejšnjega odstavka se izvede po predpisih o evidentiranju nepremičnin.

(3)Poleg zemljišč iz prvega odstavka tega člena je grajeno morsko javno dobro tudi objekt na vodnem ali priobalnem zemljišču, če se ga nameni splošni rabi (grajena morska obala, valolom in podobno).

1. člen (nastanek in prenehanje grajenega morskega javnega dobra) Za nastanek grajenega morskega javnega dobra se smiselno uporabljajo določbe
2. člena tega zakona, za njegovo prenehanje pa določbe
3. člena tega zakona.
4. člen (pravni režim naravnega morskega in grajenega javnega dobra) Za pravni režim naravnega in grajenega morskega javnega dobra (v nadaljnjem besedilu: morskega dobra) se uporabljajo določbe
5. člena tega zakona.
6. Omejitve in odvzem lastninske pravice na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih
7. člen (opredelitev)

(1)Zaradi varstva vodnega režima, omogočanja splošne rabe vodnega ali morskega dobra ter izvajanja javnih služb po tem zakonu je lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dolžan trpeti omejitve, skladno z določbami tega zakona.

(2)Druga zemljišča iz prejšnjega odstavka so zemljišča na varstvenih ali ogroženih območjih po tem zakonu in zemljišča, na katerih se izvaja raziskovanje voda ali so potrebna za izvajanje vodne pravice (v nadaljnjem besedilu: druga zemljišča).

(3)Zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prvega odstavka tega člena ali vodnem objektu ali napravi v javno korist odvzame ali omeji v primerih, ki jih določa ta zakon in na način ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo razlastitev.

(4)Zaradi odvajanja voda z zemljišča ali dovajanja vode na zemljišče se sme v korist tega zemljišča ustanoviti služnostna pravica odvajanja ali dovajanja vode čez sosednja zemljišča.

1. člen (posegi na vodno in priobalno zemljišče) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
2. gradnjo objektov javne infrastrukture,
3. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
4. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
5. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
6. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
7. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
8. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
9. člen (omejitve, povezane s splošno rabo)

(1)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena.

(2)Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.

(3)Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko lastnik ali drug posestnik objekta javne infrastrukture izključi splošno rabo na območju, na katerem se nahaja objekt, če je to nujno zaradi varovanja življenja ali zdravja ljudi.

(5)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za navadno škodo. 39. člen (omejitve, povezane z izvajanjem javnih služb)

(1)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po tem zakonu ali javne službe varstva okolja izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče.

(2)Izvajalec javne službe mora pri izvajanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega odstavka, po opravljenih delih pa odpraviti škodo, povzročeno z izvedenimi deli.

(3)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu javne službe ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega odstavka. 40. člen (omejitve, povezane z raziskovanjem voda)

(1)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča je zaradi raziskovanja voda za oskrbo s pitno vodo ali za izvajanje državnega monitoringa voda ali za raziskovanje voda, ki se izvaja v okviru s predpisi določene raziskovalne dejavnosti, dolžan dopustiti postavitev in obratovanje za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopna in vrtalna dela, poskusna črpanja, odvzem vzorcev tal in druga dela, povezana s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi.

(2)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča je zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka dolžan dopustiti tudi uporabo svojih objektov in naprav, ki omogočajo odvzem vzorcev vode.

(3)Izvajalec del iz prejšnjih odstavkov mora pri izvajanju del v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč in objektov ter naprav iz prejšnjih odstavkov, po opravljenih delih pa vzpostaviti stanje, enakovredno stanju pred opravljenimi deli.

(4)Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega in drugega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu del ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

1. člen (razlastitev zaradi splošne rabe) Če drugače ni mogoče zagotoviti splošne rabe vodnega ali morskega dobra, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
2. člen (razlastitev zaradi izvajanja javnih služb)

(1)Če drugače ni mogoče zagotoviti izvajanja javnih služb po tem zakonu, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(2)Za gradnjo vodnega objekta in naprave, namenjene izvajanju javne službe po tem zakonu, se lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.

1. člen (pravice lastnika priobalnega zemljišča) Če je uporaba priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz
2. ali
3. člena tega zakona trajno onemogočena, ima lastnik tega zemljišča pravico do odškodnine ali nadomestila v naravi po predpisih, ki urejajo razlastitev.
4. Vodni objekti in naprave
5. člen (vodni objekt in naprava)

(1)Vodni objekt in naprava sta:

1. objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter izvajanju monitoringa voda (v nadaljnjem besedilu: vodna infrastruktura).
2. objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega ali morskega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(2)Za vodno infrastrukturo se, poleg objektov in naprav iz 1. točke prejšnjega odstavka, šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po tem zakonu.

(3)Gradnja vodne infrastrukture je v javnem interesu.

(4)Minister podrobneje določi, kaj se šteje za vodno infrastrukturo. 4.

1. Vodna infrastruktura
2. člen (nastanek in prenehanje statusa vodne infrastrukture)

(1)Objekt, naprava ali ureditev pridobi status vodne infrastrukture z odločbo, ki jo izda ministrstvo po zaključenem posegu v prostor.

(2)Izdaja odločbe iz prejšnjega odstavka ni dopustna, če objekt, naprava ali ureditev nima uporabnega dovoljenja, kadar je to predpisano.

(3)Objektu, napravi ali ureditvi preneha status vodne infrastrukture, če postane trajno nepotrebna za izvajanje javnih služb po tem zakonu.

(4)O prenehanju vodne infrastrukture odloči ministrstvo z odločbo. 46. člen (pravni režim vodne infrastrukture)

(1)Vodna infrastruktura je lahko v lasti države ali izvajalca javne službe po tem zakonu.

(2)Vodna infrastruktura in zemljišča, na katerih je zgrajena, niso grajeno javno dobro.

(3)Vodna infrastruktura je lahko v pravnem prometu samo med osebama iz prvega odstavka tega člena.

(4)Na vodni infrastrukturi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.

(5)Na vodno infrastrukturo ni mogoče poseči z izvršbo.

(6)V primeru stečaja ali likvidacije izvajalca javne službe postane vodna infrastruktura last države, ne glede na določbe predpisov o stečajnem postopku. 47. člen (splošna raba vodne infrastrukture)

(1)Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena se lahko vodni infrastrukturi, ki jo je mogoče nameniti tudi splošni rabi, določi status grajenega vodnega dobra, v skladu s 17. in 18. členom tega zakona, razen v primerih iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.

(2)Pri uporabi vodne infrastrukture za namene, zaradi katerih je bila razglašena za grajeno vodno dobro, ima izvajanje javnih služb po tem zakonu prednost pred splošno rabo. 48. člen (uporaba vodne infrastrukture za druge namene)

(1)Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena.

(2)Za uporabo vodne infrastrukture za namene iz prejšnjega odstavka mora zainteresirana oseba pridobiti soglasje ministrstva.

(3)Pri gradnji vodne infrastrukture v lasti države ali izvajalca javne službe po tem zakonu lahko kot investitor sodeluje tudi oseba, ki jo namerava uporabljati za druge namene, če s tem soglaša ministrstvo.

(4)Ministrstvo lahko izda soglasje iz prejšnjega odstavka le ob upoštevanju določb prvega odstavka tega člena.

(5)Če gradi vodno infrastrukturo država ali izvajalec javne službe po tem zakonu, oseba iz tretjega odstavka tega člena na njej ne more pridobiti lastninske pravice.

(6)Oseba iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora k rednemu in investicijskemu vzdrževanju vodne infrastrukture prispevati sorazmerno s svojim vložkom in obsegom uporabe za druge namene.

(7)Razmerja med lastnikom vodne infrastrukture in osebo iz drugega in tretjega odstavka tega člena se glede medsebojnih pravic in obveznosti, rabe in vzdrževanja vodne infrastrukture podrobneje uredijo s pogodbo.

(8)Pri uporabi objekta in naprave iz prvega odstavka tega člena ima izvajanje javne službe po tem zakonu prednost pred drugimi nameni, za katere se uporablja. 49. člen (poseben način gradnje vodne infrastrukture za varstvo pred škodljivim delovanjem voda)

(1)Pri gradnji vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, lahko kot investitor sodeluje tudi oseba, zainteresirana za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ki presega obseg varstva, in ga zagotavljata država ali lokalna skupnost skladno z določbami tega zakona, če s tem soglaša ministrstvo.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka na vodni infrastrukturi ne more pridobiti lastninske pravice.

(3)Oseba iz prvega odstavka tega člena mora k rednemu in investicijskemu vzdrževanju vodne infrastrukture prispevati sorazmerno s svojim vložkom.

(4)Razmerja med lastnikom ali upravljavcem vodne infrastrukture in osebo iz prvega odstavka tega člena glede medsebojnih pravic in obveznosti in vzdrževanja vodne infrastrukture se uredijo s pogodbo. 4.2. Vodni objekt in naprava, namenjena posebni rabi vodnega ali morskega dobra 50. člen (pravila ravnanja)

(1)Imetnik vodne pravice mora zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati vse nastale poškodbe.

(2)Z vodnim dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo se lahko določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov ministrstvu.

(3)Imetnik vodne pravice je dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, skladno s predpisi in na način ter v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji.

(4)Imetnik vodne pravice je dolžan izvajati obveznosti iz prejšnjih odstavkov na lastne stroške.

(5)Imetnik vodne pravice mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin.

(6)Če izvajalec javne službe po tem zakonu pisno izjavi, da ne potrebuje naplavin, lahko imetnik vodne pravice uporabi naplavine za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi odloži.

(7)Imetnik vodne pravice mora imeti poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave.

(8)Poslovnik iz prejšnjega odstavka opredeli izvajanje pogojev, določenih v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ki se nanašajo na varstvo voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ter podrobneje določa način obratovanja posameznega objekta in naprave, vključno z načinom obratovanja v primeru visokih voda. 51. člen (posebni primeri)

(1)Pravna ali fizična oseba, ki namerava zgraditi objekt ali napravo za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, pa to varstvo ni zagotovljeno po določbah

1. ali
2. člena tega zakona, mora pridobiti vodno soglasje, skladno z določbami
3. člena tega zakona.

(2)Ministrstvo lahko izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če objekt bistveno ne vpliva na vodni režim in na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ter če ne ogroža varnosti drugih pred škodljivim delovanjem voda. II. del: UPRAVLJANJE Z VODAMI 1. Teritorialne podlage za upravljanje z vodami 52. člen (teritorialne podlage)

(1)Za zagotavljanje celovitega upravljanja z vodami se, ob upoštevanju hidrografskih značilnosti, enotnosti in povezanosti vodnega režima, na območju Republike Slovenije določi povodje Donave in povodje Jadranskega morja.

(2)Povodje Donave tvorijo porečja Save, Drave in Mure, povodje Jadranskega morja pa povodje Soče in povodje jadranskih rek.

(3)Povodja in porečja iz prejšnjih odstavkov so teritorialne podlage upravljanja z vodami.

(4)Meje povodij in porečij iz drugega odstavka tega člena določi minister. 53. člen (vodna območja)

(1)Za izvajanje programa upravljanja z vodami in načrtov upravljanja z vodami se na območju Republike Slovenije določita vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja.

(2)Vodno območje Donave je del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije, s pripadajočimi podzemnimi vodami. Vodno območje Jadranskega morja je del mednarodnega povodja Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z obalnim morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami.

(3)Meje vodnih območij in vode

1. reda, ki jim pripadajo, določi minister v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
2. Nacionalni program in načrti upravljanja z vodami 2.
3. Nacionalni program upravljanja z vodami
4. člen (nacionalni program upravljanja z vodami)

(1)Z nacionalnim programom upravljanja z vodami se določi državna politika upravljanja z vodami.

(2)Nacionalni program upravljanja z vodami vsebuje zlasti:

1. oceno stanja na področju upravljanja z vodami,
2. cilje in usmeritve za varstvo voda, urejanje voda in njihovo trajnostno rabo,
3. prioritete za doseganje ciljev upravljanja z vodami,
4. oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa in roke za doseganje ciljev ter
5. usmeritve za izvajanje mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje z vodami.

(3)Nacionalni program upravljanja z vodami sprejme na predlog vlade Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) za obdobje največ 12 let. 2.2. Načrti upravljanja z vodami 2.2.1 Načrti upravljanja voda na vodnih območjih 55. člen (vsebina)

(1)Za izvedbo programa iz prejšnjega člena se sprejmeta načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave in Jadranskega morja.

(2)Načrt upravljanja voda iz prejšnjega odstavka vsebuje predvsem:

1. opis naravnih lastnosti in stanja voda in v njegovem okviru zlasti: 1.
2. za površinske vode: – prikaz lokacij in meja vodnih teles, – prikaz tipov vodnih teles in opis njihovih značilnosti, – oceno količinskega stanja voda in naplavin, 1.
3. za podzemne vode: – prikaz lokacije in meja vodnih teles, – opis njihovih značilnosti, 1.
4. prikaz pomembnejših objektov in naprav vodne infrastrukture, 1.
5. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa: – oceno točkovnega onesnaževanja, – oceno razpršenega onesnaževanja, vključno s prikazom pomembnejših posegov v okolje, – oceno količinskega stanja rabe voda, vključno s pomembnejšimi vodnimi objekti in napravami za rabo vode, – analizo drugih vplivov človekove dejavnosti na stanja voda, 1.
6. prikaz varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih voda po predpisih o ribištvu, 1.
7. prikaz mreže in rezultatov monitoringa: – kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda, – količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda, – stanja območij iz prejšnje točke, 1.
8. ekonomsko vrednotenje varstva ter urejanja voda, 1.
9. ekonomsko vrednotenje rabe vodnega ali morskega dobra,
10. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in v tem okviru zlasti: 2.
11. opredelitev ciljev v zvezi z urejanjem voda, 2.
12. opredelitev ciljev glede doseganja dobrega stanja in ekološkega potenciala vodnih teles, 2.
13. opredelitev ciljev glede rabe voda, 2.
14. določitev rokov za doseganje ciljev iz prejšnjih točk,
15. določitev možnih vrst rabe vodnega ali morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro,
16. povzetek programa ukrepov iz
17. člena tega zakona,
18. opredelitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov.

(3)Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebuje načrt tudi:

1. seznam podrobnejših programov in načrtov, ki vplivajo na upravljanje z vodami na območju, na katerega se nanaša načrt, s povzetkom njihovih vsebin,
2. poročilo, ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta,
3. navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt,
4. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.

(4)Poleg vsebin iz prejšnjih odstavkov vsebuje vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt tudi:

1. povzetek vseh sprememb ali dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve,
2. oceno stopnje doseženih ciljev,
3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu, pa niso bili izvedeni, z navedbo razlogov, zakaj niso bili izvedeni,
4. povzetek ukrepov, ki niso bili predvideni v predhodnem načrtu, pa so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev.

(5)Vlada predpiše podrobnejšo vsebino in način priprave načrta iz drugega odstavka tega člena. 56. člen (izjeme)

(1)Pri izpolnjevanju ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles, lahko vlada za posamezno vodno telo določi, da se:

1. podaljšajo roki za doseganje ciljev, ker njihovo doseganje v določenem času ni mogoče zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmerno visokimi stroški ali naravnimi pogoji,
2. ne dosežejo določeni cilji, če je vodno telo zaradi človekove dejavnosti ali zaradi naravnih pogojev tako močno spremenjeno, da bi bilo doseganje ciljev neizvedljivo ali povezano z nesorazmerno visokimi stroški.

(2)Vlada lahko za posamezno vodno telo določi, da se cilj doseganja dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles začasno ne doseže, če je prišlo do poslabšanja stanja zaradi naravne nesreče ali višje sile, ki ju ni bilo mogoče predvideti.

(3)Vlada lahko za posamezno vodno telo določi, da se cilj doseganja dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles ne doseže, če je do poslabšanja prišlo zaradi fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti.

(4)Določitev izjem za posamezno vodno telo ne sme ogroziti doseganja ciljev, ki se nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda na drugih vodnih telesih znotraj istega vodnega območja, za katere izjema ni določena. 57. člen (program ukrepov)

(1)Za izvedbo ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu in načrtih upravljanja voda na vodnih območjih, vlada sprejme program ukrepov.

(2)V programu ukrepov iz prejšnjega odstavka se prikažejo temeljni ukrepi, ki so potrebni za dosego ciljev v zvezi z varstvom, urejanjem in rabo voda.

(3)Temeljni ukrepi iz prejšnjega odstavka so zlasti:

1. Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda: 1.
2. ukrepi, ki so določeni po tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisih, 1.
3. ukrepi, ki so določeni v predpisih o varstvu okolja in ohranjanju narave, 1.
4. ukrepi, ki so določeni v predpisih o ribištvu, 1.
5. ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno kakovost vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
6. Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda: 2.
7. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, 2.
8. ukrepi, ki se nanašajo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 2.
9. ukrepi, ki se nanašajo na vzdrževanje voda, 2.
10. določitev obsega gradnje vodne infrastrukture.
11. Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda: 3.
12. ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, 3.
13. ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode, 3.
14. ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.

(4)Program ukrepov lahko vsebuje tudi dopolnilne ukrepe, če so potrebni zaradi doseganja dobrega stanja voda, nanašajo pa se zlasti na sprejemanje dogovorov o zmanjšanju obremenjevanja voda, na spodbujanje smotrne rabe voda ter na izobraževanje in na raziskovanje vprašanj, ki se nanašajo na varstvo voda.

(5)V programu ukrepov se določijo tudi prioritete izvajanja posameznih ukrepov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.

(6)Če se na podlagi monitoringa ali drugih podatkov ugotovi, da cilji iz nacionalnega programa in načrtov upravljanja za posamezno vodno telo ne bodo doseženi, ministrstvo ugotovi razloge, pregleda in preuči izdana dovoljenja in koncesije, pregleda in prilagodi programe monitoringa ter predlaga, da vlada sprejme dodatne ukrepe, vključno z določitvijo strožjih mejnih vrednosti za obremenjevanje in obremenjenost voda.

(7)Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.

(8)Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru. 58. člen (sodelovanje javnosti)

(1)Pripravljavec načrta iz

1. člena tega zakona pisno obvesti Svet za vode iz
2. člena tega zakona ter lokalne skupnosti, na območju katerih je vodno območje, s sredstvi javnega obveščanja pa osebe, ki imajo na posameznem vodnem območju stalno bivališče ali sedež, o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.

(2)V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju osebe iz prejšnjega odstavka, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.

(3)Osebe iz prvega odstavka tega člena v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posreduje pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.

(4)V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi osebam iz prvega odstavka tega člena in širši javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.

(5)Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.

(6)Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.

(7)Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.

(8)Pripravljavec načrta mora osebam iz prvega odstavka tega člena na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.

(9)Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog. 59. člen (sprejem)

(1)Načrt upravljanja voda na vodnih območij sprejme vlada z uredbo vsakih šest let.

(2)Sprejeti načrti se objavijo tako, da so dostopni javnosti. 2.2.

1. Podrobnejši načrti upravljanja voda
2. člen (podrobnejši načrt)

(1)Za izvedbo programa iz

1. člena tega zakona se poleg načrtov iz
2. člena tega zakona za posamezno povodje, porečje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda lahko sprejemajo tudi podrobnejši načrti upravljanja voda.

(2)Podrobnejši načrti iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z načrti upravljanja vodnih območij.

(3)Pripravljavec podrobnejšega načrta obvesti o njegovi pripravi lokalne skupnosti in Svet za vode z območja, na katerega se nanaša načrt, s sredstvi javnega obveščanja pa tudi osebe, ki imajo na tem območju stalno bivališče ali sedež.

(4)Pripravljavec podrobnejšega načrta predstavi njegov osnutek osebam iz prejšnjega odstavka, ki lahko v roku 30 dni od predstavitve pripravljavcu posredujejo pisne predloge, mnenja in pobude.

(5)Pripravljavec podrobnejšega načrta pred njegovim sprejemom obvesti osebe iz tretjega odstavka tega člena, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval njihove predloge, mnenja in pobude.

(6)Podrobnejše načrte sprejme vlada z uredbo ob smiselni uporabi določb predpisa iz petega odstavka

1. člena tega zakona. 2.
2. Povezanost načrtov upravljanja z vodami s prostorskimi akti in sektorskimi načrti
3. člen (povezanost s prostorskimi akti in sektorskimi načrti)

(1)V prostorskih aktih in v sektorskih načrtih, ki bi lahko vplivali na varstvo voda, njihovo urejanje in rabo, se prikažejo varstvena in ogrožena območja po določbah tega zakona.

(2)Pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov mora pri njihovi pripravi upoštevati pravni režim, ki se nanaša na posege v prostor na območjih iz prejšnjega odstavka.

(3)Pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov mora v postopku njihove priprave izbrati rabe, ki so v skladu z možnimi rabami, in upoštevati omejitve ali pogoje iz 3. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona.

(4)Pripravljavec prostorskih aktov mora v postopku njihove priprave določiti posege v prostor, ki se nanašajo na graditev vodne infrastrukture in so predvideni v načrtih upravljanja voda.

(5)K osnutku prostorskega akta mora njegov pripravljavec pridobiti soglasje ministra.

(6)Minister izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da so akti iz prejšnjega odstavka skladni z načrti upravljanja voda in določbami tega zakona, ki urejajo posege na vodna, priobalna in druga zemljišča.

(7)V primeru, da se območja iz prvega odstavka tega člena ali pravni režimi na njih spremenijo ali določijo na novo z akti iz 74.,

1. in
2. člena tega zakona po izdaji prostorskega akta ali sektorskega načrta, se do njune uskladitve za posege v prostor uporabljajo določbe aktov iz 74.,
3. in
4. člena tega zakona.
5. Varstvo voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov 3.
6. Razvrščanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda
7. člen (razvrščanje vodnih teles površinskih voda)

(1)Zaradi varstva in izboljšanja kakovosti voda se vodna telesa površinskih voda glede na njihovo ekološko in kemijsko stanje razvrstijo v razrede.

(2)Parametri ekološkega in kemijskega stanja iz prejšnjega odstavka se določijo s predpisi o varstvu okolja.

(3)Na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka minister razvrsti vodna telesa površinskih voda v razrede iz prvega odstavka tega člena.

(4)Razvrstitev vodnih teles se prikaže v načrtih upravljanja z vodami. 63. člen (razvrščanje vodnih teles podzemnih voda)

(1)Zaradi varstva in izboljšanja kakovosti podzemnih voda se vodna telesa podzemnih voda glede na njihovo količinsko in kemijsko stanje razvrstijo v razrede.

(2)Parametri količinskega in kemijskega stanja iz prejšnjega odstavka se določijo s predpisi o varstvu okolja.

(3)Na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka minister razvrsti vodna telesa podzemnih voda v razrede iz prvega odstavka tega člena.

(4)Razvrstitev vodnih teles se prikaže v načrtih upravljanja z vodami. 3.

1. Prepovedi in omejitve
2. člen (odvajanje odpadnih voda)

(1)Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode in odvzem toplote iz površinskih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpisi na področju varstva okolja.

(2)Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpisi na področju varstva okolja.

(3)Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.

(4)V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

1. člen (prepoved gnojenja in uporabe sredstev za varstvo rastlin) Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda
2. reda, in pet metrov od meje brega voda
3. reda.
4. člen (ravnanja pri plovbi, ki se nanašajo na onesnaževanje voda)

(1)Po celinskih vodah je prepovedan prevoz tovora in vožnja s plovili na motorni pogon, razen za potrebe izvajanja javnih služb po tem zakonu, varstva voda, izvrševanja vodnih pravic, reševanja ljudi, živali in premoženja, izvajanja nalog policije ter zaradi obrambe države.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vlada določi posamezne celinske vode ali njihove dele, na katerih je prevoz tovora in uporaba plovil iz prejšnjega odstavka dovoljena, pri čemer upošteva omogočanje splošne rabe voda, njihovo varstvo pred onesnaženjem ter ohranjanje naravnega ravnovesja v vodnih in obvodnih ekosistemih.

(3)Varstvo voda pred onesnaževanjem morja s plovil se ureja skladno s predpisi na področju pomorskega prometa.

(4)Odpadne vode, ki nastanejo na plovilih, je prepovedano odvajati v vode neposredno iz plovil, razen neonesnaženih hladilnih voda.

1. člen (prepoved pranja) V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav.
2. člen (odlaganje ali odmetavanje snovi ali predmetov)

(1)V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati:

1. snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave,
2. odpadke.

(2)Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:

1. odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
2. odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
3. odlaganje odpadkov.
4. člen (uporaba nevarnih snovi)

(1)Minister lahko za objekte ali naprave iz 37. člena tega zakona predpiše posebne tehnične pogoje, ki se nanašajo na proizvodnjo, rabo, skladiščenje, pretovor ali prevoz nevarnih snovi.

(2)Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana.

(3)Prevoz in pretovor nevarnih snovi na morju se ureja skladno s predpisi na področju prevoza nevarnega blaga in pomorskega prometa.

1. člen (dolžnosti oseb) Vsako izlivanje, odmetavanje ali odlaganje nevarnih ali škodljivih snovi v vode, na vodno ali priobalno zemljišče ali na zemljišče v varstvenem območju, je povzročitelj ali oseba, ki te dogodke opazi, dolžna nemudoma prijaviti centru za obveščanje, skladno s predpisi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pristojni inšpekciji ali policiji in storiti vse, kar je v njegovi moči, da so posledice za okolje čim manjše.
2. člen (ekološko sprejemljivi pretok)

(1)Pri rabi površinskih voda ali emisiji snovi in toplote v površinske vode, zaradi katerih bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).

(2)Ekološko sprejemljivi pretok je količina vode, ki ob dovoljeni rabi ali dovoljenem onesnaževanju ne poslabšuje ekološkega stanja površinskih voda ali ne preprečuje njegovega izboljšanja.

(3)Ekološko sprejemljivi pretok se določi v vodnem dovoljenju iz

1. člena tega zakona ali v koncesijski pogodbi iz
2. člena tega zakona ali v vodnem soglasju iz
3. člena tega zakona na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izdela pooblaščena oseba na stroške investitorja.

(4)Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka izdela pooblaščena oseba na podlagi metodologije, ki jo predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

(5)Pooblaščena oseba mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in ustrezne delovne izkušnje.

(6)V predpisu iz četrtega odstavka tega člena se predpišejo tudi podrobnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena oseba in način pridobitve ter odvzema pooblastila.

(7)Minister predpiše vrste rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena. 72. člen (odvzemanje naplavin)

(1)Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda, na podlagi podrobnejšega načrta iz 60. člena tega zakona.

(2)Naplavine se lahko odvzemajo v okviru izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali v okviru posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali z območij, namenjenih odvzemu naplavin.

(3)Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka ne plačuje vodnega povračila za odvzete naplavine, če se te uporabljajo za gradnjo in vzdrževanje vodne infrastrukture.

(4)Če izvajalec javne službe naplavin, ki jih je odvzel sam ali pridobil skladno s

1. členom tega zakona, ne uporabi za opravljanje javne službe, lahko naplavine proda, razliko med prihodki od prodaje in stroški pridobitve naplavin pa nakaže v Sklad za vode.
2. člen (varstvo somornice)

(1)Pri vseh posegih v vodno telo somornice je treba v okviru naravnih možnosti vodotoka zagotoviti ohranitev ekosistema somornice.

(2)Vodno telo somornice obsega rečna ustja, kjer prevladuje izrazito mešanje celinskih voda in morja.

(3)Vodno telo somornice se prikaže v načrtu upravljanja z vodami. 3.

1. Varstvena območja 3.3.
2. Vodovarstveno območje
3. člen (vodovarstveno območje)

(1)Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje.

(2)Vlada lahko na predlog imetnika vodne pravice za proizvodnjo pijač zavaruje tudi podzemno vodno telo, ki se uporablja za odvzem mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.

(3)Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja.

(4)V aktu iz prvega odstavka tega člena se določi zlasti:

1. meje vodovarstvenega območja,
2. meje notranjih območij,
3. ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni režim),
4. vrsta rabe vodnega telesa,
5. navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
6. nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.

(5)Vodovarstveno območje se prikaže v načrtu upravljanja z vodami.

(6)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za določitev vodovarstvenega območja. 75. člen (prostorski akt države)

(1)Lokalna skupnost, v kateri je določeno vodovarstveno območje, pa je z aktom iz prejšnjega člena vodno telo namenjeno za oskrbo s pitno vodo tudi v drugi lokalni skupnosti, mora s prostorskimi akti zagotoviti možnost gradnje objektov in naprav za izvajanje oskrbe s pitno vodo na območju te lokalne skupnosti.

(2)Če lokalna skupnost ne sprejme prostorskega akta iz prejšnjega odstavka, sprejme prostorski akt, s katerim se zagotovi možnost gradnje objektov in naprav iz prejšnjega odstavka vlada, na stroške te lokalne skupnosti.

(3)Prostorski akt iz prejšnjega odstavka se nanaša na objekte in naprave, ki so potrebni za oskrbo s pitno vodo v drugi lokalni skupnosti, njihova gradnja pa bo potekala na območju lokalne skupnosti, v kateri se nahaja vodovarstveno območje iz prvega odstavka tega člena. 76. člen (vodovarstveni režim)

(1)Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.

(2)Omejitve iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:

1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.

(3)Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju vodovarstvenega območja za javno oskrbo s pitno vodo, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov z omejitvami in prepovedmi iz prejšnjega odstavka. 3.3.2. Območje kopalnih voda 77. člen (območje kopalnih voda)

(1)Območje kopalnih voda obsega območje, na katerem se nahaja kopalna voda in je skladno s predpisi o varstvu pred utopitvijo naravno kopališče, ali pa se na njem običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano.

(2)Območje kopalnih voda, kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, določi vlada sama ali na predlog lokalne skupnosti, če so izpolnjeni kriteriji iz predpisa iz sedmega odstavka tega člena.

(3)Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka določi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda in njegovega izvajalca ter ukrepe v primeru, ko voda ne ustreza predpisanim parametrom za kopalne vode po predpisih o varstvu pred utopitvami.

(4)Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na začasno ali trajno omejitev ali prepoved kopanja in izvajanje podrobnejšega monitoringa.

(5)Na območju iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.

(6)Območje kopalnih voda se prikaže v načrtu upravljanja voda.

(7)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo zlasti na:

1. ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre za kopalne vode,
2. dnevno število kopalcev,
3. čas trajanja kopalne sezone,
4. obdobje, v katerem morata biti pogoja iz
5. in
6. točke tega odstavka izpolnjena, da se šteje, da gre za območje, kjer se ljudje običajno kopajo. 3.3.
7. Označevanje
8. člen (označevanje varstvenih območij)

(1)Vodovarstveno območje in območje kopalnih voda morajo biti označeni.

(2)Vodovarstveno območje označi izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, razen vodovarstvenega območja za rabo mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, kjer je to obveznost imetnika vodne pravice.

(3)Označevanje območja kopalnih voda zagotovi lokalna skupnost.

(4)Minister predpiše način označevanja območij iz prejšnjih odstavkov. 3.3.4. Odškodnina 79. člen (odškodnina)

(1)Lastnik zemljišča, ki se nahaja na vodovarstvenem območju, ima pravico do odškodnine ali nadomestila v naravi skladno s predpisi o razlastitvi, če je zaradi omejitev in prepovedi iz 76. člena tega zakona uporaba tega zemljišča trajno onemogočena.

(2)Zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila iz prejšnjega odstavka je država.

(3)Če je bilo vodovarstveno območje določeno zaradi rabe termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, je zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila v naravi imetnik vodne pravice. 4. Urejanje voda 80. člen (urejanje voda)

(1)Urejanje voda obsega skrb za:

1. ohranjanje in uravnavanje vodnih količin,
2. varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
3. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč,
4. skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima.

(2)Posegi zaradi urejanja voda morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. 4.1. Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin 81. člen (vodne količine)

(1)Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin obsega izvajanje ukrepov, da se zagotovi količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic.

(2)Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo tudi bogatenje vodnih teles v času nizkih stanj voda.

(3)Obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, je obvezna državna gospodarska javna služba.

(4)Minister podrobneje predpiše vrste in obseg nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe iz prejšnjega odstavka. 4.2. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda 82. člen (opredelitev)

(1)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja.

(2)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda se nanaša na varstvo pred:

1. poplavami,
2. površinsko, globinsko in bočno erozijo celinskih voda,
3. erozijo morja,
4. zemeljskimi in hribinskimi plazovi,
5. delovanjem snežnih plazov,
6. ledom na celinskih vodah.

(3)Poleg varstva iz prejšnjega odstavka obsega varstvo pred škodljivim delovanjem voda tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic. 4.2.1. Ogrožena območja 83. člen (ogrožena območja)

(1)Zaradi zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda se določi območje, ki je ogroženo zaradi:

1. poplav (v nadaljnjem besedilu: poplavno območje),
2. erozije celinskih voda in morja (v nadaljnjem besedilu: erozijsko območje),
3. zemeljskih ali hribinskih plazov (v nadaljnjem besedilu: plazljivo območje) in
4. snežnih plazov (v nadaljnjem besedilu: plazovito območje).

(2)Območje iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: ogroženo območje) določi vlada, ob upoštevanju naravnih možnosti, da pride do škodljivega delovanja voda, števila potencialno ogroženih prebivalcev in velikosti možne škode na objektih, zemljiščih in premoženju.

(3)Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda se zemljišče na ogroženem območju lahko razvrsti v razrede glede na stopnjo ogroženosti.

(4)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, podrobneje predpiše metodologijo za določanje ogroženih območij in način razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. 4.2.

1. Prepovedi, omejitve in zapovedi
2. člen (splošne prepovedi) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
3. ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč,
4. zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
5. ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
6. onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
7. člen (pogoji za posege na ogroženem območju)

(1)Na ogroženem območju je pri izvajanju dejavnosti ali poseganju v prostor treba upoštevati določbe tega zakona.

(2)Pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganje v prostor na ogroženem območju predpiše vlada, ob upoštevanju določb drugega odstavka

1. člena, drugega odstavka
2. člena, drugega in tretjega odstavka
3. člena in drugega odstavka
4. člena tega zakona, podrobneje pa se določijo v vodnem soglasju.
5. člen (poplavno območje)

(1)Za poplavno območje se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.

(2)Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(3)Zaradi varstva pred poplavami se v predpisu iz drugega odstavka

1. člena tega zakona določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
2. člen (erozijsko območje)

(1)Za erozijsko območje se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske ali bočne erozije vode in sicer zemljišča, ki so:

1. izvori plavin (erozijska žarišča),
2. pod vplivom hudournih voda (povirja),
3. sestavljena iz kamnin, podvrženih preperevanju,
4. pod vplivom valovanja morja (klifi).

(2)Na erozijskem območju je prepovedano:

1. poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
2. ogoljevanje površin,
3. krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
4. zasipavanje izvirov,
5. nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
6. omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
7. odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
8. zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
9. odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
10. vlačenje lesa.

(3)Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem hudourniških voda se v predpisu iz drugega odstavka

1. člena tega zakona določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
2. člen (plazljivo območje)

(1)Za plazljivo območje se določijo zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev.

(2)Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

(3)Na območju iz prejšnjega odstavka je prepovedano:

1. zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
2. poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
3. izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
4. krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(4)Zaradi varstva pred zemeljskimi in hribinskimi plazovi se v predpisu iz drugega odstavka

1. člena tega zakona določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
2. člen (plazovito območje)

(1)Za plazovito območje se določijo zemljišča, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstoja velika verjetnost, da se pojavijo.

(2)Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.

(3)Zaradi varstva pred snežnimi plazovi se v predpisu iz drugega odstavka

1. člena tega zakona določijo podrobnejši pogoji za posege v prostor ali izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo predvsem na pospeševanje gojenja gozdnih sestojev, ki omejujejo plazenje snega in izvedbo varovalnih ukrepov za trajno varovanje objektov ali naprav pred snežnimi plazovi. 4.2.
2. Naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda
3. člen (ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem)

(1)Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.

(2)Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.

(3)Ukrepi iz prejšnjih odstavkov se določijo v podrobnejših načrtih upravljanja voda.

(4)Ukrepi iz prejšnjih odstavkov morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno. 91. člen (obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda)

(1)Država skrbi za varstvo naselij, javne infrastrukture in zemljišč pred škodljivim delovanjem voda.

(2)Obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda in potrebni ukrepi se določijo v načrtih upravljanja z vodami.

(3)Pri določitvi obsega varstva iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti:

1. velikost naselja, pomen infrastrukture ali zemljišča,
2. naravne in socialne razmere, na območju, ki ga je treba varovati,
3. potrebni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z oceno njihove izvedljivosti, višino stroškov ter posledicami za naravno ravnovesje,
4. občutljivost vodnega telesa zaradi možnosti nenadnega onesnaženja.

(4)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ki presega obseg varstva iz drugega odstavka tega člena, lahko zagotavlja lokalna skupnost sama ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ob soglasju ministrstva.

(5)Ministrstvo lahko soglasje iz prejšnjega odstavka odreče, če bi poseg, ki je potreben za povečanje varstva, bistveno ogrozil vodni režim ali naravno ravnovesje vodnih ali obvodnih ekosistemov ali ogrozil varstvo pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.

(6)Če se varstvo iz tretjega odstavka tega člena zagotavlja tako, da se povečajo objekti vodne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, je lastnik vodne infrastrukture lahko samo država, razmerja med državo in drugimi osebami glede upravljanja, obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture pa se uredijo s pogodbo, pri čemer se upošteva delež vloženih sredstev. 92. člen (varstvo pred padavinskimi vodami)

(1)Lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij.

(2)Varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda obsega zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.

(3)Podrobnejše ukrepe in način varstva iz prejšnjega odstavka predpiše minister. 93. člen (obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture)

(1)Obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, je obvezna državna ali lokalna gospodarska javna služba.

(2)Minister podrobneje predpiše vrste in obseg nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe iz prejšnjega odstavka. 94. člen (spremljanje stanja)

(1)Država zagotavlja neposredno, v skladu s predpisi na področju varstva okolja, opravljanje dejavnosti monitoringa naravnih in drugih pojavov, ki v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda obsega zlasti:

1. spremljanje in napovedovanje izrednih hidroloških stanj in drugih naravnih pojavov, kot so poplave, pojavi hudournih voda, erozije, zemeljski ali hribinski in snežni plazi ter led,
2. spremljanje stanja visokih pregrad na podlagi podatkov obratovalnega monitoringa vodnih objektov ali naprav iz
3. člena tega zakona.

(2)Podatki monitoringa iz prejšnjega odstavka so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 4.2.4. Naloge države v primeru povečane stopnje ogroženosti 95. člen (naloge države v zvezi z izrednimi ukrepi)

(1)V času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja izvedbo izrednih ukrepov.

(2)Ukrepi iz prejšnjega odstavka so zlasti:

1. ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda,
2. celodnevna dežurna služba pri izvajalcu javne službe iz
3. člena tega zakona,
4. povečan nadzor nad vodno infrastrukturo in na vodovarstvenih območjih,
5. odstranjevanje plavja in omogočanja pretočnosti struge tekočih voda,
6. izvajanje začasnih ukrepov (postavitev obrambnih nasipov, nasutij, prebojev),
7. spremljanja nenadnega onesnaževanja voda.

(3)Pri izvedbi izrednih ukrepov zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda je treba upoštevati največjo možno mero zavarovanja vodnih objektov in naprav pred trajnimi poškodbami, razen če to zaradi zagotovitve varstva pred škodljivim delovanjem voda ni mogoče, in v največji možni meri ohraniti značilnosti vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot.

(4)Minister predpiše pogoje za nastanek in prenehanje povečane stopnje ogroženosti in način njune objave ter podrobnejše ukrepe iz drugega odstavka tega člena, način njihovega izvajanja in delovanja javne službe. 4.2.

1. Naloge države v zvezi z intervencijo v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanje voda
2. člen (intervencija v primeru škodljivega delovanja voda)

(1)Pri izvedbi interventnih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda ali izrednem onesnaženju morajo pristojne službe in organi ravnati tako, da čim manj ogrožajo kakovost vode in poškodujejo vodna in priobalna zemljišča, vodno in drugo infrastrukturo, druge vodne objekte in naprave ter v največji možni meri ohranjajo hidromorfološke razmere vodnih in priobalnih zemljišč.

(2)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, z navodilom podrobneje določi ukrepe, način njihove izvedbe in delovanja javne službe v primerih iz prejšnjega odstavka. 4.2.6. Naloge države v zvezi s sanacijo posledic škodljivega delovanja voda 97. člen (sanacija posledic škodljivega delovanja voda)

(1)Sanacija posledic škodljivega delovanja voda na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču ali na zemljišču na ogroženem območju, vodni infrastrukturi in vodnih objektih ali napravah ali na vodnemu telesu se izvaja na podlagi programa sanacije.

(2)Če so posledice škodljivega delovanja voda nastale na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču ali na vodni infrastrukturi ali drugemu vodnem objektu in napravi, ki je v lasti države, zagotovi sredstva za njihovo sanacijo država.

(3)Če so posledice škodljivega delovanja voda nastale na vodnem objektu in napravi, namenjeni posebni rabi vodnega ali morskega dobra, ki ni v lasti države, in je njena sanacija določena v programu sanacije iz prvega odstavka tega člena, je njeno sanacijo dolžan zagotoviti lastnik ali upravljavec.

(4)Če oseba iz prejšnjega odstavka ne zagotovi sanacije skladno s prejšnjim odstavkom, jo zagotovi ministrstvo na njen račun.

(5)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov nosi stroške sanacije zaradi posledic izrednega onesnaženja voda povzročitelj, skladno z zakonom.

(6)Program sanacije pripravi ministrstvo, pri čemer upošteva načrte upravljanja z vodami, sprejme pa ga vlada najkasneje v roku šestih mesecev od dne, ko je komisija za ocenjevanje škode ocenila škodo in pripravila predlog za odpravo posledic škodljivega delovanja voda, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 4.3. Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč 98. člen (vzdrževanje)

(1)Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.

(2)Naloge javne službe iz prejšnjega odstavka so zlasti:

1. utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale,
2. skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin,
3. košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih,
4. odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč,
5. čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč.

(3)Minister podrobneje predpiše vrste in obseg nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe iz prejšnjega odstavka. 99. člen (dolžnost lokalne skupnosti)

(1)Izvajalec javne službe iz prejšnjega člena prepusti zbrano plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so plavje, odpadki in drugi opuščeni ali odvrženi predmeti in snovi zbrane, ta pa jih mora prevzeti in odložiti na predpisan način.

(2)Stroške prevzema in odlaganja plavja, odpadkov in drugih predmetov ali snovi iz prejšnjega člena nosi ministrstvo.

(3)Na vodni infrastrukturi, ki je skladno z določbo

1. člena tega zakona namenjena tudi splošni rabi za javne površine, kot so zelenice, poti, parki, rekreacijske površine ipd., zagotavlja izvajanje nalog iz
2. točke drugega odstavka prejšnjega člena lokalna skupnost.
3. člen (dolžnosti lastnika zemljišča)

(1)Ne glede na določbe

1. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah
2. reda.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti pristojnega inšpektorja. 101. člen (dolžnosti imetnika vodne pravice)

(1)Ne glede na določbe 98. člena tega zakona zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice njen imetnik, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice.

(2)Imetnik vodne pravice prepusti zbrano plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so plavje, odpadki in drugi opuščeni ali odvrženi predmeti in snovi zbrane, ta pa jih mora prevzeti in odložiti na predpisan način in na stroške imetnika vodne pravice.

(3)V primeru, da imetnik vodne pravice ne zagotovi izvedbe nalog iz prvega odstavka tega člena, jih opravi izvajalec javne službe iz

1. člena tega zakona na njegov račun. 4.
2. Izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda
3. člen (izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda)

(1)Zaradi izboljšanja porušenega naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov površinskih voda ali slabega stanja voda, predvsem na umetnih in močno spremenjenih vodnih telesih, država zagotavlja tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje dinamike naravnih procesov voda.

(2)Ukrepi izboljšanja hidromorfološkega stanja obsegajo obnovo in ponovno vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa, ki vplivajo na samodejno izboljšanje njihovega kemijskega in ekološkega stanja.

(3)Vodno telo, na katerem je treba izvesti ukrepe iz prvega odstavka tega člena, se določi s programom ukrepov iz

1. člena tega zakona in prikaže v načrtu upravljanja voda. 4.
2. Omejitve lastninske pravice in odškodnina
3. člen (omejitve, povezane z izvajanjem javnih služb)

(1)Lastnik ali posestnik vodnega ali priobalnega ali drugega zemljišča na ogroženem območju mora dovoliti dostop in začasno uporabo teh zemljišč za izvajanje javne službe iz 93., 94., 95. in 98. člena tega zakona.

(2)Izvajalec javne službe mora pri izvajanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega odstavka, po opravljenih delih ali prenehanju ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda pa odpraviti škodo, povzročeno z izvedenimi deli ali ukrepi.

(3)Lastnik ali posestnik iz prvega odstavka tega člena ima zaradi omejitev iz 93., 94.,

1. in
2. člena tega zakona pravico do odškodnine za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu javne službe ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
3. člen (druge omejitve) Lastnik ali drug posestnik zemljišča, ki se nahaja na ogroženih območjih, zaradi omejitev ali prepovedi iz
4. do
5. člena tega zakona, nima pravice do odškodnine.
6. Raba vodnega ali morskega dobra, podzemnih voda in naplavin 5.
7. Splošna raba vodnega ali morskega dobra
8. člen (splošna raba)

(1)Vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro pod pogoji, ki jih določa ta zakon, če se s takšno rabo le neznatno vpliva na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če s tem ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic.

(2)Splošna raba obsega zlasti rabo vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno) ali zgraditve objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.

(3)V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo posebnih naprav, če za njih ni treba pridobiti dovoljenja, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.

1. člen (splošna raba zemljišč presihajočih jezer) Lastnik zemljišča presihajočega jezera mora dopustiti njegovo splošno rabo skladno z določbami prejšnjega člena v času, ko je prekrito z vodo.
2. člen (splošna raba voda za plovbo)

(1)V okviru splošne rabe lahko vsakdo rabi vodno ali morsko dobro za plovbo pod pogoji, ki jih določajo ta ali drugi zakoni.

(2)Vlada lahko določi način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo, pri čemer upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo vodnih pravic.

(3)Plovbni režim na plovbnem območju ali plovni poti, določeni po predpisih o plovbi, mora vsebovati pogoje iz prejšnjega odstavka. 5.2. Posebna raba voda 5.2.1. Skupne določbe 108. člen (posebna raba)

(1)Za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna raba voda).

(2)Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene.

(3)Vlada lahko podrobneje predpiše načine in pogoje posameznih vrst posebne rabe voda.

1. člen (določitev pogojev posebne rabe v načrtu upravljanja voda) Z načrtom upravljanja voda se posebna raba lahko prepove, omeji ali se zanjo določijo posebni pogoji, če bi lahko:
2. ogrožala zdravje ljudi,
3. ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov,
4. omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda,
5. znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo,
6. škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave ali kulturno dediščino.
7. člen (naložitev obveznosti)

(1)Z vodnim dovoljenjem ali v koncesijskem aktu se lahko določi, da mora imetnik vodne pravice pri načrtovanju, gradnji in obratovanju objekta, namenjenega za njeno izvajanje, omogočiti tudi uporabo tega objekta za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

(2)Z aktom iz prejšnjega odstavka se lahko določi, da mora imetnik vodne pravice omogočiti uporabo vodnega objekta tudi za splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo, če to bistveno ne poslabša pogojev izvajanja njegove vodne pravice. 111. člen (začasna omejitev in ustavitev izvajanja vodne pravice)

(1)Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda, lahko minister imetnikom vodnih pravic z odredbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.

(2)Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko minister na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic tudi, če pride do ekološke nesreče, večje poškodbe na vodni infrastrukturi in je potrebna njena rekonstrukcija ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.

(3)Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.

(4)Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena. 112. člen (prilagoditev vodne pravice)

(1)Če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram.

(2)Če imetnik vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame.

(3)Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na imetnika vodne pravice za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

(4)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.

(5)O odvzemu odloči organ, ki je izdal akt o vodni pravici.

(6)Zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.

(7)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki jo je utrpel zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice, če je prišlo do spremembe iz prvega odstavka tega člena zaradi ravnanja druge osebe, neposredno od te osebe, v primerih iz četrtega odstavka tega člena pa od države.

1. člen (načelo sorazmernosti) V primerih iz
2. in
3. člena tega zakona se sme v javnem interesu omejiti ali odvzeti vodno pravico le na način in v obsegu, ki v najmanjši možni meri prizadene imetnika vodne pravice in je še dosežen cilj omejevanja ali odvzema. 5.2.
4. Posebne določbe
5. člen (naloge države v zvezi z raziskovanjem izvirov in zalog pitne vode)

(1)Država zagotavlja raziskave izvirov in zalog pitne vode.

(2)Program raziskav izvirov in zalog pitne vode se opredeli z nacionalnim programom upravljanja voda, podrobneje pa določi v programu ukrepov iz 57. člena tega zakona.

(3)Raziskave izvirov in zalog pitne vode lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost, skladno z določbami tega zakona. 115. člen (raziskave podzemnih voda)

(1)Pravna ali fizična oseba, ki namerava raziskovati podzemne vode, mora izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave.

(2)Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje.

(3)V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se sme izvesti raziskava podzemnih voda.

(4)Vodo, ki jo oseba iz prvega odstavka tega člena načrpa, lahko uporablja samo za raziskave.

(5)Vse pridobljene podatke mora oseba iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po zaključku raziskave podzemnih voda brezplačno predati ministrstvu.

(6)Vlada predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prvega odstavka tega člena ter vrste podatkov iz prejšnjega odstavka. 116. člen (izvajanje rudarskih del)

(1)Pravna ali fizična oseba, ki pri izvajanju rudarskih del naleti na podzemne vode, je dolžna takoj, najkasneje pa v roku treh dni od odkritja, o tem obvestiti ministrstvo.

(2)Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega odstavka je dolžna dopustiti izvedbo analiz, potrebnih za ugotovitev položaja, količine in kakovosti vode ter zagotoviti vse potrebne ukrepe zavarovanja odkritih vodnih virov.

(3)Če so podzemne vode iz prvega odstavka tega člena pomembne za oskrbo s pitno vodo, mora lokalna skupnost zemljišče, ki je potrebno za črpanje vode, odkupiti ali predlagati njegovo razlastitev po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(4)Če bi raba podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo iz prejšnjega odstavka bistveno vplivala na način in obseg izvajanja rudarske pravice, ima njen imetnik pravico do odškodnine, ki se določi ob smiselni uporabi predpisov o razlastitvi.

(5)Če ne gre za primere iz tretjega odstavka tega člena, mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ali lastnik zemljišča dopustiti ministrstvu dela, ki so potrebna za evidentiranja vodnega vira.

(6)Obstoj vodnega vira iz prejšnjih odstavkov se evidentira v vodnem katastru. 117. člen (lastna oskrba s pitno vodo)

(1)Za oskrbo lastnega gospodinjstva s pitno vodo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, je treba pridobiti vodno pravico.

(2)Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja voda, mora dopustiti rabo vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja iz prejšnjega odstavka, če to omogoča izdatnost vodnega vira.

(3)Če je za rabo vode iz prejšnjega odstavka treba zgraditi cevovod ali drugo z njim povezano napravo na zemljišču osebe, na katerem se nahaja vodni vir, lahko druga oseba iz prejšnjega odstavka zahteva ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist svojega zemljišča.

1. člen (raba vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo) Pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti, jo lahko odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo.
2. Pridobitev vodne pravice
3. člen (vodna pravica)

(1)Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s tem zakonom.

(2)Imetnik vodne pravice, ki se nanaša na odvzemanje vode za proizvodnjo pijač, postane lastnik tiste odvzete količine vode, ki je določena v aktu, na podlagi katerega si je to pravico pravnomočno pridobil. 120. člen (zemljišče, potrebno za izvajanje vodne pravice)

(1)Če je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, mora imetnik vodne pravice, ki sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice.

(2)Če lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka pisno zavrne ponudbo imetnika vodne pravice za sklenitev pravnega posla ali sporazumno omejitev lastninske pravice na njegovem zemljišču, ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko imetnik vodne pravice pošlje ministrstvu pobudo za omejitev ali odvzem lastninske pravice po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(3)Omejitev ali odvzem lastninske pravice se izvede v korist države, če je izkazana javna korist po tem zakonu.

(4)Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je nameravana raba vode strateškega pomena za državo, če gre za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ali če je nameravana raba v javno korist po drugem zakonu.

(5)Odločbo o ugotovitvi javne koristi iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo.

(6)Odškodnino za omejitev ali odvzem lastninske pravice mora razlaščencu plačati imetnik vodne pravice.

(7)Če je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena država, se šteje, da je pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ali koncesije, pridobila tudi soglasje iz prvega odstavka tega člena. 121. člen (prenos vodne pravice)

(1)Vodno pravico lahko njen imetnik prenese s pravnim poslom na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za njeno pridobitev, le s soglasjem organa, ki mu je podelil vodno pravico.

(2)Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda osebi, ki se izkaže, da je s pravnim poslom pridobila v last objekte in naprave, s katerimi se izvršuje vodna pravica, ki je predmet prenosa.

(3)V primeru prenehanja pravne osebe, ki je imetnica vodne pravice, se ta lahko prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem organa, ki ji je podelil vodno pravico.

(4)Vodna pravica se lahko prenese tudi z dedovanjem.

(5)Dedič lahko izvaja vodno pravico iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje, predpisane za njeno pridobitev. 122. člen (objekti in naprave)

(1)Po prenehanju vodne pravice mora njen dosedanji imetnik objekt ali napravo, ki jo je zgradil zaradi posebne rabe vodnega ali morskega dobra na vodnem ali priobalnem zemljišču, na svoje stroške odstraniti.

(2)Če oseba iz prejšnjega odstavka ne odstrani objekta ali naprave v dveh letih od prenehanja vodne pravice, zagotovi njegovo odstranitev država na račun te osebe.

(3)Če je objekt ali napravo iz prvega odstavka tega člena po prenehanju vodne pravice mogoče nameniti za varstvo kakovosti voda, urejanje voda ali ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot, preide skupaj z zemljiščem, na katerem stoji, v last države, dosedanji imetnik vodne pravice pa ima pravico do odškodnine po predpisih, ki urejajo razlastitev.

(4)O odstranitvi ali prenosu objekta ali naprave in zemljišča v last države odloči ministrstvo po uradni dolžnosti. 123. člen (plačilo za vodno pravico)

(1)Vodno dovoljenje ali koncesijo se podeli proti plačilu (v nadaljnjem besedilu: plačilo za vodno pravico).

(2)Pri določitvi plačila za vodno pravico se upoštevajo naslednji kriteriji:

1. razpoložljivost vode,
2. namen, vrsta in obseg posebne rabe voda,
3. višina sredstev za gradnjo potrebnih vodnih objektov in naprav,
4. ekonomske ugodnosti, ki jih bo imetnik vodne pravice dosegel s posebno rabo voda,
5. čas trajanja posebne rabe voda.

(3)Obveznost plačila za vodno pravico nastopi z dnem začetka izvajanja vodne pravice, njen imetnik pa ga mora plačati na način in v roku, ki ga določi organ, ki jo je podelil.

(4)Vlada predpiše podrobnejše kriterije za določitev roka, načina in višine plačila vodne pravice za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja. 124. člen (vodno povračilo)

(1)Imetnik vodne pravice je za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države dolžan plačevati tudi vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice.

(2)Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, ki vključuje:

1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture,
3. stroške odškodnin po tem zakonu.

(3)Če je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopi obveznost plačila vodnega povračila z dnem izdaje uporabnega dovoljenja, v drugih primerih pa z dnem dokončnosti vodnega dovoljenja ali sklenitve koncesijske pogodbe.

(4)V primeru iz

1. člena tega zakona izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ne plača vodnega povračila za vodo, ki jo iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo odvzema oseba iz
2. člena tega zakona.

(5)Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva ekonomsko vrednotenje iz 1.

1. točke drugega odstavka
2. člena tega zakona, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica. 6.
3. Vodno dovoljenje
4. člen (vodno dovoljenje)

(1)Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za:

1. lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
2. tehnološke namene,
3. dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti,
4. pridobivanje toplote,
5. namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin,
6. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če ni neposredno priključena na javno električno omrežje,
7. pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
8. vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo ali lastno porabo,
9. pristanišče, če je investitor oseba javnega prava,
10. zasneževanje smučišča,
11. postavitev plavajoče naprave po predpisih o pomorstvu in varnosti plovbe po celinskih vodah,
12. drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije.

(2)Poleg primerov iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi za rabo vode iz 118. člena tega zakona.

(3)Imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.

(4)Za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva okolja.

(5)Če je za rabo iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo vodnega dovoljenja tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.

(6)Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov. 126. člen (vloga za pridobitev vodnega dovoljenja)

(1)Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja mora poleg podatkov o prosilcu vsebovati zlasti:

1. podatke o vodi, ki jo namerava prosilec rabiti,
2. podatke o nameravani rabi,
3. druge podatke za izdajo dovoljenja.

(2)Minister podrobneje predpiše vsebino vloge za pridobitev vodnega dovoljenja. 127. člen (izdaja in podaljšanje vodnega dovoljenja)

(1)Vodno dovoljenje izda ministrstvo, če:

1. je nameravana raba skladna z načrti upravljanja z vodami,
2. nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev.

(2)V primeru, da je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upošteva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, razpoložljivost vodnega telesa, prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo in namero osebe, da bo izpolnjevala strožje ukrepe varstva in rabe voda.

(3)Vodno dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 30 let.

(4)Vodno dovoljenje se na vlogo imetnika lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.

(5)Za podaljšanje vodnega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe od

1. do
2. člena tega zakona.
3. člen (vsebina vodnega dovoljenja) Vodno dovoljenje mora vsebovati zlasti:
4. podatke o imetniku vodne pravice,
5. natančen opis vrste, obsega in namena vodne pravice,
6. opis vodnega vira in mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in vračanja vode,
7. čas trajanja,
8. način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju,
9. določitev plačila za vodno pravico,
10. ukrepe, ki jih je dolžan izvršiti imetnik vodne pravice, po njenem prenehanju,
11. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik vodne pravice, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
12. člen (sprememba vodnega dovoljenja)

(1)Vodno dovoljenje se lahko spremeni na predlog njegovega imetnika ali po uradni dolžnosti.

(2)Ministrstvo vodno dovoljenje po uradni dolžnosti spremeni:

1. če se spremenijo predpisani pogoji rabe vode,
2. v primerih iz
3. člena tega zakona,
4. če to zahteva varstvo voda ali varstvo pred škodljivim delovanjem voda v javno korist,
5. če je to potrebno zaradi oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda odločbo o spremembi vodnega dovoljenja, skladno z določbami 127. člena tega zakona, v kateri določi tudi obseg in rok prilagoditve, lahko pa tudi izjemoma podaljša izvajanje vodne pravice, če bi stroški prilagoditve nesorazmerno presegli koristi, ki jih ima imetnik vodnega dovoljenja.

(4)V primerih iz drugega odstavka tega člena, razen 2. točke, in v primerih iz prejšnjega odstavka, ima imetnik vodnega dovoljenja pravico do odškodnine ob smiselni uporabi predpisov, ki urejajo razlastitev.

(5)V primeru iz

1. točke drugega odstavka tega člena se glede pravnih posledic spremembe vodnega dovoljenja uporabljajo določbe šestega in sedmega odstavka
2. člena tega zakona.
3. člen (začetek postopka za spremembo vodnega dovoljenja)

(1)Predlogu imetnika vodnega dovoljenja za njegovo spremembo mora biti poleg ostalih sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo vodnega dovoljenja, priloženo tudi veljavno vodno dovoljenje, ki naj bi se spremenilo, ter predlog, v katerem delu naj se stvar reši drugače.

(2)Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je ministrstvo dolžno o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika vodnega dovoljenja. 131. člen (postopek spremembe vodnega dovoljenja)

(1)Glede postopka za spremembo vodnega dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za njegovo izdajo.

(2)V izreku spremenjenega vodnega dovoljenja se določi, katero dovoljenje se razveljavi ter ali se razveljavi deloma ali v celoti.

1. člen (odvzem vodnega dovoljenja) Ministrstvo odvzame vodno dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
2. gre za primere iz prvega odstavka
3. člena tega zakona,
4. imetnik ni plačal za vodno pravico v višini in roku, ki mu ga je določil pristojni organ na podlagi
5. člena tega zakona,
6. je bil imetnik vodne pravice v zvezi z njenim izvajanjem pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine,
7. je več kot dvakrat bistveno kršil akte, ki se nanašajo na namen, obseg ali pogoje rabe vode in jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati, pa je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja.
8. člen (postopek za odvzem vodnega dovoljenja po uradni dolžnosti)

(1)Kadar se začne postopek za odvzem vodnega dovoljenja, je ministrstvo dolžno o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(2)V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti, je ministrstvo pred izdajo odločbe dolžno pisno opozoriti imetnika dovoljenja, naj preneha z ugotovljenimi kršitvami in mu določi rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka imetnik dovoljenja ne preneha s kršitvami, ministrstvo dovoljenje odvzame.

(3)V primerih kršitev svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren. 134. člen (posledice odvzema)

(1)Odvzem vodnega dovoljenja učinkuje od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje odvzeto.

(2)Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila izdana odločba o odvzemu vodnega dovoljenja, ga ne more ponovno pridobiti v obdobju šestih let po pravnomočnosti odločbe.

(3)Oseba iz prejšnjega odstavka zaradi odvzema vodnega dovoljenja ni upravičena do odškodnine. 135. člen (prenehanje vodnega dovoljenja)

(1)Vodno dovoljenje preneha:

1. če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v roku dveh let od njegove dokončnosti ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor in graditev objektov,
2. ko izteče rok, za katerega je bilo vodno dovoljenje izdano, če se ne podaljša,
3. zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe, če se ne prenese na drugo pravno osebo,
4. če se imetnik odpove pridobljeni vodni pravici,
5. v primeru odvzema.

(2)V primerih iz

1. in
2. točke prejšnjega odstavka izda ministrstvo odločbo, s katero ugotovi prenehanje vodnega dovoljenja. 6.
3. Koncesija
4. člen (koncesija)

(1)Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za:

1. proizvodnjo pijač,
2. potrebe kopališč in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
3. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če je priključena na javno električno omrežje,
4. pristanišče, če je investitor oseba zasebnega prava,
5. odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po tem zakonu,
6. vzrejo vodnih organizmov za trg.

(2)Koncesijo lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

(3)Koncesija se podeljuje za določen čas, vendar ne več kot za 50 let.

(4)Koncesija se lahko na vlogo imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku koncesije predpisani za njeno pridobitev.

(5)Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada, skladno z določbami tega zakona. 137. člen (koncesijski akt)

(1)Koncesijski akt se lahko izda na podlagi določb zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega ali morskega dobra ali naplavin dovoljujeta nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda.

(2)Koncesijski akt se izda skladno s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja z vodami.

(3)Če je za rabo iz prvega odstavka prejšnjega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.

(4)Koncesijski akt lahko vsebuje določbo, da ima pri podelitvi koncesije prednost oseba, ki ponudi v plačilo višjo koncesijsko dajatev, kot je določena z aktom ali ponudi druge, za koncedenta ugodnejše pogoje. 138. člen (pobuda za izdajo koncesijskega akta)

(1)Pravna ali fizična oseba lahko pri vladi vloži pobudo za izdajo koncesijskega akta za rabo iz prvega odstavka 136. člena tega zakona.

(2)Pobuda za izdajo koncesijskega akta mora vsebovati vse elemente, potrebne za določitev vsebine koncesijskega akta, zlasti pa območje koncesije, vrsto, obseg in čas trajanja rabe.

(3)Vlada v treh mesecih od prejetja pobude obvestiti pobudnika o tem, ali bo začela s postopkom za izdajo koncesijskega akta. 139. člen (postopek podelitve koncesije)

(1)Koncesija se podeli z odločbo o izboru na podlagi javnega razpisa.

(2)Za podaljšanje časa trajanja koncesije ali za povečanje njenega obsega se koncesija podeli obstoječemu koncesionarju brez javnega razpisa, če se pogoji koncesije niso spremenili in če koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje.

1. člen (podelitev koncesije brez javnega razpisa) Pravni ali fizični osebi, ki si je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz
2. ali
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona in namerava vodo izkoriščati, se podeli koncesija brez javnega razpisa, če izpolnjuje v koncesijskem aktu predpisane pogoje.
5. člen (koncesijska pogodba)

(1)S koncesijsko pogodbo se pogodbeni stranki podrobneje dogovorita zlasti o:

1. namenu, za katerega se podeljuje koncesija,
2. posebnih pogojih, ki jih mora upoštevati koncesionar,
3. pogojih in načinu plačevanja plačila za koncesijo,
4. načinu razreševanja medsebojnih razmerij v primeru prenehanja koncesije pred potekom časa, za katerega je bila podeljena,
5. drugih pravicah in obveznostih koncedenta in koncesionarja.

(2)Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe ni mogoče začeti izvajati vodne pravice.

(3)Če zaradi razlogov na strani koncesionarja ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v roku, ki je določen v odločbi o izboru, koncedent to odločbo odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije. 142. člen (sprememba koncesije)

(1)Koncesija se lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali s spremembo koncesijske pogodbe.

(2)Koncesijski akt se lahko spremeni:

1. če se spremenijo predpisani pogoji rabe vode ali naplavin,
2. če to zahteva varstvo voda ali varstvo pred škodljivim delovanjem voda v javno korist.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka se podaljša čas trajanja koncesije ali zniža plačilo za koncesijo.

(4)V primeru iz drugega odstavka tega člena koncedent in koncesionar skleneta novo pogodbo, s katero medsebojna razmerja prilagodita spremenjenim pogojem, ki so določeni z novim koncesijskim aktom.

(5)V primerih iz drugega odstavka tega člena koncesionar nima pravice do odškodnine.

1. člen (prenehanje koncesije) Koncesija preneha:
2. zaradi prenehanja dejavnosti fizične osebe in prenehanja pravne osebe, če koncesija ni bila prenesena na drugega koncesionarja,
3. če je bila koncesionarju izdana odločba sodišča ali drugega državnega organa, s katero mu je bilo pravnomočno prepovedano opravljati dejavnost, za katero je bila koncesija podeljena,
4. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
5. z odvzemom koncesije.
6. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) Koncesijska pogodba preneha s sporazumom pogodbenih strank, z razdrtjem, ali po preteku časa, za katerega je bila sklenjena.
7. člen (razdrtje koncesijske pogodbe)

(1)Koncesijsko pogodbo lahko koncedent razdre pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če koncesionar:

1. ne začne ali dokonča del na objektu ali napravi za izvajanje vodne pravice v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
2. ne začne izvajati rabe, za katero mu je bila podeljena koncesija, v roku, določenem s koncesijsko pogodbo,
3. preneha kontinuirano opravljati dejavnost, za katero mu je bila podeljena koncesija, po izteku šest mesecev od dneva, ko je bilo ugotovljeno prenehanje opravljanja te dejavnosti,
4. samovoljno izvede spremembe na vodnih objektih in napravah, namenjenih posebni rabi vodnega ali morskega dobra ali naplavin, ki lahko ogrozijo vodni režim ali lahko ogrozijo zakonite pravice drugih oseb, pa v roku, ki mu ga določi pristojni organ, ne vzpostavi prejšnjega stanja,
5. ne plačuje plačila za vodno pravico v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
6. prenese koncesijo na drugo osebo v nasprotju z zakonom.

(2)Glede prehoda lastninske pravice in vzpostavitve v prejšnje stanje se v primerih prenehanja koncesije, določenih v prejšnjem odstavku, uporabljajo določbe 122. člena tega zakona. 146. člen (odvzem koncesije)

(1)Koncesija se odvzame, če koncesionar:

1. ni plačal za vodno pravico skladno z določbami
2. člena tega zakona,
3. več kot dvakrat krši predpise, ki se nanašajo na rabo, ki je predmet koncesije in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja, razen za prekrške, za katere je predpisana mandatna kazen,
4. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenim z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
5. ne ravna skladno s prvim in drugim odstavkom
6. člena tega zakona.

(2)Koncesija se odvzame tudi v primeru, če je bil koncesionar v zvezi z izvajanjem koncesije pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. 147. člen (postopek za odvzem koncesije)

(1)V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se koncesija odvzame, mora vlada pred izdajo odločbe pisno opozoriti koncesionarja, naj preneha s kršitvami in mu določiti rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka koncesionar ni prenehal s kršitvami, vlada koncesijo odvzame.

(2)Vlada je dolžna o začetku postopka za odvzem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti koncesionarja.

(3)Vlada odvzame koncesijo z odločbo. 148. člen (posledice odvzema)

(1)Odvzem koncesije učinkuje od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila koncesija odvzeta.

(2)Fizična ali pravna