Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2003-2007, stran 1541.

(2), Državni razvojni program 2001–2006

(3), Statistični program Skupnosti 2003–2007

(4)ter druge statistične zahteve po podatkih, potrjene z medsebojnimi dogovori

(5), so glavni dokumenti, na podlagi katerih so v srednjeročnem programu predstavljene politike. Prednostne naloge državne statistike za naslednje srednjeročno obdobje, ki iz tega izhajajo, so: - Strukturni kazalniki za merjenje napredka držav EU-ja in držav kandidatk na področju zaposlovanja, inovacij in raziskovanja, gospodarske in socialne kohezije in okolja. Zagotavljanje večine podatkov je potrebno že od 2002, kot so splošni gospodarski kazalniki, kazalniki trga dela, inovacije ter raziskave in razvoj, gospodarske reforme, socialna kohezija in okolje. V letu 2003 bo seznam razširjen še z demografijo poslovnih subjektov, kazalnikov na znanju temelječe družbe, e-vlade in e-poslovanja in drugim. - Kratkoročni kazalniki so vsebinsko pretežno evropsko primerljivi, vendar je treba razširiti nabor kazalnikov in izboljšati pravočasnost in kakovost podatkov. Prav pravočasnost podatkov, predvsem zaradi potreb ECB-ja, bo v Uniji verjetno zahtevala uvajanje evropskih vzorcev in neposredno zbiranje podatkov, pa tudi več ocenjevanja in napovedovanja podatkov. V slovenski državni statistiki bo potrebno še večje sodelovanje med pooblaščenimi izvajalci (SURS, BS in MF) in uporaba vseh administrativnih in predvsem davčnih podatkov za statistične potrebe. Predvsem pa je treba začeti spremljati gospodarska gibanja na področju tržnih storitvenih dejavnosti. - Kakovost in transparentnost makroekonomskih agregatov, nadaljnja izgradnja in razvoj sistema ekonomskih računov po ESA, vključno s statistiko cen, in predvsem metodološka transparentnost makroekonomskih agregatov (zapisana v zadnjem Poročilu EU o napredku Slovenije pri približevanju EU) je kratek opis obsežnih in zahtevnih nalog na tem področju. Pri podatkovnih virih je nujna in neobhodna predpostavka takojšnja pridobitev davčnih podatkov in usklajeno delo z MF-jem in BS-jem. - Za potrebe strukturne statistike podjetij bo nujno dograjevanje statističnega registra podjetij in kombiniranje različnih, tudi individualnih virov za izpolnjevanje zahtevne zakonodaje na tem področju. Nadaljevanje dela na e-zbiranju podatkov podjetij in uporaba ter povezovanja administrativnih virov podatkov bodo zmanjšali potrebo po uvajanju obsežnih vprašalnikov. - Intrastat kot prehod na zbiranje podatkov o menjavi blaga neposredno od podjetij po ukinitvi carinske meje se kot pilotni projekt začenja že v letu 2002 in bo z vključitvijo Slovenije v EU postal obvezen način zbiranja podatkov o blagovni menjavi z državami članicami tudi za Slovenijo. Uspešnost projekta bo odvisna predvsem od zagotovitve zadostnih človeških virov v SURS-u in CURS-u, najkasneje ob vstopu v EU pa tudi od razpoložljivosti ustreznih davčnih podatkov, potrebnih za vzdrževanje registra podjetij, ki trgujejo znotraj Skupnosti. - V EU-ju naraščajo zahteve po socialnih statistikah. Kljub velikemu napredku, doseženem v Sloveniji na tem področju, je v naslednjem srednjeročnem obdobju napovedana velika anketa (SILC), ki bo pokrila potrebe po podatkih o določenih socialnih stanjih prebivalstva, ki jih ni mogoče pridobiti iz registrskih virov. Pomembna področja v okviru socialnih statistik so še struktura statistike plač, stroški dela in vseživljenjsko izobraževanje. - Uporaba podatkov popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002, ki vključuje tako pripravo popisnih baz, publikacij in drugih oblik diseminacije popisnih podatkov, kot tudi sodelovanje pri uporabi in izmenjavi popisnih podatkov s sosednjimi in drugimi, zlasti evropskimi državami. - Statistike okolja postajajo vse obsežnejše in zahtevnejše. Potrebno bo dobro usklajevanje z Ministrstvom za okolje in prostor, povezovanje monitoringov in priprava vrste kazalnikov. - Kmetijstvo je področje, ki bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju povečevalo zahteve po čim bolj natančnih in kakovostnih podatkih, ki bodo zahtevali še večje sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izjemnega pomena je ureditev sicer zakonsko obljubljenih administrativnih virov za uporabo tudi v statistične namene, primarno pa namenjenih za podporo izvajanju kmetijske politike. - Državna in javna uprava in spremljanje sektorja socialnih storitev je relativno slabo pokrito statistično področje. Ne samo zaradi naraščanja pomena storitev nasploh in še posebej ob vključevanju v EU, tudi za domače potrebe zahteva to področje statistik posebno pozornost, zaradi napovedane privatizacije in prehoda na koncesije. - Informacijska družba, nova ekonomija, na znanju temelječa družba, razumevanje omrežnih ekonomij, inovacije so "presečna področja", ki so tudi v razvitih državnih statistikah Unije relativno slabo pokrita. Ponekod so nedodelani tudi teoretični in konceptualni okviri, zato bo potrebno sodelovanje statistikov različnih področij in še večja vključitev znanstvenoraziskovalnega področja. - Institucionalno krepitev predstavljajo projekti, ki predvidevajo večanje kakovosti in učinkovitosti delovanja dejavnosti državne statistike same in njenega vključevanja v državno upravo doma in mednarodno (STAT 2000, priprava zakona o povezovanju evidenc, projekt vzpostavitve registra stanovanj in registra gospodinjstev, projekt E-CORE – elektronsko zbiranje podatkov o javnem sektorju).

1. PREDPOSTAVKE IN POGOJI DELOVANJA SLOVENSKE DRŽAVNE STATISTIKE V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU, DOMA IN MEDNARODNO - Dograjevala se bodo pravila delovanja in koordinacije v dejavnosti državne statistike, doma in mednarodno; - dosledno se bo uveljavila zakonska pravica do pridobivanja individualnih podatkov z identifikacijo za namene po zakonu o državni statistiki; - z vključitvijo v EU bo slovenska državna statistika lahko aktivno vplivala na pripravo statistične zakonodaje s sodelovanjem v ustreznih komitoloških odborih in pridobivala nova znanja pri vključevanju v omrežja statističnega sistema EU-ja; - okrepila se bosta naslonitev in sovplivanje statistik na administrativne vire, tako v javnem sektorju kot v zasebnih podjetjih, pri e-poslovanju in širše; - v največji meri se bodo k nalogam zbiranja podatkov (tudi za potrebe državne statistike) pridružile druge javne in državne institucije (na primer Carinska uprava RS, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve); - predvsem na področju diseminacije podatkov, pa tudi na področju zbiranja podatkov bodo uporabljene specializirane možnosti drugih institucij, kot so Gospodarska zbornica Slovenije in druge zbornice, ki lahko pokrivajo specifične elemente uporabnikov; - pravočasno vključevanje dejavnosti državne statistike v pripravo zakonskih predlogov in drugih dokumentov za domače in mednarodne potrebe, ki lahko predvidevajo potrebe po podatkih; - krepila se bo vloga Statističnega sveta RS in statističnih sosvetov kot pomembnih elementov obvladovanja kakovosti in vključevanja uporabnikov v delo državne statistike; - razvijanje celovitega obvladovanja kakovosti s poudarkom na znanju in zadovoljstvu zaposlenih, zadovoljstvu dajalcev in uporabnikov podatkov, obvladovanju in učinkovitem procesu proizvodnje statističnih podatkov kot tudi obvladovanju kakovosti statističnih podatkov in z njimi povezanih storitev; - predvidena sta razvoj in dodelava meril kakovosti (kot so pravočasnost, koherentnost, točnost, mednarodna primerljivost ...) in tudi izdelava performance indicators za merjenje uspešnosti teh meril tako v kvantitativnem smislu kot tudi v kvalitativnih študijah zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih; - izobraževanje na področju teoretičnih statističnih znanj in menedžmenta, informacijske tehnologije in drugih specialnih znanj (govorništva, tujih jezikov) bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju poleg izobraževanja v rednih programih (predvsem magistrski in doktorski študij) eden od najpomembnejših dejavnikov razvoja kakovosti državne statistike v Sloveniji; - vključevanje znanosti in raziskovalne dejavnosti v delo državne statistike ob predpostavki izmenjave in dograjevanja znanj in skupnih izdelkov za uporabnike; - zaradi zagotavljanja varstva in zaščite podatkov, izboljšanja delovnih pogojev ter racionalizacije poslovanja SURS-a so najkasneje v letu 2004 predvideni novi delovni prostori; - vzdrževanje in razvoj ravni tehnološke opremljenosti, predvsem z uporabo moderne informacijske tehnologije za posodobitev in racionalizacijo zbiranja obdelave in izkazovanja statističnih podatkov in mednarodnih delitev dela v okviru statističnih uradov; - število pooblaščenih izvajalcev državne statistike se ne bo bistveno povečevalo, povečevalo pa se bo dajanje nalog v izvajanje zunanjim izvajalcem (outsourcing); - kadrovski in finančni viri bodo glede na politiko zmanjševanja proračuna skrajno omejevalni, kar bo zahtevalo organizacijske, tehnološke in vsebinske napore za večjo racionalnost delovanja dejavnosti državne statistike.
2. ORGANIZACIJA, ČLOVEŠKI IN FINANČNI VIRI Po
3. členu zakona o državni statistiki morajo pooblaščeni izvajalci zagotoviti ločeno izvajanje dejavnosti državne statistike, kar pomeni, da morajo imeti samostojno statistično enoto. Obseg njenih operativnih in človeških virov mora zagotavljati nemoteno uresničevanje statističnega programa. Okrepitve statistične enote so predvsem nujne na Ministrstvu za finance in Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Potrebni finančni viri se oblikujejo na podlagi potrebnih sredstev za statistično podporo politikam, za statistične infrastrukturne projekte in za razvoj vzdrževanja sistemov, ki podpirajo potrebe politik. Izvajanje dejavnosti oziroma funkcij SURS-a se skoraj v celoti financira iz državnega proračuna. Sredstva donacij iz tujine in iz lastne dejavnosti so zelo majhna. Pooblaščeni izvajalci, ki pokrivajo okrog četrtino celotne vsebine programa, imajo različne vire financiranja. Statistična raziskovanja, za katera so odgovorni, krijejo nacionalne in mednarodne potrebe po teh podatkih ter potrebe, ki jih ima pooblaščeni izvajalec za izvajanje lastne dejavnosti. Razpoložljivi finančni viri bodo prerazporejeni glede na prednosti programa. Druga področja se bodo vzdrževala na ravni, ki zadovoljuje potrebe. Glede na razvoj statističnega dela in zmanjševanja sredstev iz programa Phare je možno, da predvidena raven virov morda ne bo zadoščala za izpolnitev vseh zahtev. Potrebe po odlogu dela iz tega razloga bodo navedene v letnih programih statističnih raziskovanj.
4. VSEBINA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 2003–2007 Vsebina 7.1–7.7 predstavlja podporo politiki celostnega obvladovanja kakovosti statističnih izdelkov in z njimi povezanih storitev. SURS in pooblaščeni izvajalci programov statističnih raziskovanj z uvajanjem sodobnih pristopov k celostnemu obvladovanju kakovosti opravljajo naloge (v okolju in znotraj statističnega sistema), ki zagotavljajo njegovo pravilno delovanje iz znanstvenega, konceptualnega, metodološkega in tehnološkega vidika in kot podporo za njegov nadaljnji razvoj. 7.
5. Upravljanje kakovosti v sistemu državne statistike v Sloveniji

(6)Skupina za kakovost v evropskem statističnem sistemu je kot najbolj primeren model za zagotavljanje kakovosti

(7)v uradne statistike priporočila EFQM (European Foundation for Quality Management)

(8). Upoštevajoč priporočeni konceptualni okvir kakovosti, SURS razvija področje kakovosti v okviru štirih glavnih stebrov:

1. Uporabniki in dajalci podatkov
2. Razvoj človeških virov
3. Kakovost statističnih izdelkov in storitev
4. Procesna usmerjenost Za obvladovanje štirih stebrov kakovosti je potreben sodoben pristop vodenja na vseh ravneh, ki mora upoštevati: - uravnoteženost zadovoljevanja potreb različnih interesnih skupin (uporabniki, dajalci podatkov, zaposleni, financerji dejavnosti in družba v celoti), - uporabnike kot sodnike kakovosti in pomembnost ugotavljanja njihovih sedanjih in predvidevanje prihodnjih potreb, - obnašanje vodilnih, ki vpliva na kulturo organizacije, - razumevanje in transparentnost procesov ter komuniciranja z okoljem in med zaposlenimi, - skupne vrednote in organizacijsko kulturo, ki naj vključujejo vse zaposlene, - kakovost poslovanja, ki je povezana s kulturo neprestanega učenja, inovacij in razvija, - dobre odnose s partnerji, - etična in splošno sprejeta družbena pravila, vključno s statistično zaupnostjo in varovanjem podatkov. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo izdelan podrobnejši načrt uvajanja kakovosti, vključno s kazalniki delovanja sistema državne statistike. Predpostavljamo tudi, da bodo predvsem zunanje presoje kakovosti še naprej sestavni del rednega pregleda kakovosti v Evropskem statističnem sistemu. Analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT) T. i. analiza slovenske državne statistike SWOT s poudarkom na Statističnem uradu Republike Slovenije kot glavnem izvajalcu in povezovalcu celotnega sistema predstavlja eno od izhodišč za oblikovanje politike kakovosti uradne statistike v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prednosti Slovenija je v zadnjih tridesetih letih razvila podoben koncept uradne statistike kot nordijske države, ki temelji na osnovnih infrastrukturnih registrih, splošno dogovorjenih identifikacijah in standardnih klasifikacijah ter relativno informatiziranem in urejenem okolju evidenc v javnem sektorju. Odprtost do okolja v državi in mednarodnem okolju je druga pomembna strateška usmeritev slovenske uradne statistike. Za obvladovanje odprtosti v okolje so potrebna ustrezna znanja o obvladovanju medsebojnih odnosov, delo v skupini in znanje tujih jezikov. Aktivno sodelovanje z ministrstvi in organizacijami javne in državne uprave ter Gospodarsko zbornico Slovenije in drugimi pooblaščenimi zbornicami na posameznih področjih, zasebnimi podjetji, akademskim in znanstvenoraziskovalnim področjem in mediji poteka na različne načine. Za zagotavljanje mednarodne primerljivosti je posebno pomembno sodelovanje z mednarodnim okoljem in uvajanje standardov v okviru Evropskega statističnega sistema. Sodelovanje pri razvoju ESS-ja organizirata Eurostat in države članice EU-ja, kar je izjemna prednost in garancija za še večjo mednarodno primerljivost slovenske uradne statistike tudi v prihodnje. Pomanjkljivosti Vključevanje Slovenije v mednarodno okolje hkrati pomeni tudi vse večje obveznosti za relativno majhne zmogljivosti slovenske uradne statistike. Možne proračunske in zaposlitvene omejitve v tem smislu lahko predstavljajo resne težave. Za statistiko je zaradi zagotavljanja časovnih serij in spremljanje pojavov, ki so neponovljivi, potrebno kontinuirano in stabilno financiranje. Pomembno je, da so zagotovljeni tudi viri za občasne velike obveznosti (velike ankete, popisi), ki predstavljajo znatna odstopanja ob običajnih proračunskih zahtev. Dodatno pozornost je treba nameniti tudi nadomeščanju financiranja tistih dejavnosti, ki so bila do zdaj urejena z programi EU-ja (nacionalni in meddržavni programi). Priložnosti Statistični urad je v preteklosti veliko pridobil z mednarodnim sodelovanjem, predvsem v okviru Evropskega statističnega sistema. V srednjeročnem obdobju

(2004)bo Slovenija postala članica EU-ja. To bo povečalo obveznosti, pa tudi priložnosti slovenske uradne statistike za večjo kakovost. E-vladne pobude v Sloveniji ponujajo nove priložnosti predvsem za povezovanje pri zbiranju in diseminaciji podatkov, da bi se zmanjšala podvajanja aktivnosti v javnem sektorju in obremenitve enot poročanja. Vzpostavitev standardnih postopkov in elektronskega zbiranja podatkov je priložnost, a tudi nujnost za zagotavljanje ustreznih virov podatkov za izvajanje programov državnih statistik. Nevarnosti Naraščajoča stopnja neodgovorov in zmanjšana kakovost odgovorov, predvsem v poslovnem sektorju, sta resni nevarnosti. Prav tako lahko na kakovost statistike vpliva njena uporaba za dnevnopolitične odločitve. Pomanjkanje urejenosti evidenc na ravni EU-ja vodi v izjemna pričakovanja po hitrih in zelo podrobnih podatkih. Tu se pojavljajo problemi sposobnosti zagotavljanja pravočasnih podatkov za vse države in vprašanja izkazovanja in zakrivanja podatkov (za nižje ravni klasifikacij in teritorija, predvsem pri majhnih državah, kot je Slovenija). Pomanjkanje močne povezovalne vloge na ravni EU-ja povzroča dodatne obremenitve, saj zahteve različnih akterjev v EU-ju ne potekajo le prek Eurostata na državno statistiko, ampak tudi prek posameznih direktoratov komisije neposredno na ministrstva. Natančnejša pravna ureditev vloge Evropskega statističnega sistema je zatorej nujna

(9). Glavne usmeritve na področju uvajanja celostnega pristopa h kakovosti v obdobju 2003–2007 Glavne usmeritve so predstavljene po že omenjenih štirih stebrih kakovosti državne statistike s poudarkom predvsem na nalogah v Statističnem uradu RS. Krepila se bo vloga kakovosti kot organizacijske kulture. Uporabniki in dajalci podatkov - Krepitev vloge Statističnega sveta in sosvetov - Iskanje sodelovanja med obema vlogama subjektov, ki so hkrati uporabniki in dajalci podatkov - Podrobnejša opredelitev (segmentacija) uporabnikov in njihova ustrezna obravnava - Izboljšanje razvidov uporabnikov za kakovostnejši servis, potrebna anketiranja in analize zadovoljstva - Razvoj metodoloških osnov in spremljanja zadovoljstva uporabnikov vsaj enkrat na leto - Izdelava sistema takojšnjega povratnega reagiranja na pripombe in pritožbe uporabnikov - Uvajanje sodobnih pristopov k diseminaciji ob upoštevanju različnosti zahtev uporabnikov (politika cen, svetovni splet, pisne publikacije, dvojezičnost) - Izobraževanje uporabnikov kot sestavni del izobraževalnega načrta - Določitev ključnih enot poročanja in strategija njihovega vključevanja v poročanje - Uporaba najsodobnejših pristopov k zbiranju podatkov (e-poročanje, študij postavljanja vprašanj) - Zmanjševanje zahtev do opazovanih enot s povečano uporabo administrativnih in drugih virov, že dostopnih podatkov bo zahtevalo še boljše poznavanje in obvladovanje virov podatkov - Izmenjava z dajalci podatkov o ustreznih povratnih informacijah Razvoj človeških virov - Razvoj človeških virov je osrednji vir za izboljšanje kakovosti in je predpostavljen tudi z novo zakonodajo na področju zaposlovanja in dela v javni upravi. - Na podlagi že sprejetega programa izobraževanja statistikov bodo izdelani konkretni letni načrti izobraževanja, ki bodo vključevali tudi druga področja (redno diplomsko in podiplomsko izobraževanje na področju IT-ja, menedžmenta in dela v skupinah, govorništvo in jeziki). Neprestano izobraževanje bo sestavni del obveznosti zaposlenih in poleg rezultatov dela pogoj za napredovanje. Urad bo z vsakoletnimi načrti izobraževanja objavil pogoje, pod katerimi se bodo izobraževali delavci. - Izdelan bo razvid tipičnih delovnih mest in konkretni opisi del, potrebna znanja in ovrednotenje. - Pri vrednotenju se bosta po pravilih v javni upravi enakopravno obravnavala strokovno in vodstveno napredovanje. - Statistični urad bo začel sistematično spremljati kariere zaposlenih. - Evidentirani bodo tisti zaposleni, katerih delovna mesta bodo zaradi novih tehnologij ali drugih razlogov odpravljena ali spremenjena. Po možnosti bodo izvedena njihova dodatna usposabljanja za možne nove naloge. - Razvoj metodoloških osnov in redno merjenje zadovoljstva zaposlenih. Kakovost statističnih izdelkov in z njimi povezanih storitev - Za kvantitativno in kvalitativno merjenje kakovosti končnih izhodov (statistični podatki in z njimi povezane storitve) je treba dodelati kriterije kakovosti. Pri tem bodo poleg zakonodaje EU-ja s tega področja upoštevana priporočila in standardi, razviti v okviru skupine za kakovost v Evropskem statističnem sistemu, domače izkušnje in dobre prakse držav. - Podatki o kakovosti vsebujejo tudi podatke o procesu proizvodnje statistik in druge metapodatke. - Postopoma bodo za vsa pomembnejša statistična raziskovanja izdelana standardna poročila o kakovosti. - Iskanje metodoloških pristopov za posredovanje podatkov o kakovosti notranjim in zunanjim uporabnikom. Procesna usmerjenost in obvladovanje procesov - Statistični urad bo okrepil procesno organiziranost, ki jo razvija že vrsto let. Taka organiziranost določa enotno organiziran vhod podatkov (vprašalniki in administrativni viri), obdelavo podatkov in statistično analizo, izmenjavo podatkov v okviru slovenskega statističnega sistema in ESS-ja in diseminacijo uporabnikom. Vsi razvojni projekti, ki so se razvili zunaj tega koncepta, bodo postopoma vključeni v standardno procesno okolje. - Procesna organiziranost bo krepila racionalno delitev dela in porabo človeških in finančnih virov. - Timsko delo in partnerski odnosi do vseh zainteresiranih bodo prevladujoča oblika organiziranosti, pri čemer naj status vodilnih pomeni predvsem prvega med enakimi. - V skladu s pravili o obvladovanju kakovosti bodo zapisani temeljni procesi, kar ni pomembno le z vidika obvladovanja procesov, ampak predvsem njihove transparentnosti kot enega od kriterijev kakovosti in zagotavljanja potrebne sledljivosti za varovanje podatkov. - Izdelana bodo pravila ravnanja in odločanja na posameznih ravneh organiziranosti, med subjekti statističnega sistema, v odnosih z dajalci podatkov in uporabniki. - Delovni načrt in načrtovanje morata temeljiti na realnih predpostavkah. - Postopoma bodo za vsa statistična izkazovanja vnaprej predvideni datumi objav. - Izdelana in v prakso bodo postopoma prenesena pravila za večjo uporabo »makrostatističnega objavljanja«. 7.2. Klasifikacije Klasifikacije na področju socialnih statistik Vse hitrejši tehnološki, organizacijski, informacijski razvoj družbe se ne odraža le na ekonomskem področju, temveč tudi na socialnem. Velike in hitre spremembe na trgu dela, potreba po usposobljeni, mobilni delovni sili, težnja ljudi po kakovostnem življenju, po večjih možnostih informiranja, izobraževanja, dostopa do sredstev, potrebnih za primeren življenjski standard, povzročajo novonastajajoče socialnoekonomske pojave. V mednarodnih okvirih se povečujejo viri, namenjeni identifikaciji teh pojavov. Za potrebe njihovega obvladovanja in usmerjanja, ki je vključeno v vsebine posameznih mednarodnih in nacionalnih politik (socialna politika in zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, prosti pretok oseb ...), se vlagajo veliki napori v poenoteno preslikavanje teh pojavov v statističnoanalitične koncepte, v oblikovanje primerljivih metodologij, orodij za njihovo spremljanje, izkazovanje. Med temi orodji so tudi na področju socialnih statistik nadvse pomembne klasifikacije. S klasifikacijami se organizirano in sistematično spremljajo podatki, zaradi procesov globalizacije pa klasifikacije postajajo eden najpomembnejših definicijskih instrumentov kompleksnih pojavov (dr. Lea Bregar, statistične klasifikacije in izobraževanje, UNESCOV priročnik za uporabo mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja Isced 1997: Problemi pri uporabi Isceda 1997 v Sloveniji; Zbornik prispevkov; 2001). Za glavno nalogo v povezavi s klasifikacijami s socialnega področja so si mednarodne institucije UNESCO, OECD, Eurostat naložile nadaljnje uvajanje v uporabo, izboljšanje uporabe revidirane mednarodne klasifikacije ISCED-97 ter priročnika s »področja izobraževanja in usposabljanja« (za spremljanje podatkov o tekoči statistiki izobraževanja in podatkov o izobrazbeni strukturi). Skladno z osrednjo temo statistike izobraževanja in usposabljanja, ki jo v programih mednarodnega statističnega dela predstavlja vseživljenjsko izobraževanje, bo Eurostat v sodelovanju s CEDEFOP-om razvil dodatna nova orodja – klasifikacije za spremljanje različnih oblik vseživljenjskega izobraževanja (klasifikacija učnih aktivnosti). S klasifikacijo ISCED-97 in njenim poglobljenim dodatkom, priročnikom s »področja izobraževanja in usposabljanja«, bodo to temeljne klasifikacije v vseh posameznih statistikah v okviru demografsko-socialnega področja. V povezavi s statistiko dela je v mednarodnih statističnih programskih dokumentih za prihodnje obdobje navedena tudi potreba po revidiranju mednarodne klasifikacije poklicev ISCO-88. Statistična podpora Statistični urad RS bo spremljal razvoj mednarodnih klasifikacij na socialnem področju in jih bo skladno s pokrivanjem potreb mednarodnega izkazovanja podatkov uporabljal v raziskovanjih. Zaradi pokrivanja potreb uporabnikov na nacionalni ravni ter specifike nacionalnih sistemov nasploh (sistemi izobraževanja, usposabljanja, socialne varnosti, zaposlovanja itd. se med državami razlikujejo) si bo praviloma prizadeval razvijati ustrezne nacionalne klasifikacije

(10)(standardne, ki se sprejemajo z uredbo Vlade RS, tehnično-operativne za posamezna specifična raziskovanja), izhajajoče iz nacionalnih sistemov, ki bodo na ravni konceptov neposredno primerljive, primerljivost posameznih kategorij, zlasti na nižjih ravneh pa bo po potrebi zagotovil s prevajalniki. Če ne bo mogoče razviti lastnih novih nacionalnih klasifikacij, si bo prizadeval za čim ustreznejšo in enotno neposredno uporabo mednarodnih standardov. Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - osveščanje o pomembnosti klasifikacij s socialnega področja, spodbujanje k sodelovanju pri njihovi pripravi in posodabljanju; - skrb za enotno razumevanje in uporabo nacionalnih in mednarodnih standardnih klasifikacij s socialnega področja, s poudarkom na klasifikacijah izobraževanja; - sodelovanje z drugimi institucijami, ki razvijajo informacijsko-registracijske sisteme, katerih elementi so ali bi lahko bile klasifikacije s področja socialnih statistik, da bi zagotovili in organizirali neposredno primerljive podatke; - spremljanje in soglasno umeščanje vsebinsko novih pojavov – kategorij, kot so na primer nacionalne poklicne kvalifikacije, v klasifikacijske sisteme; - nadaljevanje dela pri pripravi novega sistema nacionalnih klasifikacij s področja izobraževanja (medresorno projektno delo v več aktivnostih in fazah); - izdelovanje tehnično-operativnih klasifikacij in prevajalnikov za posamična specifična raziskovanja na področju socialnih statistik; - posodabljanje Standardne klasifikacije poklicev (še zlasti kodirnega seznama), priprava predloga oziroma izvedba procedure za sprejetje vladne uredbe o spremembah in dopolnitvah Standardne klasifikacije poklicev. Klasifikacije na področju ekonomskih statistik V letu 2007 so predvidene večje spremembe glavnih klasifikacij dejavnosti (mednarodne, evropske, ameriške, nacionalne). Namen revizije je posodobiti klasifikacije glede na dejansko gospodarsko stanje ter jih čimbolj uskladiti. Priprave na revizijo so se začele že leta 2002 z analizo primerljivosti med klasifikacijami in zbiranjem predlogov za spremembe in dopolnitve. V naslednjih letih je predvidena priprava revidiranih klasifikacij dejavnosti NACE Rev. 2, ISIC Rev. 4 ter nacionalnih klasifikacij dejavnosti, ki izhajajo iz teh dveh mednarodnih standardov. Med njimi je tudi slovenska Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD), ki jo bo treba prilagoditi spremenjeni evropski klasifikaciji dejavnosti. V tem okviru je treba upoštevati specifične potrebe slovenskih uporabnikov klasifikacije dejavnosti in preveriti morebitne dodatne členitve posameznih razredov. Podobne spremembe so predvidene tudi v evropski Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA). Te bodo upoštevale spremembe klasifikacije dejavnosti. Predvidena je tudi razčlenitev storitev na področjih, kjer klasifikacija doslej ni bila dovolj podrobna. Statistična podpora Tako klasifikacija dejavnosti (NACE) kot klasifikacija proizvodov po dejavnosti (CPA) sta obvezna statistična standarda EU-ja, ki zagotavljata primerljivost podatkov članic. Ob vstopu v EU bodo tudi v Sloveniji uveljavljene uredbe Evropskega sveta, zato je nujno, da so slovenske klasifikacije že zdaj usklajene z evropsko zakonodajo, za kar je zadolžen Statistični urad Republike Slovenije. Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - spremljanje akcij EU-ja v zvezi z revizijo klasifikacij dejavnosti in proizvodov; - sodelovanje pri pripravi predloga za NACE Rev.2 in CPA 2007; - priprava nacionalnih različic teh klasifikacij ter dodatnih pojasnil postavk; - priprava ustreznih publikacij; - revizija klasifikacij in šifrantov, ki so povezani z osnovnima klasifikacijama SKD in CPA; - spremljanje drugih akcij s področja ekonomskih klasifikacij ter - skrb za usklajenost slovenskih ekonomskih klasifikacij z evropskimi in mednarodnimi standardi. Kombinirana nomenklatura Kombinirana nomenklatura (KN) je evropska nomenklatura blaga, ki se v osnovi uporablja kot carinska klasifikacija, obenem pa služi tudi za potrebe statistike zunanje trgovine. Uvedena je bila leta 1988, ko so opustili do tedaj veljavni klasifikaciji CCT (Common Customs Tariff – za carinske potrebe) in NIMEXE (Nomenclature for Import and Export of European Community – za statistične potrebe). Osnovo ima v mednarodni klasifikaciji HS (Harmonised System – Harmonizirani sistem nazivov in šifriranja blaga), ki se danes uporablja v več kot 180 državah sveta in carinskih unijah (98% svetovne trgovine). HS je sledil tehnološkemu razvoju in spremembam v mednarodnih trgovinskih tokovih s spremembami in dopolnitvami v letih 1992, 1996 in 2002, naslednja sprememba pa je predvidena v letu

1. Slovenija je uvedla KN
2. januarja 1996 ob harmonizaciji nacionalne carinske zakonodaje z evropsko in ob uvedbi enotne carinske listine. Ustanova, ki je odgovorna za nacionalno različico KN-ja, je Ministrstvo za gospodarstvo. V okviru MG-ja deluje Komisija za KN s člani iz različnih institucij (CURS, SURS, GZS, nekatera ministrstva), ki pripravlja in usklajuje vsakoletne spremembe. Slovenija je evropski osemmestni šifri dodala nacionalno delitev (do leta 2000 eno mesto, od leta 2001 dve mesti zaradi formalne uskladitve z evropskim TARIC-om) za potrebe lastne zunanjetrgovinske politike. Kombinirana nomenklatura se spreminja vsako leto (na evropski in nacionalni ravni) v skladu z različnimi potrebami (zunanjetrgovinska politika, spremembe v blagovnih tokovih, spremembe v tehnologiji, statistične potrebe ipd.). Statistična podpora V EU-ju se KN uporablja v statistiki blagovne menjave s tretjimi državami (Extrastat) in v statistiki blagovne menjave med državami članicami (Intrastat). V Sloveniji se v statistiki zunanje trgovine uporablja od leta 1996, po vstopu v EU pa se bo uporabljala tudi v Intrastatu. Ker se KN uporablja tudi v statistične namene, je povezljiva s sorodnimi statističnimi klasifikacijami (SMTK, SKD oz. NACE, NIP oz. Prodcom, Klasifikacija proizvodov po dejavnosti oz. CPA, ISIC, BEC ipd.). Zaradi te povezljivosti lahko podatke iz carinskih deklaracij prikazujemo po različnih klasifikacijah, kar omogoča uporabo zunanjetrgovinskih podatkov za različne analize in različne potrebe. Vsakoletno prilagajanje zunanjetrgovinske statistike spremembam KN-ja je dokaj zahtevna in zamudna naloga, saj je treba uskladiti tako šifrant skrajšanih nazivov za potrebe avtomatske obdelave podatkov kot povezovalni šifrant med KN-jem in ostalimi klasifikacijami. Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - v skladu z evropsko zakonodajo je treba do vstopa v EU v nacionalno različico KN uvesti še poglavje 98 (izvoz proizvodnih linij) in listo proizvodov, za katero pri Intrastatu ni treba izpolnjevati neto mase (v ostalem je nacionalni KN že skladen z evropskim); - po vstopu v EU bo Slovenija lahko vplivala na spremembe KN-ja (statistične in carinske) prek odbora CCC (Customs Code Committee), kjer zdaj sodelujemo samo kot opazovalci; - po vstopu v EU bo Slovenija sprejela evropski TARIC (instrument zunanjetrgovinske politike EU-ja, nadaljnja členitev KN-ja na
3. in
4. mestu). Priprave na prevzem TARIC-a so v pristojnosti MG-ja in MF-ja. 7.
5. Izobraževanje statistikov Pri strateškem razvoju programa izobraževanja statistikov bomo – poleg tekočega izobraževanja, ki ga s seboj prinaša razvoj informacijske tehnologije – širili znanje v razvoj novih metodologij, ki bodo kot posledica razvoja informacijske tehnologije obvladovale tudi zbiranje podatkov v širšem in anketiranje v ožjem smislu. Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - utrditev osnovnih statističnih znanj (vzorčenje, anketna metodologija, povezovanje podatkov iz različnih virov, zaščita podatkov ipd.), kar bo potekalo v okviru programa notranjega izobraževanja na SURS-u. Udeleženci notranjega izobraževanja so tako uslužbenci SURS-a kot tudi uslužbenci pooblaščenih izvajalcev; - osvajanje in uporaba novih metodologij (npr. metode imputacije, ki uporabljajo visoko razvito informacijsko tehnologijo ter veliko razpoložljivost administrativno povezanih baz; razvoj vprašalnikov za elektronsko in spletno anketiranje ipd.), kar bo potekalo delno prek mednarodnih institucij, delno pa tudi v okviru programa internega izobraževanja na SURS-u, - organiziranje delavnic, ki se jih bodo udeleževali uslužbenci SURS-a in pooblaščenih izvajalcev: z izmenjavo mnenj in izkušenj bomo poskušali doseči širitev t. i. sedanjih dobrih praks (current-best-practice) metod na različne izdelke; - sprotno sledenje potrebam po znanju zaradi razvoja informacijske tehnologije; - priprava ustreznih učbenikov v programu internega izobraževanja, ki bodo na voljo na intranetu vsem zaposlenim na SURS-u, prek interneta pa tudi zaposlenim pooblaščenih izvajalcev, kar bo vsem zainteresiranim omogočilo pregled različnih razvojnih metodoloških novosti in transparenten pogled trenutnih praks zbiranja, obdelave in analize podatkov, s čimer bi se lahko približali t. i. current-best-practice metodam. 7.
6. Infrastrukturne storitve in storitve informacijske tehnologije Pri strateškem razvoju v naslednjem obdobju je nujna razbremenitev poročevalskih enot pri posredovanju podatkov, večja prilagoditev potrebam uporabnikov ter standardizacija postopkov arhiviranja obsežnega statističnega gradiva. Razvoj infrastrukturnih storitev v okviru slovenske državne statistike bo do konca leta 2007 podpiral predvsem: - elektronsko posredovanje podatkov in storitev zunanjim uporabnikom, - nadaljnje uvajanje elektronskega poročanja ter - standardizacijo elektronskega arhiviranja. Pri tem bo treba zagotaviti nemoten potek statističnega procesa dela, ki naj ga povezujejo ustrezni metapodatki ter (standardizirani) postopki v t. i. "metadata driven process". Razvoj in uvedba predlaganih infrastrukturnih storitev bo pomenila pomembno izboljšavo obstoječega procesa dela, prispevala k večji ažurnosti, kakovosti ter uporabi statističnih podatkov, obenem pa povečala varnost arhiviranega gradiva. 7.
7. Diseminacijska politika SURS si pri diseminaciji podatkov še posebej prizadeva biti prijazna ustanova do vseh uporabnikov doma in v tujini. Prilagajal jo bo različnim oblikam in potrebam uporabnikov. Določil je glavne strateške cilje: - enak dostop do statističnih rezultatov, - strokovnost, - preglednost, - prijaznost do uporabnikov, - izboljšan dostop do statističnih podatkov in informacij prek spleta, - izdajanje publikacij v čim večjem obsegu dvojezično, v slovenščini in angleščini. Mednarodna diseminacija je ena od osnovnih nalog urada. Kadar diseminirajo podatke mednarodnim organizacijam druge institucije, ima tudi vlogo koordinatorja. Zahteve po pravočasnosti statističnih podatkov, predvsem kratkoročnih statistik, naraščajo tako na področju ekonomskih kot tudi drugih statistik. To je možno uresničiti s pravočasnim odzivom poročevalskih enot, z uporabo sekundarnih virov in izboljšanjem delovnih postopkov znotraj SURS-a. Urad pripravlja napoved objav za nekatere uporabnike – npr. Mednarodni denarni sklad, načrtuje pa jo za vse rezultate. Uporabniki so trenutno razdeljeni v štiri skupine: podjetja, javni sektor, splošna javnost ter raziskovalci in univerze. Pomembne prihodnje naloge so: - podrobnejša razdelitev uporabnikov glede na njihove specifične zahteve, - izboljšanje izobraževanje uporabnikov, - uvajanje rednega merjenja njihovega zadovoljstva s kakovostjo podatkov in storitev. 7.
8. Registri SURS oblikuje, vodi in vzdržuje svoje statistične registre s povezovanjem podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov s podatki, zbranimi s programom statističnih raziskovanj. Statistični poslovni register Izhajajoč iz potreb statističnih raziskovanj, sodi vzpostavitev in vodenje statističnega poslovnega registra (SPR) med prednostne naloge srednjeročnega programa državne statistike. Ustanovitev in vodenje SPR-ja v skladu z evropskimi predpisi in metodologijo dopolnjuje dolgoročne cilje delovanja državne statistike. Vzpostavitev in vodenje SPR-ja sta pomembna pogoja za učinkovito izkazovanje, obdelovanje, povezovanje in vključevanje različnih statističnih in drugih podatkov, ki jih zbirajo in uporabljajo pooblaščeni izvajalci državne statistike. Statistični poslovni register bo kot evropsko harmonizirana zbirka podatkov o poslovnih subjektih in podatkovna podpora delovanja statističnega sistema: - olajšal izdelavo statističnih adresarjev, - poenotil postopke in opredelitve za enote statističnega opazovanja, - pokrival potrebe zbiranja statističnih podatkov o poslovnih subjektih za namene državne statistike, - zagotovil zanesljivost, objektivnost in preglednost izkazovanja statističnih podatkov, - povečeval učinkovitost postopkov pri organizaciji in izvedbi statističnih raziskovanj, - olajšal uvajanje novih tehnologij pri zbiranju, obdelovanju in izkazovanju statističnih podatkov, - podpiral nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike v RS, - omogočil mednarodne primerjave in povezave statističnih podatkov, - olajšal spremljanje demografije poslovnih subjektov, - pripomogel k uspešnejši tranziciji in mednarodni povezavi slovenske statistike in - z identifikacijsko številko omogočil povezovanje statističnih podatkov z drugimi administrativnimi viri. Za uresničitev teh nalog bo treba ustvariti ustrezne metodološke, organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje. Statistični register delovno aktivnega prebivalstva Za uspešno vodenje socialne in ekonomske politike države ter za pravočasno in učinkovito poseganje na trg dela so potrebni hitri, pravočasni in zanesljivi podatki. Pritisk poročevalskih enot po zmanjšanju obveznosti do poročanja narekuje nove metode zbiranja podatkov oziroma uporabo obstoječih administrativnih in statističnih virov. V ta namen na uradu že več let vzdržujemo Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, ki je bogat vir podatkov o demografskih in zaposlitvenih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih oseb. Z enoličnimi identifikatorji za osebe in poslovne subjekte omogoča povezovanje z drugimi statističnimi in administrativnimi viri. V naslednjem obdobju je potrebna metodološka in tehnična posodobitev registra. Podatki statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva kot statistična podpora omogočajo: - ugotavljanje gibanja in strukture delovno aktivnega prebivalstva, - ugotavljanje delovnih migracij, - longitudinalno analizo trga dela, - s podatki o brezposelnih osebah analizo prehodov med zaposlitvenimi statusi, - s podatki izobraževanja analizo prehodov med izobraževanjem in trgom dela, - s podatki prejemkov iz dela analizo strukture plače, - dopolnilni vir drugim statističnim raziskovanjem, - osnovo za vzpostavitev drugih statističnih registrov, - primerljivost statističnih podatkov z drugimi državami z uporabo mednarodno primerljivih klasifikacij. Za uresničevanje teh nalog je treba ustvariti ustrezne tehnične, metodološke in organizacijske pogoje. 7.
9. Varstvo podatkov in statistična zaupnost Pri zaščiti podatkov pri diseminaciji bodo SURS in pooblaščeni izvajalci statističnega programa v prihodnjem obdobju upoštevali naslednja pravila: - Pred objavo tabel in mikropodatkov se ti ščitijo z ustreznimi programskimi paketi. Noben statistični podatek, ki ga je možno identificirati, torej pripisati določeni enoti opazovanja, ne sme biti na voljo javnosti zunaj SURS-a oziroma pooblaščenih izvajalcev. Zunaj SURS-a oziroma pooblaščenih izvajalcev so lahko od posamičnih podatkov na voljo samo deindividualizirani, tako imenovani mikropodatki. - Posamične celice v tabelah, ki kažejo, kako se opazovani posamezniki razporejajo po svojih določenih znakih, morajo vsebovati najmanj naslednje število enot: - pri najbolj občutljivih znakih (vera, nacionalnost in podobno) najmanj 10 enot, - pri občutljivih znakih (dohodki) najmanj 3 enote, - pri najmanj občutljivih znakih (demografski) ni omejitve in se lahko prikazujejo tudi celice z eno samo enoto. Za statistično zaščito podatkov pred razkritjem bomo uporabljali programske pakete, ki so na voljo v Evropski uniji in jih države članice prav tako uporabljajo. Ker je zaščita pred razkritjem področje, kjer se nove metode hitro razvijajo, bomo v obdobju 2003–2007 sledili novim metodologijam in z njimi povezanim programskim paketom. 7.
10. PODROČJA EKONOMSKIH, DEMOGRAFSKIH IN SOCIALNIH POLITIK, POLITIK NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER POTREBNA STATISTIČNA PODPORA RAZDELITEV STATISTIČNE VSEBINE

(11)Preglednica razdelitve statistične vsebine Politika Politika je povzetek nacionalnih

(12)in mednarodnih

(13)statističnih zahtev z vidika političnih potreb. Te potrebe so razdeljene na 24 naslovov, ki pokrivajo politike Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj. Poglavje in področje Poglavje in področje predstavljata grobo razdelitev statistične vsebine. SPSR in LPSR sta sestavljena iz poglavij in področij, ki so povzeta po Statistical Requirements Compendium, 2002 in Community Statistical Programme 2003–2007, Commission of the European Communities, Brussels, 28. 11. 2001. Modul Modul je zaokrožena vsebina statistik, ki pokriva en del politik. Uresničuje se s sekundarnimi viri (registri), primarnimi viri (statistična raziskovanja) ter internimi inputi (ekonomske statistike kot input v nacionalne račune)

(14). Razdelitev vsebine je tako kot za poglavja in področja povzeta po Statistical Requirements Compendium in Community Statistical Programme, dodani pa so moduli za uresničitev posebnih nacionalnih potreb. Statistično raziskovanje Statistično raziskovanje zajema imensko poimenovana raziskovanja, uresničena ne le s primarnim zbiranjem podatkov, pač pa tudi s sekundarnimi viri in internimi inputi. Poleg tega zajema tudi vsebine, ki nimajo neposrednih raziskovanj, so pa pomembne za uresničitev statističnega programa. Razvojne naloge Razvojne naloge so del "Statističnega raziskovanja" (področje 22), kot statistična raziskovanja pa so strukturirane na enak način, kot to velja za redne naloge LPSR-ja. I. PROST PRETOK BLAGA Vsebina politike Uresničitev svoboščin, kot so prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, omogoča, da lahko proizvodni dejavniki dela in kapitala delujejo brez ovir. Podjetja lahko izdelujejo in prodajajo svoje izdelke skladno s sistemom svobodne konkurence v državi članici, v kateri so zanje najbolj ugodni pogoji. Podjetja se lahko ustanavljajo na skupnem trgu, kjerkoli želijo, in črpajo številna sredstva kapitala, ki obstajajo v vsaki državi članici. Ključni problem Slovenije je sposobnost ocene posledic sprejetja acquis v luči implementacijske sposobnosti podjetij. Kljub intenzivnemu prizadevanju, da bi podjetniški sektor čimbolj aktivno vključili v identifikacijo potencialnih problemov implementacije acquis, je naloga zelo zahtevna

(15). Potrošniki imajo prosto izbiro proizvodov boljše kakovosti in/ali proizvodov po nizkih cenah, izdelanih v državah članicah. Delavci imajo boljši dostop do delovnih mest tam, kjer je večje povpraševanje, ter imajo tako večje ugodnosti zaradi boljših delovnih pogojev in plač. Na področju carinskih predpisov, mednarodnega carinskega sodelovanja in administrativne usposobljenosti bo potrebna ustrezna tehnična adaptacija za učinkovito spremljanje in izvajanje evropskih predpisov in izmenjavo informacij. Glavne vsebine CSP-ja

(16): Ko je leta 1993 začel veljati enotni trg, je bil uveden sistem za statistično merjenje trgovine z blagom med državami članicami (Intrastat), ki zagotavlja podrobno statistiko o trgovini znotraj Skupnosti, primerljivo s statistiko o trgovini Skupnosti s tretjimi državami. Sistem se bo še naprej prilagajal zakonodajnim reformam, treba pa bi ga bilo tudi poenostaviti. Treba bo izboljšati zanesljivost statistike uvoznih in izvoznih cen, da bo merjenje notranje konkurenčnosti izdelkov Skupnosti bolj učinkovito. Posledice predvidenega prehoda na enotni sistem DDV-ja bodo morale biti analizirane na podlagi vrednotenja statističnih in administrativnih virov. Prednost bosta imela vzdrževanje povezave s sistemom DDV-ja in uporaba poslovnih registrov. Statistična podpora politiki V EU-ju se statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zbirajo, obdelujejo in diseminirajo v okviru t. i. sistema Intrastat, ki sloni na statističnem obrazcu, podobnem enotni carinski listini, in povezavi z davčnimi podatki. Sistem Intrastat je bil formalno uveden

1. januarja 1993, ko je začel veljati enotni trg, ukinjene so bile meje in carinske formalnosti znotraj EU-ja, s tem pa je izpadel tudi administrativni vir podatkov za blagovno menjavo znotraj Skupnosti – carinska deklaracija. Priprave na harmonizacijo z evropsko zakonodajo za Intrastat – le-ta v praksi pomeni vzpostavitev nacionalnih sistemov Intrastat v državah kandidatkah – potekajo v okviru različnih programov Phare pod vodstvom Eurostata že od druge polovice leta 2000, praktična implementacija pa je načrtovana v obdobju 2002–2003 v okviru Širitvenega projekta za statistiko zunanje trgovine. Eurostat posveča temu projektu izjemno pozornost in vsestransko podporo, saj velja Intrastat za eno izmed najbolj kompleksnih in obsežnih statističnih raziskovanj v državah članicah, statistični podatki o blagovni menjavi pa so nepogrešljiva podpora vodenju gospodarske in denarne politike Skupnosti. Po vzoru nekaterih držav članic, kjer si delo v zvezi z Intrastatom delita nacionalni statistični urad in carinska ali davčna uprava, sta se v Sloveniji o delitvi dela dogovorila SURS in CURS (dogovor podpisan maja 2002). Tretja institucija, ki je posredno vpletena v vzpostavitev nacionalnega Intrastata, je DURS. Le-ta bo moral najkasneje ob vstopu v EU začeti pošiljati Statističnemu uradu podatke o vrednosti blagovne menjave znotraj Skupnosti na ravni identifikacije podjetja. Omenjena obveznost nacionalne davčne uprave do nacionalne institucije, odgovorne za Intrastat, je predpisana v evropskih uredbah za statistiko blagovne menjave med državami članicami, saj so davčni podatki (po ukinitvi carinskih deklaracij) edini vir za ugotavljanje, katera podjetja trgujejo znotraj Skupnosti. Preglednica 1: Povezava politike Prost pretok blaga s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 V skladu s cilji Širitvenega projekta za statistiko zunanje trgovine (formalno se trajanje projekta razteza od prvega četrtletja 2002 do konca avgusta 2003) in dogovorom o delitvi dela s Carinsko upravo bo do konca 2003 vzpostavljen prototip nacionalnega sistema Intrastat, ki bo ob vstopu v EU sposoben zaživeti kot redno mesečno statistično raziskovanje. To pomeni, da je treba iz vsebinskega, tehničnega in organizacijskega vidika zgraditi celotno procesno verigo podatkov, ki bo omogočala hiter zajem podatkov, učinkovite kontrole in popravljanje podatkov, dobro sodelovanje s poročevalskimi enotami, redno zagotavljanje davčnih podatkov, potrebnih za izvajanje Intrastata (Davčna uprava), in diseminacijo mesečnih podatkov o blagovni menjavi za domače, evropske in mednarodne potrebe. Po vstopu v EU bomo sistem še naprej izboljševali in nadgrajevali (metodološko, tehnično in operativno) na podlagi analiz rezultatov poskusnega in rednega raziskovanja. Še naprej bo treba izobraževati in obveščati podjetja, da bi zagotovili čim boljšo kakovost podatkov. Zaradi drugega vira podatkov in nekoliko drugačnih metodoloških osnov, kot jih ima klasična zunanjetrgovinska statistika, velikega števila podatkov in njihovih povezav z davčnimi podatki, kakovost Intrastatovih podatkov v državah članicah še vedno ni povsem zadovoljiva. Pričakovati je, da se bodo s podobnimi težavami spopadale tudi nove članice. Podatke iz obstoječe klasične zunanjetrgovinske statistike in podatke iz sistema Intrastat bo treba povezati v vsebinsko celoto, kar predpostavlja vpeljavo nekaterih novih metodoloških rešitev in revizijo diseminacije statistike zunanje trgovine. Upoštevati bo treba tudi dodatne spremembe evropske zakonodaje za statistiko blagovne menjave med državami članicami, ki jih EU načrtuje za
2. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Sodelujoče institucije: Carinska uprava RS, Davčna uprava RS, Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije. II. KMETIJSTVO (vključno z ribištvom) Vsebina politike Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, temveč prek kmetijstva potekata tudi socialna in okoljska komponenta razvoja. V Sloveniji so naravne razmere za kmetijstvo relativno neugodne

(17), kar omejuje proizvodne možnosti, znižuje učinkovitost in zvišuje proizvodne stroške. Osnovna naloga kmetijske strukturne politike je izboljšati učinkovitost in konkurenčnost kmetijstva in s tem tudi povečati prihodek kmetijskih gospodarstev kot subjektov kmetijske proizvodnje

(18). Program kmetijskih reform je razdeljen na tri področja: (

1. i)kmetijske strukture (oblikovanje gospodarsko močnejših in razvojno perspektivnejših kmetijskih gospodarstev), (
2. ii)živilskopredelovalno industrijo (podpore za posodobitev dejavnosti) in (iii) celostni razvoj podeželja (spremembe pri prostorskem urejanju, podpore ekonomskemu povečevanju raznovrstnosti

(19)in inovativni ukrepi za razvoj podeželskih gospodarstev)

(20). Na podlagi Programa razvoja podeželja 2000–2006 je Slovenija leta 2002 začela črpati predpristopno pomoč EU-ja. Slovensko kmetijstvo in podeželje bosta od EU-ja dobila le minimalna finančna sredstva, saj je Evropska komisija od skupaj 520 milijonov letnih sredstev SAPARD-a

(21)Sloveniji na podlagi meril namenila le 1% razpoložljivih sredstev. V sedmih letih naj bi Slovenija od EU-ja prejela skupno 45,1 milijona evrov, kar predstavlja 28,9% predvidenih celotnih stroškov za izvedbo programa. Program prestrukturiranja kmetijstva je podkrepljen tudi s sorazmerno velikimi državnimi pomočmi (v letu 2000 45,9% vseh pomoči)

(22). V pogajalskem procesu je Slovenija glede določitve vinorodnih območij utemeljevala uvrstitev celotnega vinorodnega območja v vinorodno cono B

(23)s klimatskimi in proizvodnimi značilnostmi pridelave grozdja in vina, ki so bili razlog, da je ureditev enoloških postopkov v Sloveniji tradicionalno urejena v skladu z zahtevami pravnega reda EU-ja, ki velja za območja, uvrščena v vinorodno cono B

(24). Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Gozdovi imajo pri oblikovanju okolja velik pomen, zato je pomembno spremljanje stanja in usmerjanje razvoja gozdov

(25). Morsko ribištvo v RS je omejeno na slovenske teritorialne vode (okoli 4,5 navtične milje od obale) in odprte mednarodne vode Jadrana od razglasitve samostojnosti. Teritorialne vode obsegajo okoli 180 km2 in segajo do teritorialnih voda Republike Italije in Republike Hrvaške. Slovenski ribiči lahko ulovijo 1.500 ton malih plavih rib na leto v hrvaških teritorialnih vodah. Omejitve ribolovnega območja po osamosvojitvi so privedle do nesorazmerja med obstoječimi ribolovnimi fondi in številom ribičev ter sredstev za ribolov. Sladkovodni ribolov se izvaja samo kot športni ribolov, ker slovenske vode ne bi prenesle gospodarskega ribolova

(26). V letu 2001 se je začel izvajati Slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP). V njegovem okviru je sprejetih 23 ukrepov, ki jih RS v predpristopnem obdobju postopno vključuje v izvajanje. Vsako leto se povečuje število in obseg ukrepov. V letu 2002 poteka 12 ukrepov, ki so združeni v sklopih: zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na okolje, ohranjanje tradicionalne kmetijske krajine, upravljanje območij s posebnimi naravnimi omejitvami ter izobraževanje in promocija

(27). Glavne vsebine CSP-ja: posebna pozornost bo namenjena okoljski razsežnosti, s tem da se razvija statistika, ki je potrebna za analizo medsebojne povezave med kmetijstvom in okoljem, vključno z izboljšanjem statistike o uporabi gnojil in pesticidov, organskem kmetovanju in akcijah za vzdrževanje biotske raznovrstnosti in kmečkega naravnega okolja. CAP (skupna kmetijska politika) se lahko spremeni zaradi reform, ki bodo posledica "Agende 2000". Nadaljevalo se bo delo na področju kazalnikov povezovanja in vključevanja okoljskih zadev v CAP in operativnih kazalnikov podeželja. Pozornost bo namenjena tudi naraščajočim potrebam po informacijah iz potrošniških vidikov in vidikov blaginje kmetijstva in statistični podpori kmečkega razvoja v CAP-u. Na področju gozdarstva se načrtujejo izboljšave pri razvoju specifičnih kazalnikov, potrebnih za upravljanje okolja in trajnostnega upravljanja gozdov. Treba je razviti informacije o trajnostnem upravljanju industrij, ki uporabljajo les, pri čemer bo treba upoštevati posledice Bonskega dogovora v smislu Sporazuma iz Kyota. Na področju ribištva se večajo zahteve po podatkih o parametrih za ocenjevanje socialnega in gospodarskega položaja, nastalih zaradi omejevanja dejavnosti ribiških plovil in zmanjševanja ribiške flote. Statistična podpora politiki Republika Slovenija je v letu 2000 izvedla popis kmetijskih gospodarstev. Popisi so osnova za analizo strukturnih sprememb na nacionalni in regionalni ravni. Hkrati so zelo pomembni za ostala statistična raziskovanja, ki se izvajajo v času med enim in drugim popisom, ker se podatki uporabljajo kot osnova za izbor vzorcev. Popis je tudi podlaga za vzpostavitev administrativnega registra kmetij. V prihodnje bo pomemben administrativni vir za kmetijske statistike Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS – Integrated Administrative and Control System). IACS podpira izplačila subvencij kmetom in intervencije na trgu v skupni kmetijski politiki EU-ja (CAP). Vendar pa je pomanjkljivost IACS-ja, da ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za statistični namen in ne vključuje kmetijskih gospodarstev, ki ne prosijo za subvencije. Reforma skupne kmetijske politike (CAP – Common Agricultural Policy), ki je v pripravah, bo namenila posebno pozornost varovanju okolja in trajnostnemu gospodarjenju na vseh področjih. Poudarjeno bo vzdrževanje okoljskih funkcij kmetijstva in izogibanje negativnim vplivom kmetijstva na okolje. Zato bodo pomen pridobili statistični podatki o kakovosti vode in zraka, rabi zemljišč in drugih naravnih virov, upravljanju odpadkov, hrupu, favni, flori in biotopih. V letih 2003–2007 bodo izvedeni trije kmetijski vzorčni strukturni popisi (2003, 2005, 2007) in prvi od treh (v letu 2003) bo posebej pomemben z vidika spremljanja novih okoljskih značilnosti. Preglednica 2: Povezava politike Kmetijstvo (vključno z ribištvom) s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - uporaba vseh razpoložljivih administrativnih podatkovnih virov za statistični namen; - nadaljnje prilagajanje metodologij in klasifikacij po zahtevah Eurostata; - elektronsko pošiljanje podatkov Eurostatu: baza podatkov EUROFARM; - sodelovanje pri analizi podatkov, vključenih v kmetijski informacijski sistem (AgrIS - Agricultural Information System), ki ga razvija Eurostat; glavni namen tega je prikaz letnih kmetijskih statistik v bazi NewCronos, s čimer imajo uporabniki olajšan dostop in uporabo podatkov; - nadaljevanje spremljanja podatkov o pridelavi in porabi pomembnih kmetijskih pridelkov "majhnih enot", pomembnih z vidika nacionalnih računov in prehranskih bilanc; - izvedba treh kmetijskih strukturnih, vzorčnih popisov (v letih 2003, 2005 in 2007) z vključitvijo novih karakteristik, povezanih s spremljanjem vplivov kmetijstva na okolje; - izvedba popisa tržnega vrtnarstva v letu 2003 in popisa intenzivnih sadovnjakov v letu 2007; - diseminacija kmetijskih statističnih podatkov na prijazen način za uporabnika ter uporaba orodij za hitro tabeliranje po posebnih potrebah uporabnikov na podatkih čim več raziskovanj. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijski inštitut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Zavod za gozdove RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje. III. PROST PRETOK OSEB Vsebina politike Notranja selitvena mobilnost je v Sloveniji precej nižja kot v EU-ju in ni povezana le s tradicijo in kulturo, temveč tudi z obsegom, strukturo, izkoriščenostjo in dostopnostjo do stanovanjskega sklada. Privatizacija družbenih stanovanj v začetku devetdesetih let je prispevala k dejstvu, da več kot 90% gospodinjstev živi v stanovanjih, ki so v njihovi lasti oziroma v lasti staršev ali sorodnikov (v EU-ju 56% leta 1995). Velik delež lastniško zasedenih stanovanj in skromna ponudba tako zasebnih najemnih kot tudi socialnih in neprofitnih stanovanj zavirajo mobilnost delovne sile

(28). V prihodnjih letih bo treba povečati ponudbo najemnih stanovanj (zasebnih, profitnih in socialnih), vpeljati in urediti sistem objektnih in subjektnih subvencij, razširiti sistem finančnih mrež (nacionalna stanovanjska varčevalna shema) in projektnega financiranja stanovanjske gradnje, pri katerem se oblikuje sodelovanje in partnerstvo med centralno državo, lokalno skupnostjo, gradbinci, zadrugami, združenji in zasebnimi stanodajalci

(29). Politika migracij, ki jih dopušča članstvo v EU-ju, bo v prihodnjih letih pridobila pomen ne le zaradi internacionalizacije trga delovne sile, marveč tudi zaradi zmanjšanja števila delovno sposobnega prebivalstva v Sloveniji, ki ga napovedujejo demografske projekcije

(30). Načelo prostega pretoka oseb znotraj EU-ja vključuje pravice državljanov EU-ja glede zaposlovanja in bivanja. Po vključitvi v EU bo Slovenija lahko ohranjala nadzor nad priseljevanjem in možnostjo "izbire za gospodarstvo potrebnih kadrov" le z izvedbenimi predpisi in ne z neposrednimi zakonskimi omejitvami, pri čemer ne bo smela kršiti načel prostega pretoka oseb

(31). Slovenija bo kot najbolj razvita od držav kandidatk privlačevala delovno silo iz manj razvitih držav. Z migracijsko politiko bo morala Slovenija selekcionirati priselitve tako, da bo pritegnila iz drugih držav predvsem tiste poklicne skupine, pri katerih bo razkorak med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu delovne sile v prihodnjih letih največji (najverjetneje v tehničnih poklicih in na področju informatike). Na drugi strani pa bo morala najti instrumente za zadrževanje emigracije mladih in usposobljenih kadrov z zagotavljanjem življenjskih in delovnih možnosti, ki so primerljive na ravni EU-ja, z oblikovanjem razvojnih jeder, ki bi pritegnila mlade usposobljene ljudi, ter z zagotavljanjem primerne ravni dohodkov in stanovanjske ponudbe

(32). Glavne vsebine CSP-ja: Program Skupnosti združuje politiko prostega pretoka oseb s politiko storitev in kapitala. Statistična podpora politiki Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo oziroma z dnem, ko bo med EU-jem in Slovenijo uveljavljen prosti pretok delavcev, bo državljanom članicam Unije zagotovljen prosti dostop do trga dela v Sloveniji. V prehodnem obdobju, do uveljavitve prostega pretoka delavcev, bodo osnovo za zaposlovanje delavcev med Slovenijo in posameznimi članicami EU-ja predstavljali posebni meddržavni sporazumi o zaposlovanju. Zaposlovanje vseh tujih državljanov na območju Slovenije ureja zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00) z režimom izdaje delovnih dovoljenj. Isti zakon opredeljuje način in vsebino vodenja evidenc, iz katerih zagotavljamo podatke o številu in vrsti izdanih delovnih dovoljenj ter podatke o številu zaposlenih tujih državljanov, vključno s pregledi držav, iz katerih prihajajo zaposleni tujci. Organizirano zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini je v devetdesetih letih praktično zamrlo. Trenutno poteka le na osnovi bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o zaposlovanju zaradi poglabljanja poklicnih in jezikovnih znanj, sezonskega zaposlovanja in zaposlovanja medicinskih sester. Vsako organizirano posredovanje in zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini na podlagi omenjenega in morebitnih novih meddržavnih sporazumov je evidentirano, zagotovljeno je njegovo statistično spremljanje. Sprotno zagotavljanje podatkov o zaposlenih tujih državljanih v Sloveniji in slovenskih v tujini spada v širši okvir statističnega spremljanja trga dela. Vodenje migracijske politike, vključno z regulacijo emigracijskih in imigracijskih tokov delavcev je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Preglednica 3: Povezava politike Prost pretok oseb s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - zagotoviti celovito statistično spremljanje zaposlenih tujcev v Sloveniji; - zagotoviti statistično spremljanje zaposlovanja slovenskih državljanov v drugih državah, ki bo potekalo na podlagi bilateralnih sporazumov med Slovenijo in drugimi državami. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za družbene vede - Inštitut za družbene vede. PROST PRETOK STORITEV Vsebina politike V svetu se krepi pomen informacijsko-komunikacijskih storitev, poslovnih in finančnih storitev, vse pa imajo visoko dodano vrednost ter povečujejo učinkovitost celotnega gospodarstva in družbe. Gre za visoko specializirane storitve, ki jih večina podjetij zaradi pomanjkanja človeških in finančnih virov ne proizvaja interno, ampak jih kupuje na trgu od specializiranih ponudnikov. Tudi sodobne države (uprava in javne službe) vse pogosteje kupujejo te storitve na trgu in tako povečujejo svojo učinkovitost in fleksibilnost. V Sloveniji razen razvoja teh storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost zaostajajo za državami EU-ja. Slovenija nima ustrezne politike razvoja sodobnih storitev (poslovnih, finančnih, informacijsko-komunikacijskih), EU pa jo ima in temelji na horizontalnih politikah. Za razvoj novih storitev so pri nas potrebne predvsem naslednje usmeritve in aktivnosti: - ustanavljanje poslovno-podpornih mrež, ki bi zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem na enem mestu ponujale vrsto specializiranih storitev, potrebnih za poslovanje; - oblikovanje skladov tveganega kapitala, ki vzpodbujajo inovativnost in nastanek podjetij z novimi tehnologijami in storitvami; - oblikovanje tehnoloških parkov in inkubatorjev, v okviru katerih bodo delovala podjetja, ki razvijajo podporo e-poslovanju, nove storitve in tehnologije; - pospeševanje elektronskega poslovanja med državno upravo in podjetji ter med državno upravo in državljani, ki bo posledično bolj podprlo tudi elektronsko poslovanje med podjetji; - pritegnitev neposrednih tujih investicij v razvoj novih storitev zaradi prenosa specifičnih menedžerskih, marketinških in organizacijskih znanj

(33). Storitve na področju finančnega sektorja: - Prevladujoči finančni posrednik v Sloveniji so banke, ki pa so kljub napredku, do katerega je prišlo kot posledica intenzivnega prestrukturiranja, še vedno daleč od mednarodne konkurenčnosti (podatki o obsegu opravljenih poslov glede na število zaposlenih, podatki o raznovrstnosti storitev, ki jih ponujajo banke). - Zavarovalništvo se srečuje s številnimi problemi. Tradicionalnim problemom so se pridružili novi, zlasti substitucija med že obstoječim življenjskim in novo uvedenim pokojninskim zavarovanjem ter problemi, povezani z upravljanjem portfelja. Tega bodo morale zavarovalnice nalagati tako doma kot v tujini. Problemi na trgu vrednostnih papirjev so večinoma povezani z razdelitveno privatizacijo, ki je ustvarila veliko delniških družb in delničarjev, ki želijo prodati svoje delnice. Sekundarno trgovanje tako ni v funkciji dodatnega financiranja podjetij, ampak služi predvsem za preurejanje lastniške strukture podjetij. Značilnosti trgovanja so nizka likvidnost na borznih trgih, velik obseg trgovanja v svežnjih na sivem trgu ter koncentriranje delnic za prevzem. Problemi in izzivi finančnega sektorja kot celote in po funkcijah, ki jih le-ta opravlja, so predvsem trije: - zbiranje sredstev in nove varčevalne navade prebivalstva, - spremembe pri financiranju prebivalstva, podjetij in države, finančni sistem in vladanje podjetjem. Po vstopu Slovenije v EU lahko na finančnem trgu pričakujemo okrepljeno konkurenco ponudnikov finančnih storitev iz tujine. Njihova ponudba bo temeljila na naslednjih splošnih značilnostih: (i) vsaj v prvi fazi bodo tuji finančni posredniki delovali predvsem v obliki ponudbe čezmejnih finančnih storitev, torej brez ustanavljanja svojih institucij v Sloveniji; (ii) dejavnost bodo usmerjali k tistim segmentom finančnih storitev, ki jih slovenske finančne institucije ne ponujajo ali pa so njihove ponudbe finančno ali drugače nekonkurenčne; (iii) dejavnost bodo usmerjali k tistim finančnim storitvam, kjer v državi ni potrebna široka mreža za kakovostno izvajanje

(34). Pri politiki Prosti pretok storitev je Slovenija v pogajalskem procesu za uveljavitev kapitalskih in drugih zahtev varnega in skrbnega poslovanja hranilno-kreditnih služb, ustanovljenih pred

2. 1999, zahtevala dveletno prehodno obdobje od predvidenega pristopa k EU-ju, torej do
5. Slovenija zahteva tudi dodatno prehodno obdobje za zaščito domače ravni in obsega sistema jamstva za vloge pri bankah ter zaščito višine in obsega domače sheme jamstva za terjatve vlagateljev pri borznoposredniških družbah do
8. Največ težav je na področju nefinančnih storitev, saj jih urejajo številni predpisi, za katere so pristojna skoraj vsa ministrstva. V dejavnosti trgovine in gostinstva so bili pozitivni strukturni premiki. V dejavnosti trgovine se kažejo procesi prestrukturiranja v trgovini na debelo in trgovini na drobno v večji učinkovitosti obeh dejavnosti. Pozitivni procesi prestrukturiranja v okviru gostinstva so prestrukturiranja v dejavnosti hotelov ter krepitev pomena pretežno turistično usmerjenih dejavnosti

(35). Turizem ima povezovalni medsektorski značaj in velike multiplikacijske učinke. Pospešuje gospodarske dejavnosti, regionalni razvoj, ekonomsko valorizira naravne, kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti

(36). Koncept storitvenih grozdov gradi turistično ponudbo s povezovanjem različnih turističnih dejavnosti in proizvodov na določenem področju. Slovenska turistična ponudba je opredeljena na petih turističnih področjih: (i) gore in jezera, (ii) obala in kras, (iii) zdravilišča, (iv) mesta in (v) podeželje.

(37)Turistična infrastruktura je v Sloveniji slabo razvita in potrebna obnove. Glavna problema hitrejše obnove sta kapitalska šibkost podjetij s področja turistične infrastrukture in dostop do primernih virov financiranja, zato je treba ustvariti ugodnejše finančno okolje za investiranje, spodbuditi povezovanje turističnih ponudnikov in javnega sektorja, ponuditi neposredne razvojne vzpodbude za izvajanje skupnih projektov

(38). Za uresničitev temeljnih strateških ciljev na področju razvoja turizma opredeljuje Strategija slovenskega turizma 2002–2006 pet temeljnih razvojnih politik: (

1. i)politiko prostorskega razvoja turizma, (
2. ii)politiko trženja slovenskega turizma, (iii) politiko razvoja človeških virov v turizmu, (
3. iv)investicijsko politiko slovenskega turizma, (
4. v)politiko spodbujanja razvoja novih proizvodov in dviga kakovosti v turizmu

(39). Glavne vsebine CSP-ja: Statistika plačilnih bilanc EU-ja daje dokaj podrobne informacije o trgovini s storitvami in neposrednih naložbah. Razvija se statistika o trgovini tujih podružnic. Sistemi za zbiranje podatkov plačilnih bilanc so v fazi prestrukturiranja, zato je treba potrebe komisije na tem področju ponovno oceniti in opredeliti. Začel se bo uporabljati sistem kazalnikov globalizacije. Statistika bo s pomočjo razvoja satelitskih računov vse bolj poskušala analizirati trajnostni turizem skupaj s trajnostnim razvojem. Treba bo razviti pravno osnovo za telekomunikacijsko statistiko. Postopoma bo uveden fleksibilni in prilagodljivi sistem za zbiranje informacij o kazalnikih informacijske družbe. Statistična podpora politiki V državah članicah EU-ja potekata dva pilotna projekta: e-gospodinjstva in e-podjetja. Sodelujejo skoraj vse države, saj se zavedajo pomembnosti teh podatkov. Skupna politika držav članic in Eurostata je, da se težišče zbiranja podatkov prenese na državne statistike. Zato je bilo sprejeto soglasje, da se čimprej zagotovi pravna podlaga za ti dve raziskovanji. Pripravljen je osnutek uredbe, katere sprejem načrtujejo za leto

1. Nabor podatkov, ki jih bo treba posredovati Eurostatu, bo predstavljen v aneksih, tako da ga bo možno spreminjati in dopolnjevati brez dolgotrajnih formalnih postopkov sprejemanja evropskih predpisov. Uredba bo zahtevala letno zbiranje podatkov za pet let. V proračunu za Phare 2002 so predvidena tudi sredstva za razvoj statistike ICT v državah kandidatkah. Načrtujejo namreč, da naj bi se po zaključku zgornjih dveh pilotnih projektov, ki potekata v državah članicah (redno naj bi obe raziskovanji od leta 2004 potekali letno), le-ta izvedla tudi v državah kandidatkah. SURS načrtuje, da bi v letu 2003 prevzel in samostojno izvedel raziskovanje e-podjetja (zdaj v okviru projekta RIS), vendar pa bo dokončna odločitev zaradi podvajanja dela odvisna predvsem od dinamike prej omenjenega vključevanja Slovenije v načrtovana Eurostatova pilotna projekta. Obstoječe statistično spremljanje večine menjave storitev s tujino pa bi močno prizadela Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2560/2001 z dne
2. decembra 2001 (Regulation (EC) No 2560/2001 of the European parliament and of the Council of 19 December 2001 on cross-border payments in euro), s katero je bilo v EU-ju
3. julija 2002 omejeno poročanje zneskov mednarodnega plačilnega prometa za plačilno-bilančno statistiko na 12.500 evrov in predvideva povečanje tega zneska na 50.000 evrov. Kakovostne podatke o menjavi storitev bo treba zagotoviti ne glede na to uredbo. Turizem je dejavnost, ki je v svetovnem pomenu v velikem porastu. Dogodki, ki lahko vplivajo na upad števila turistov na enem področju, povzročijo preusmeritev tokov in še večjo rast na drugem. Za spremljanje stanja, analize in napovedi so potrebne informacije, ki jih daje ažurna statistika turizma. Uporabnost le-te pa je toliko večja, kolikor bolj so primerljivi podatki različnih držav. Evropska unija je leta 1995 sprejela Direktivo 95/57/ES o zbiranju statističnih podatkov s področja turizma. Prva dva dela priloge k Direktivi določata podatke iz nastanitvene statistike, tretji pa podatke o potovanjih domačega prebivalstva. Z mesečno nastanitveno statistiko spremljamo obseg nastanitvenih zmogljivosti (sobe in ležišča) v vseh vrstah nastanitvenih objektov, prihode domačih in tujih turistov ter njihove prenočitve. Izvedeni podatek je izračun izkoriščenosti nastanitvenih objektov. Slovenska nastanitvena statistika pokriva skoraj vse zahteve Direktive, manjše prilagoditve so potrebne še pri objavljanju podatkov o ležiščih. V celoti so že izpolnjene zahteve o podatkih o potovanjih domačega prebivalstva, ki jih zbiramo s četrtletno anketo. Sliko stanja in razvoja turizma v Sloveniji dopolnjujemo z raziskovanji o navtičnem turizmu, delovanju potovalnih agencij in obisku turističnih zanimivosti, kopališč in igralnic. Preglednica 4: Povezava politike Prost pretok storitev s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 Statistika informacijske družbe SURS bo zaradi skorajšnje vključitve Slovenije v EU na področju statistike informacijske družbe v glavnem sledil sedanjim in prihodnjim usmeritvam Eurostata in DG INFSO ter se pri tem neposredno vključeval v nekatere akcije iz njihovega kratkoročnega in srednjeročnega plana aktivnosti, kot so: - eEurope + kazalniki in letni vprašalnik ISS; - priprava Eurostatove baze podatkov in raziskovanja o uporabi ICT-ja v podjetjih (v letu 2004) in gospodinjstvih (pilotni projekti na podlagi evropske zakonodaje, sprejete predvidoma v letu 2003); - zbiranje podatkov za področje e-država – raziskovanje o uporabi ICT-ja v javni upravi v letu 2004 (verjetno že skupaj z državami članicami EU-ja); - akcijski načrt eEurope 2005 – vključevanje novih vsebin v vprašalnike e-gospodinjstva in e-podjetja (e-izobraževanje, e-varnost) in opredelitev e-sektorja; - začasna revizija NACE in CPA za področje ICT-ja; - nadaljnje sodelovanje pri razvojnih projektih; - strukturni kazalniki za področje ICT-ja; - objavljanje novih vsebin. Razširitev delovanja in postopno vključevanje v evropski statistični sistem pričakujemo od leta 2003 tudi na področju audiovizualnih storitev (razvoj statistike kinematografije ter storitev radia in TV, spremljanje trga video iger in mednarodne menjave audiovizualnih storitev, polnitev podatkovne baze AUVIS, vključitev podatkov s področja audiovizualnih storitev v SBS). Po letu 2005 bo merjenje vpliva učinkov razvoja informacijske družbe postalo še pomembnejše, povečale pa se bodo tudi zahteve po novih podatkih s področja telekomunikacijskih, poštnih in audiovizualnih storitev. Novosprejete države članice EU-ja se bodo morale tekoče vključevati v vsa novorazvita statistična raziskovanja. Statistika turizma izboljšanje kakovosti podatkov iz nastanitvene statistike, zlasti na področju spremljanja zmogljivosti v nastanitvenih objektih (popolna uskladitev z zahtevami Direktive 95/57/ES o zbiranju statističnih podatkov s področja turizma); postopki za posredovanje podatkov bodo pripravljeni po zahtevah Eurostata (Gesmes); to velja za podatke nastanitvene statistike in za podatke o potovanjih domačega prebivalstva; v letih 2003 in 2006 bo izvedena anketa o tujih turistih v Sloveniji v poletni sezoni (anketa bo eden izmed virov za izračun prihodkov s področja turizma); uvedba satelitskega računa za turizem (TSR) bo omogočila celovito in med državami primerljivo vrednotenje učinkov turizma. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Sodelujoče institucije: Agencija RS za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ministrstvo za pravosodje, Slovenska nacionalna turistična organizacija, Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije, Davčna uprava RS. PROST PRETOK KAPITALA Vsebina politike Na podlagi obvez Evropskega sporazuma o pridružitvi na področju prostega pretoka kapitala, ki ga je Slovenija sprejela, so bili postopno liberalizirani kreditni posli ter portfeljske naložbe, medtem ko neposredne naložbe niso bile predmet omejitev. Najkasneje z vstopom v EU bodo odpravljene preostale omejitve za: izdane tuje dolžniške vrednostne papirje v Republiki Sloveniji, izdane lastniške vrednostne papirje v tujini in vloge gospodinjstev v tujini. Do konca leta 2002 bo sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarja, s čimer se bo slovenska zakonodaja uskladila z Direktivo št. 2001/97/ES

(40). Centralni organ za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja je Urad za preprečevanje pranja denarja, ki ima vse, tudi statistične podatke za področje preprečevanja pranja denarja in je obenem tudi centralni organ za izmenjavo podatkov po Konvenciji Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

(41). Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico do nepremičnine na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, v obeh primerih pa mora biti zagotovljen pogoj vzajemnosti iz 68. člena Ustave RS, ki je opredeljen z zakonom o ugotavljanju vzajemnosti. To ne bo veljalo za državljane ali pravne osebe katere koli države, ki bo članica EU-ja ob dnevu članstva Slovenije

(42). Glavne vsebine CSP-ja: Program Skupnosti združuje politiko prostega pretoka oseb s politiko storitev in kapitala. Statistična podpora politiki Ob odpravi omejitev kapitalskih tokov s tujino je bilo zaradi velikega pomena uspešnega upravljanja učinkov konverzije kapitalskih tokov na tečaj majhnega tolarskega denarnega prostora ohranjeno natančno statistično spremljanje kapitalskih tokov v okviru statistik plačilne bilance in bilance stanja mednarodnih naložb. Preglednica 5: Povezava politike Prost pretok kapitala s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 Razvoj stabilne in fleksibilne zbirke kazalnikov o globalizaciji. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Sodelujoče institucije: Republiški devizni inšpektorat, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Davčna uprava RS. VI. TRANSPORT Vsebina politike Za Slovenijo je značilna izrazita koncentracija transportnih tokov na ceste

(43), kar je tesno povezano z nezadovoljivim stanjem na področju prometne varnosti, hkrati pa predstavlja velik pritisk na okolje. Med razlogi, zaradi katerih je uporaba železniškega transporta še vedno daleč pod potencialno ekonomsko zanimivim obsegom, pa so poleg razvojnih oziroma ekonomsko-političnih razlogov tudi geografske značilnosti Slovenije in tehnološke značilnosti železniške infrastrukture. Prednosti železniškega transporta pred cestnim so, da precej manj obremenjuje okolje (za železniško progo je potrebnega manj prostora kot za izgradnjo avtoceste, manj onesnažuje zrak in potrebuje manj energije na enoto opravljenih storitev) in omogoča večjo varnost. Slovenija ima na področju cestnega transporta z EU-jem že sklenjen transportni sporazum, ki rešuje vprašanje tranzita prek EU-ja, ne pa čez ozemlja posamezne države članice. Zato ima Slovenija na področju cestnega transporta sklenjene tudi bilateralne sporazume z vsemi članicami EU-ja, razen s Finsko in Portugalsko. Pri cestnem transportu pričakuje Slovenija največ težav pri uveljavljanju tehnične, okoljevarstvene fiskalne in t. i. socialne regulative (uporaba tahografov, prevoz nevarnih tovorov, minimalni delovni standardi, zagotavljanje finančne bonitete cestnih prevoznikov, usposabljanje itd.). Novim pogojem poslovanja se bodo težko prilagajali predvsem mali prevozniki, ki jih je v zadnjih letih občutno več in nimajo ustreznih kadrovskih in finančnih virov za prilagoditev skupnemu notranjemu trgu. Prevoznike bodo prizadele tudi direktive na področju prevoza nevarnih snovi ter tehnologije, varnosti in vplivov na okolje. Slovenija pričakuje, da bo z implementacijo pravnega reda EU-ja transportni trg v celoti odprt za slovenske cestne prevoznike (vključno s kabotažo

(44)) z dnem članstva. Na področju železniškega transporta bodo problematične ključne direktive o prostem pristopu do železniške infrastrukture, podeljevanju licenc železniškim podjetjem ter ustreznem zaračunavanju uporabe infrastrukture

(45). Prevzem ključnih direktiv prinaša velike spremembe v delovanje železniškega gospodarstva in terja popolno reorganizacijo javnega podjetja Slovenske železnice: ključno bo ločeno upravljanje železniške infrastrukture od transportne dejavnosti. Zaradi majhnosti trga lahko tranzitne pravice tretjim hitro ogrozijo obstoj slovenskega železniškega gospodarstva. Na področju zračnega prometa predstavlja največji problem večstranski Sporazum o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), ker po obstoječi ustavi RS ni mogoč prenos pristojnosti na posamezne institucije EU-ja. Na področju pomorskega transporta, transporta po notranjih vodah ter kombiniranega transporta, v postopku prilagajanja z EU-jem ne pričakujemo večjih težav

(46). Glavne vsebine CSP-ja: Transport je pomemben del regionalne in okoljske politike, zato je posebna pozornost namenjena kazalnikom trajnostnega razvoja. Pomembni so podatki o tokovih blaga in potnikov, prometnih tokovih, infrastrukturi, opremi, osebni mobilnosti, varnosti, porabi energije, vplivu na okolje, stroških in cenah transporta in o transportnih podjetjih. Ker se bodo transportni trgi odprli konkurenci, bodo potrebni objektivni statistični podatki za spremljanje razvoja na teh trgih in ocenjevanje vpliva tega razvoja na zaposlitvene in delovne pogoje v transportnih podjetjih in na gospodarsko sposobnost preživetja teh podjetij. Povečalo se bo povpraševanje po statističnih kazalnikih, ki so povezani z varnostjo in kakovostjo storitve. Potrebno bo zbiranje statističnih podatkov o transportu tovora, ki zagotavljajo informacije o večnačinovni transportni verigi in o transportu blaga iz tržne perspektive. Narašča povpraševanje po podatkih o prometu, ki so izraženi v kilometrih na vozilo, za vse načine transporta, glede na njihov pomen pri spremljanju zastojev in emisij plinov. Nadaljevala se bo visoka stopnja investicij v evropsko transportno infrastrukturo in predvsem transportni TEN, zaradi česar se bodo pojavile specifične potrebe po statistiki infrastrukture in tržnih trendov. Statistična podpora politiki Z raziskovanji s področja statistike transporta se na Statističnem uradu zajemajo podatki konjukturnega in strukturnega značaja. Razvoj statistike transporta je bil z metodološkega vidika v zadnjih letih v veliki meri usmerjen v revizijo spremljanja cestnega blagovnega transporta (1997–2001) ter zračnega in pomorskega transporta (2001–2002), in sicer s pilotnimi projekti, pripravljenimi za države kandidatke za vstop v EU (Eurostat/Phare). V prihodnosti najverjetneje pričakujemo neposredno vključevanje teh držav v pilotne projekte držav članic Evropske unije (predvsem s področja železniškega in intermodalnega transporta). Vprašanje izvedljivosti, predvsem pa financiranja takšnih aktivnosti do sprejema držav kandidatk v EU ostaja zaenkrat povsem odprto, saj v okviru programa Phare, do njegovega izteka, s področja statistike transporta niso predvideni posebni projekti oziroma finančna sredstva. Da bi z razvojem povezanih in konkurenčnih sistemov ob sočasnem procesu liberalizacije transporta v Evropi lahko ocenili politike in pobude ter izboljšali njihovo kakovost, zahtevata izvajanje Skupne transportne politike (White Paper; European transport policy for 2010) in razvoj Vseevropskih transportnih omrežij (TENs) izčrpne natančne in hitre informacije o delovanju Evropskega transportnega sistema. Le-te so zelo pomembne tudi za oblikovanje okoljskih in regionalnih politik. Novi metodološki pristopi, predvsem pa vključitev koncepta multimodalnosti in njegove povezave s konceptom interoperabilnosti vseevropskih transportnih omrežij, bodo močno vplivali na nove usmeritve in rešitve pri zbiranju transportnih podatkov. Ob vse večji uporabi najsodobnejših tehnologij (EDI, GIS) bo treba kar se da poenostaviti zbiranje podatkov in tako zmanjšati obremenitev poročevalskih enot oziroma enot opazovanja. Uvedba le-teh pa naj bi nenazadnje vplivala tudi na razvoj novih konceptov analiziranja in predstavitve zbranih podatkov. Za razvoj mobilnosti, uravnotežen z zahtevami okolja, bo treba vzpostaviti tak statistični sistem, ki bo sposoben tekoče meriti tudi vpliv transporta na okolje in varnost. Prednostna usmeritev v procesu prilagajanja zahtevam evropske statistične zakonodaje bo zahtevala nadaljnje delo v okviru Eurostatovih delovnih skupin za posamezna področja transporta ter vključevanje v nove pilotne projekte. Še naprej bomo sodelovali v delovni skupini UN/ECE za statistiko transporta (Ženeva, WP.6) pri izgradnji evropskega informacijskega sistema in podatkovne baze na osnovi Združenega vprašalnika za promet (Eurostat, ECMT, UN/ECE) ter Glosarja standardnih definicij za prometne statistike kot njegove terminološke in metodološke osnove. Pozornost bo (poleg prilagoditvam in izpopolnitvam obstoječih ter novorazvitih raziskovanj, razvoju podatkovnih baz, zbiranju, obdelavi ter diseminaciji podatkov) v prihodnje posvečena tudi razvojnim projektom, ki naj bi sledili zahtevam transportne politike v novem tisočletju (statistično spremljanje kombiniranih prevozov, trendov in cen transportnih storitev, ustrezno merjenje vpliva transporta na okolje itd.). Vse predvidene aktivnosti bodo v prihodnosti zahtevale tesnejšo povezanost in sodelovanje v okviru upravnih organov, še posebej velja to za odnose Statističnega urada z Ministrstvom za promet in Ministrstvom za notranje zadeve. Preglednica 6: Povezava politike Transport s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 Slovenska statistika transporta je na splošno precej dobro prilagojena tako domačim zahtevam kot potrebam poročanja UN/ECE ter v večji meri tudi EU-ju (Eurostat), saj je to že do zdaj zahteval specifičen, predvsem povezovalni značaj te gospodarske panoge. Za zahteve, izhajajoče iz sedanje in napovedane nove evropske zakonodaje, povezane večinoma z razvojem kazalnikov za posamezne vrste transporta, so za obdobje 2003–2007 predvidene nadaljnje prilagoditve in novi metodološki pristopi predvsem na naslednjih področjih: - železniški transport (nova uredba v letu 2002); - luški promet in pomorski blagovni transport; - kontejnerski in drugi kombinirani promet (intermodalni koncept); - blagovni tokovi po panogah transporta; - zračni potniški tokovi; - mobilnost prebivalstva; - statistika transportnih podjetij (strukturni kazalniki EU-ja) - regionalne transportne statistike (razvoj novih kazalnikov); - transport in okolje (razvoj kazalnikov, TERM); - klasifikacije blaga, prometnih sredstev in držav; - statistika cen transportnih storitev; - statistika izdatkov v transportno infrastrukturo; - varnost in kakovost transportnih storitev. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za promet, Ministrstvo za notranje zadeve, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Slovenske železnice. VII. SKUPNA PRAVILA KONKURENCE IN OBDAVČENJA Vsebina politike Politiko konkurence imajo normativno urejena vsa razvita gospodarstva. Globalna politika konkurence pod pokroviteljstvom Svetovne trgovinske organizacije (WTO) se le postopoma postavlja na skupne temelje, pri čemer WTO prevzema vlogo mednarodnega koordinatorja in nadzornika na multilateralnih področjih. Na ravni EU-ja nadzorujeta politiko konkurence tudi Evropska komisija in Evropsko sodišče. Politika konkurence v EU-ju ima tri cilje: integracijski (učinkovita in nadzorovana konkurenca na trgu), ekonomski in cilj enakosti in pravičnosti (zaščita potrošnikov in manjših podjetij). Slovenska konkurenčna zakonodaja je vsebinsko usklajena s pravnim redom EU-ja

(47)(delovanje monopolov in ostalih oblik prevladujočega tržnega položaja: kartelov, vertikalnih omejitev in združitev, ki omejujejo konkurenco; prepovedi, ki se nanašajo na nelojalno konkurenco; dumpinški in subvencionirani uvoz, nedovoljene špekulacije in državno omejevanje poslovanja), vendar želi pri operativnem izvajanju ob uresničevanju svojega glavnega cilja, ki je zaščita konkurence

(48), povečati tudi mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V vse hitrejši globalizaciji bodo postali ključno področje politike konkurence prevzemi in združitve podjetij

(49). Zato je nujna strateška opredelitev do povezovanja podjetij v najrazličnejših oblikah. Zaradi prepletenosti svetovnega trga z različnimi odnosi je težko ugotoviti, kdaj gre za sodelovanje in kdaj za konkuriranje. Vzorčno raziskovanje v Sloveniji je pokazalo, da namerava v bližnji prihodnosti drugo podjetje prevzeti približno četrtina slovenskih podjetij

(50). Mikroekonomsko prerazdeljevanje nacionalnega dohodka (državne pomoči) v korist posameznih podjetij ali skupin podjetij povzroča distorzije na trgu v korist prejemnikov pomoči, zato je v okviru evropske (in svetovne) regulative močno omejevano. Slovenija je leta 2000 sprejela zakon o nadzoru državnih pomoči in začela postopno uvajati institucije predhodnega in naknadnega nadzora nad državnimi pomočmi. S tem so postavljeni normativni, ne pa tudi vsebinski temelji evropske ureditve tega področja. Državne pomoči v Sloveniji so namenjene reševanju socialnih napetosti v propadajočih velikih podjetjih ter pokrivanju rednih stroškov poslovanja, le v manjši meri pa pospeševanju aktivnosti z razvojno komponento. Po vstopu v EU oziroma po vključitvi slovenskih podjetij v notranji trg EU-ja bo Slovenija na področju državnih pomoči izgubila skoraj celotno vlogo odločanja (razen skupinskih izjem in državnih pomoči po pravilu "de minimis"), saj bo o slovenskih državnih pomočeh odločala Evropska komisija v Bruslju. Določene izjeme bodo le za tekstilno, obutveno in jeklarsko industrijo. Glede izbire instrumentov državnih pomoči je z vidika transparentnosti priporočljiva izbira pomoči v obliki dotacij, vendar so z vidika javnofinančnih učinkov na gospodarsko rast te pomoči najmanj primerne. Pomoči, podeljene z raznimi davčnimi olajšavami, ugodnimi posojili, državnimi jamstvi in podobnimi instrumenti, so za državo in njene javne finance cenejše, prejemniki pa so bolj zavezani za uresničevanje namenov pomoči. Za uporabo teh instrumentov bi morala država izgraditi dodatni sistem spremljanja in ocenjevanja elementov državnih pomoči in s tem zagotoviti transparentnost ter zgraditi ustrezen sistem nadzora nad učinki podeljenih državnih pomoči

(51). Od

2. 2001 velja sklep Pridružitvenega sveta EU-ja – Slovenija o podaljšanju prehodnega obdobja iz
3. člena Evropskega sporazuma o pridružitvi, ki se nanaša na državne pomoči za manj razvite regije, za štiri leta. V tem obdobju se vsaka državna pomoč, ki jo dodeljuje RS, ocenjuje glede na dejstvo, da Slovenija velja za območje, ki je enako območjem Skupnosti, opredeljenim v členu 87

(3)(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Slovenija je julija 2001 Evropski komisiji predložila tudi predlog Regionalne karte državnih pomoči. Od junija 2001 so uveljavljena izvedbena pravila za področje državnih pomoči

(52). Na področju obdavčitev

(53)so v pogajalskem procesu opredeljeni elementi in dinamika uskladitev zakona o DDV-ju v primerih, ko gre za manjša odstopanja in skladitev z zahtevami po obdavčevanju intrakomunitarnega prometa. Uskladitev pravnega reda s pravnim redom EU-ja je na nekaterih področjih še potrebna (posebnosti v mednarodnem potniškem prometu)

(54). Davčna uprava RS pripravlja študijo o izvedljivosti uvedbe Informacijskega sistema za izmenjavo podatkov o DDV-ju (VAT Information Exchange System)

(55). Glavne vsebine CSP-ja: Neposredni statistični program ni potreben. Statistične informacije za to področje se po potrebi izpeljejo iz podatkov in kazalnikov, izdelanih za druge naslove v programu. Statistična podpora politiki Statistika bo za spremljanje rasti domače in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva dopolnila že obstoječe kazalnike rasti produktivnosti, spremljala ta proces s kazalniki demografije podjetij in spremenljivke, ki so povezane z odnosi med enotami, ter dopolnila statistično spremljanje cen posameznih izdelkov in storitev. Na osnovi teh podatkov bodo mogoče analize paritet in disparitet cen, razpršenosti cen na domačem trgu in v mednarodnih primerjavah ter kazalnikov ekonomske konvergence z EU-jem in moči vpliva konkurence. V sodelovanju z drugimi institucijami bo vzpostavljen sistem spremljanja državnih pomoči in njenih učinkov. Preglednica 7: Povezava politike Skupna pravila konkurence in obdavčenja s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 - razvoj dodatnih kazalnikov produktivnosti dela; - zagotavljanje podatkov za analizo paritet, disparitet in razpršenosti cen; racionalizacija in poglabljanje statističnega izvajanja s čim večjo uporabo davčnih virov. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo (Urad RS za varstvo konkurence), Davčna uprava RS. VIII. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA Vsebina politike Makroekonomske politike (monetarna

(56), dohodkovna

(57)in fiskalna politika) so v obdobju od osamosvojitve Slovenije svojo stabilizacijsko vlogo opravile razmeroma uspešno. Relativno restriktivna monetarna in fiskalna politika imata zasluge za uspešno makroekonomsko stabilizacijo v prvi polovici devetdesetih let. V letu 2000 so se ponovno pokazale tendence povečevanja javnofinančnega primanjkljaja in naraščanja stopnje inflacije, ohranil se je tudi plačilnobilančni primanjkljaj. Javnofinančni primanjkljaj vpliva destabilizacijsko zlasti zaradi zvišanja obrestnih mer, če se financira iz domačih virov. To neposredno povzroča višje stroške gospodarstva in s tem inflacijo, posredno pa z zaostrovanjem pogojev zadolževanja in prenašanjem domačih prihrankov iz zasebnega v državni sektor izrinja zasebne investicije in zavira gospodarsko rast. Če se javnofinančni primanjkljaj financira iz tujih virov, pospešuje tendenco plačilnobilančnega primanjkljaja in s tem zunanjega neravnotežja. Ohranjanje stabilnega makroekonomskega okolja v predpristopnem obdobju je pomembno, ker se z vstopom v EU bistveno spreminja vloga monetarne politike, do precejšnjih sprememb pa bo prišlo tudi pri vodenju fiskalne politike. Pomembni sta dve razdobji: (i) razdobje do vstopa Slovenije v EU; (ii) razdobje od vstopa Slovenije v EU do vključitve v Evropsko monetarno unijo (EMU)

(58). V prvem razdobju Slovenija ohranja denarno suverenost (samostojno monetarno in tečajno politiko), ki pa se dejansko že zmanjšuje v skladu s sprejetimi obvezami o liberalizaciji tokov kapitala. V drugem razdobju se Slovenija formalno vključuje v EMU, vendar z derogacijo glede evra. Po stališču EU-ja je najkrajše možno razdobje od vključitve v EU do uvedbe evra dve leti. To je mogoče, če država takoj ob vstopu v EU vstopi tudi v evropski tečajni mehanizem (ERM 2)

(59). V ERM 2 ima članica načeloma še vedno denarno suverenost, vendar je pri tem močno omejena. Za Slovenijo bi to pomenilo: ne bi imela več samostojne, temveč skupno oziroma z ECB-jem dogovorjeno tečajno politiko; prehod na mehanizem fiksnih, vendar prilagodljivih tečajev; prehod iz monetarnega v tečajno ciljanje, kar bi prineslo potrebo po precejšnji uskladitvi obrestnih mer z EU-jem. Podobno velja za stopnjo inflacije. Po uvedbi evra se bo nosilcem ekonomske politike v Sloveniji zmanjšal manevrski prostor za posredovanje. Njihova skrb za stabilnost se bo lahko izkazovala v dohodkovni in fiskalni politiki in s prenosom težišča z makroekonomskih na mikroekonomske oziroma strukturne politike, katerih temeljni cilj je vplivati na učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva. Politika zaposlovanja in izobraževanja morata omogočiti zadostno mobilnost in fleksibilnost delovne sile in s tem prestrukturiranje gospodarstva, da iz mikroproblemov konkurenčnosti v posameznih delih gospodarstva ne nastane makroproblem za Slovenijo kot celoto

(60). Glavne vsebine CSP-ja: Statistično spremljanje ekonomske in monetarne unije pomaga pri usklajevanju makroekonomske politike in monetarnih političnih funkcij Evropskega sistema centralnih bank. Pakt stabilnosti predstavlja nove statistične zahteve, medtem ko ostaja pomembno merjenje obsega gospodarske konvergence. Nadaljevalo se bo delo na področju kratkoročnih kazalnikov povpraševanja, proizvodnje, trga dela, cen in stroškov. Začele se bodo uporabljati nove metode (hitre ocene itd.), kar bo izboljšalo storitve za potrebe analitikov poslovnega cikla. Ob tem se bodo še naprej razvijali monetarni in finančni kazalniki. Ob statističnih zahtevah EMU-ja je treba neprestano izboljševati pravočasnost in zajetje podatkov. Potrebna bo pravočasna izdelava četrtletnih nacionalnih računov in izvajanje hitrih ocen. Veliko dela bo na področju četrtletnih finančnih in nefinančnih računov institucionalnih sektorjev, ki morajo biti v celoti konsistentni z letnimi računi in kratkoročnimi javnimi financami. Pomembno orodje za analize monetarne politike je zahteva po protipostavki v finančnih računih, ki prikazuje odnose »od koga komu« med sektorji. Kakovosti podatkov tako v stalnih kot v tekočih cenah bo namenjena še večja pozornost. Veliko dela bo na področju usklajevanja statistike o konvergenčnih merilih. Metodologijo HICP-ja je treba dopolniti in konsolidirati v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95. Spremljanje proračunske situacije in javnega dolga (104 C člen Pogodbe o ES in Pakt stabilnosti in rasti, ki je bil podpisan v Dublinu) bo temeljilo na računih javnega sektorja, ki se bodo sestavljali s pomočjo metodologije ESA95. Pregledovala se bo usklajenost in primerljivost. Zaradi spremljanja gospodarskega razvoja se povečuje potreba po popolnem izvajanju programa za prenos podatkov v nacionalnih računih v skladu z Uredbo o ESA95, zlasti glede pravočasnosti in zajetja, in da se postopoma razširi še na nova področja. Nadaljevalo se bo delo na področju sestavljanja glavnih agregatov računov glede paritete kupne moči. Na področju plačilnobilančne statistike so pomembni pragovi poročanja. Predvidena je njihova sprememba, kar bo zahtevalo ogromno razvojnega dela, da se zagotovi vzdrževanje kakovosti teh podatkov. Države članice naj bi evropskim institucijam zagotavljale visokokakovostne in pomembne podatke, predvsem o trgovini s storitvami, neposrednih tujih vlaganjih in o poslovanju tujih podružnic. Statistična podpora politiki V naslednjem srednjeročnem obdobju bo Slovenija v zvezi s ciljem polnopravnega članstva v EU-ju in njenega članstva pri razvoju in zagotavljanju statistik upoštevala usmeritve srednjeročnega statističnega programa EU-ja, ki se nanašajo na funkcioniranje ekonomske in denarne politike te skupnosti. Skrbela bo tudi za spremljanje in statistično podporo odločanja v Sloveniji. Za analizo spremljanja razvoja gospodarstva, rasti njegove učinkovitosti, spreminjanja njegove strukture bo statistika nadaljevala z uvajanjem Evropskega sistema računov (ESA 95). Poleg razširitve dela na pripravo celotnega niza finančnih in nefinančnih računov za vse institucionalne sektorje bosta izboljšana pravočasnost objave, kakovost podatkov in transparentnost metodologije. Slovenija bo zagotavljala vse podatke po ESA 95 kot to velja za članice EU. Posebna pozornost bo namenjena zajetju proizvodnje v obračun bruto domačega proizvoda, obračunu njegove rasti in obračunu posameznih sestavin tega makroekonomskega agregata (končni zasebni potrošnji gospodinjstev, potrošnji države, investicijski porabi idr.). Transferi, odmerjeni na osnovi bruto nacionalnega dohodka, bodo 60% proračuna EU-ja. Ministrstvo za finance bo tudi v prihodnje zagotavljalo javnofinančne statistike, ki temeljijo na standardih Mednarodnega denarnega sklada, za različne domače in zunanje uporabnike. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo pri pripravi podatkov za to področje statistik upoštevalo tudi dodatne zahteve iz novega priročnika za državnofinančne statistike (med drugim tudi prikaz podatkov po obračunskem principu), ki ga je v letu 2001 izdal Mednarodni denarni sklad. Slovenija (Ministrstvo za finance v sodelovanju s SURS-

1. om)bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju pospešeno nadaljevala z izpopolnjevanjem sistema priprave statistik za potrebe poročanja o državnem primanjkljaju in dolgu EU-ja na podlagi ESA 1995 in dopolnilne metodološke osnove, da bi se pri zagotavljanju teh statistik uskladili s standardi kakovosti, predpisanimi za države članice te skupnosti. Za potrebe vodenja denarne, ekonomske in fiskalne politike se bo nadaljeval razvoj kratkoročnih statističnih kazalnikov povpraševanja, proizvodnje, trga dela, cen in stroškov, financ in denarja. Metodološke osnove in praksa statistike cen bodo nenehno pod pritiskom naglih tržnih, tehnoloških in institucionalnih sprememb, tudi napovedanih sprememb v teritorialni členitvi Slovenije. Statistični kazalniki s področja cen, vključno s pariteto kupne moči, imajo pomembno funkcijo pri spremljanju konvergenčnih meril in tudi pri spremljanju in vodenju drugih nacionalnih politik. Zagotavljanje kakovosti teh kazalnikov zahteva večji poudarek na preverjanju in izpopolnjevanju njihove natančnosti z vidika velikosti vzorcev, na katerih temeljijo. Posledično bo treba oceniti nujno potreben dodatni obseg zbiranja podatkov in dodatne stroške, zlasti pri novih zahtevah za potrebe paritet kupnih moči. Dograjeni bodo četrtletni nefinančni računi in vzpostavljeni četrtletni finančni računi tudi za institucionalne sektorje, ki morajo biti v celoti konsistentni z letnimi nacionalnimi računi in kratkoročnimi državnofinančnimi statistikami. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo postala Banka Slovenije del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), s čimer bo začel veljati zanjo Statut ECB-ja in ESCB-ja in z njim statistične obveznosti »non-participating member state« (države, ki niso članice EMU). To bo formalna zadolžitev za izpolnitev statističnih zahtev, potrebnih za vstop v denarno unijo, katerim se je začela Slovenija tako kot druge pridružene članice EU-ja ob sodelovanju ECB-ja postopno prilagajati že leta 2000. To pomeni predvsem popolno prilagoditev harmoniziranim zahtevam denarne in bančne statistike (seznama denarnih finančnih institucij, bilance stanja denarnih finančnih institucij, obrestnih mer denarnih finančnih institucij in drugih). Pri tem usklajevanju slovenske denarne in bančne statistike Banka Slovenije sodeluje z ECB-jem in postopno povečuje obseg podatkov, ki jih zagotavlja Evropski centralni banki. Slovenija že pošilja Eurostatu in Evropski centralni banki tudi slovensko plačilno bilanco. Zaradi velikega pomena te statistike za slovensko denarno področje bo treba zadržati do vstopa v denarno unijo njeno kakovost ne glede na predpisani prag poročanja v plačilnem prometu s tujino, za katerega je predlagano povečanje s predpisanih 12.500 evrov na 50.000 evrov. Banka Slovenije razvija slovenske Finančne račune v skladu z zahtevami Eurostata, katerim se bodo v prihodnosti pridružile še zahteve ECB-ja po finančnih računih denarne unije (Monetary union financial accounts, MUFA), katerih predvidena frekvenca je četrtletna. Preglednica 8: Povezava politike Ekonomska in monetarna unija s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007 Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Sodelujoče institucije: Davčna uprava RS. IX. SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA Vsebina politike Politika ekonomskih odnosov s tujino bo potekala na treh ravneh: (
2. i)nacionalni, (
3. ii)nadnacionalni (EU) ter (iii) mednarodni ravni (WTO, OECD itd.). Slovenija si bo prizadevala okrepiti slovensko gospodarstvo na notranjem trgu EU-ja in globalno orientacijo (povečanje gospodarskega sodelovanja z ZDA, Japonsko in najvplivnejšimi državami v razvoju). Deleži izvoza in uvoza ter vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij (NTI) v BDP-ju sta temeljna kazalnika internacionalizacije gospodarstva

(61). Z vstopom v EU bo Slovenija postala tudi članica carinske unije, kar pomeni, da bo morala: (

1. i)odpraviti takrat še obstoječe trgovinske ovire do drugih članic EU-ja, (
2. ii)prilagoditi svojo trgovinsko politiko do tretjih držav politiki Skupnosti (prevzem skupne carinske tarife ter pravic in obveznosti EU-ja do tretjih držav). Kot članica EU-ja bo Slovenija odnose z drugimi članicami urejala s politiko konkurence, odnose s tretjimi državami pa s trgovinsko politiko. Praktični pomen bo imela izguba nacionalne suverenosti glede protidampinških ukrepov in sklepanja trgovinskih sporazumov. Omejitev se nanaša tudi na trgovanje s storitvami, kjer ima Evropska komisija manjši manevrski prostor, saj potrebuje soglasje vseh članic v Ministrskem svetu. S članstvom v EMU-ju bo prenehala tudi možnost vodenja tečajne politike. EU bo imel precejšnji vpliv na slovenske: (
3. i)carinske predpise, (
4. ii)podporo izvozu (izvozno kreditiranje in pospeševanje izvoza) in (iii) državne pomoči gospodarstvu

(62). Mehanizem zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov bo imel velik pomen. Država se bo iz sektorja zavarovanj t. i. marketabilnih rizikov umikala in ti posli bodo prešli v zasebni sektor. Ta del sedanjega poslovanja Slovenske izvozne družbe se bo v procesu vključevanja Slovenije v EU prenesel v specializirano kreditno zavarovalnico. Aktivnosti Slovenije v jugovzhodni Evropi se kažejo v velikem zanimanju slovenskih podjetij za neposredno investiranje v državah nekdanje Jugoslavije. Slovenija bo kot članica EU-ja deležna večje varnosti pri poslovanju v teh državah, zlasti kar zadeva uvajanje nenadnih dodatnih trgovinskih ovir, ker bo za vse tiste države jugovzhodne Evrope, ki bodo postale članice WTO-ja, mogoče uporabiti nov mehanizem reševanja trgovinskih sporov. Pomembno je zagotavljanje nenehne krepitve obmejnega sodelovanja

(63). Desetletno ohranitev prostotrgovinskih sporazumov po vstopu v EU je Slovenija zahtevala, da bi dosegla dva cilja – uveljavila pomembnost trgovinske menjave s Hrvaško in Makedonijo za slovensko gospodarstvo ter dosegla konsenz za nadaljnje poglabljanje gospodarskega sodelovanja z BiH in ZRJ. Slovenska podjetja se na trgih nekdanje Jugoslavije vse bolj uveljavljajo kot investitorji in ne le kot prodajalci, s čimer se spreminja krog interesov slovenskega gospodarstva

(64). Glavne vsebine CSP-ja: Za izvajanje pogajanj o trgovinskih sporazumih o storitvah (GATS) so kakovostni statistični podatki nujno potrebni. Podatki o čezmejni trgovini s storitvami (tako geografska razčlenitev in podrobnosti po sestavnih delih), neposrednih tujih vlaganjih in trgovini tujih podružnic morajo vzdrževati standarde kakovosti, raven podrobnosti in stopnjo usklajenosti, ki jo zahtevajo službe Komisije, odgovorne za izvajanje trgovinske politike. Treba je izboljšati zanesljivost statistike uvoznih in izvoznih cen, da se zagotovi boljše merjenje zunanje konkurenčnosti izdelkov. Statistična podpora politiki Podatki o blagovni menjavi s tujino so pomembna osnova za spremljanje bilateralnih in multilateralnih odnosov med državami ter vodenje ustrezne trgovinske politike v zvezi z menjavo blaga. Ti podatki morajo biti razčlenjeni po tarifnih oznakah Kombinirane nomenklature, na samih transakcijah pa je tudi označeno, katere ugodnosti veljajo za posamezno pošiljko blaga in ali je predmet trgovinskih sporazumov. Diseminacija statističnih podatkov o blagovni menjavi s tujino se je v zadnjih letih zelo razvila in daje ustrezne informacije za odločitve na področju trgovinske politike. Leta 2002 je Slovenija začela vrednostne podatke o blagovni menjavi s tujino prikazovati v evrih kot sekundarni valuti. Pripravljene so bile tudi serije podatkov za predhodna leta (1996–2001, za leta 1996–1998 v ekujih). Ta prehod pomeni izboljšanje kakovosti zunanjetrgovinskih podatkov, saj so podatki v evrih zaradi valutne strukture slovenske blagovne menjave s tujino (več kot 80% blagovnih transakcij v letu 2002 poteka v evrih) dosti bolj realni in s tem tudi boljša osnova za odločitve trgovinske politike, kot so to bili dolarski podatki, ki so bili pod močnim vplivom sprememb v medvalutnih razmerjih. Objavljanje zunanjetrgovinskih podatkov v evrih pomeni tudi dodaten korak naprej v našem procesu prilagajanja metodologiji zunanjetrgovinske statistike v državah članicah EU-ja. Vse večji pomen terciarnega sektorja, prenos teže pogajanj v STO-ju iz GATT-a na GATS in procesi, povezani z globalizacijo, terjajo bolj kakovostne in ustrezno razčlenjene podatke o mednarodni menjavi storitev (ti podatki se zagotavljajo v okviru plačilnobilančne statistike) ter razvoj novih mejnih področij statistik, ki jih trenutno še ne pokrivamo dovolj, saj so enotne metodološke osnove za ta področja tudi v Evropi šele v razvoju. Srednjeročni program 2003–2007 pokriva obdobje, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU-ja, kar bo bistveno vplivalo na zbiranje, obdelavo in diseminacijo zunanjetrgovinskih podatkov. Iz sedanjega sistema, ko se zunanjetrgovinski podatki obdelujejo na osnovi carinskih evidenc, se bosta ločila dva sistema: - statistika blagovne menjave med državami članicami EU-ja (Intrastat), pri kateri se bodo podatki zbirali neposredno od podjetij; - statistika blagovne menjave s tretjimi državami – nečlanicami EU-ja (Extrastat), ki bo še vedno temeljila na carinskih evidencah. Ker so med obema sistemoma razlike v številu podatkov, ki se zbirajo, ravni podrobnosti posameznih podatkov, ter sami metodološki opredelitvi, bo osnovna naloga v novem srednjeročnem obdobju razviti nov model diseminacije zunanjetrgovinskih podatkov, ki bo temeljil na skupnih podatkih v obeh sistemih. Ta model bo moral upoštevati tudi potrebne spremembe v zvezi s širitvenim procesom in podatke, ki so potrebni za ECB v zvezi z monetarno unijo. Preglednica 9: Povezava politike Skupna trgovinska politika s področji statistik Glavne usmeritve za obdobje 2003–2007: - razvoj novega modela diseminacije zunanjetrgovinskih podatkov, ki bo temeljil na podatkih, skupnih obema sistemoma, Intrastatu in Extrastatu; - usklajevanje z zakonodajo EU-ja in mednarodnimi priporočili Statističnega urada Združenih narodov; - prilagajanje statističnih klasifikacij za zunanjetrgovinsko statistiko letnim spremembam Kombinirane nomenklature; - izboljšanje kakovosti statistike izvoznih in uvoznih cen zaradi pridobitve verodostojnejših podatkov o mednarodni konkurenčnosti; spremljanje razvoja nove statistične zakonodaje in metodoloških osnov v zvezi s procesi globalizacije, ki jih pripravlja EU, in vključitev v pripadajoče aktivnosti z vidika vpliva globalizacije na statistično spremljanje mednarodnih blagovnih tokov. Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije. Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo, Carinska uprava Republike Slovenije, Davčna uprava RS, Gospodarska zbornica Slovenije. X. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE Vsebina politike Socialna politika postavlja v središče človeka, njegove potrebe in interese, kakovost življenja ter nasploh človekov razvoj v najširšem pomenu besede. Temelji za to so dolgo in zdravo življenje, možnost izobrazbe in informiranja ter dostop do sredstev, potrebnih za primeren življenjski standard. Politika socialnega razvoja bo sledila predvsem dvema ciljema: (i) zagotoviti trdno socialno varnost ter (ii) omogočiti in promovirati socialno vključenost. Politika bo aktivirala ljudi za dejavno vlogo pri spreminjanju lastnega življenja, kajti sprejemanje odgovornosti za svoj položaj omili problem tako imenovanega "moralnega hazarda", ko razvejan in neselektiven sistem socialne varnosti pasivizira ljudi v nedejavne prejemnike pomoči

(65). Temelje socialnega razvoja je Slovenija na ravni opredelitve sektorskih ciljev, razvojnih usmeritev in strategij pretežno določila s sprejemom nacionalnih programov šolstva, zaposlovanja, zdravstva, stanovanjske preskrbe in socialnega varstva in v določenem delu tudi povezala s sprejemom programa boja proti revščini in socialni izključenosti

(66). Večina teh dokumentov opredeljuje razvojno obdobje do leta 2010. Slovenija je sprejela tudi reformo sistema pokojninskega

(67)in invalidskega zavarovanja in opredelila novo strategijo zaposlovanja in reševanja problemov brezposelnosti

(68). Področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je element socialno ekonomske politike. Sodoben koncept varnosti in zdravja pri delu je razširil področje delovanja od dolžnosti zagotoviti varnost delavcev pri delu tudi na varovanje in ohranitev zdravja pri delu. Poleg dejstva, da je varnost in zdravje delavca ena od temeljnih človekovih pravic, je poslanstvo na področju varnosti in zdravja pri delu zlasti v preprečevanju poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom ter zagotavljanje delovne zmožnosti delavcev tekom polne delovne dobe. Vse navedeno predstavlja tudi pogoj za uspešnost poslovanja podjetja, produktivnost ter motiviranost zaposlenih za delo. Družba kot celota se bo lahko razvijala in napredovala le v tesni odvisnosti od produktivnosti gospodarstva. Za dosego navedenih ciljev bodo ukrepi države usmerjeni v: (i) obvladovanje tradicionalno pojavljajočih se tveganj, (ii) obvladovanje tveganj, izvirajočih iz novih nevarnosti, (iii) izkustveno posebej tvegane dejavnosti, (iv) obvladovanje varnosti in zdravja pri delu pri malih delodajalcih in (v) obvladovanje tveganj pri posameznih kategorijah delavcev (mladi delavci, starejši delavci, delavci z delovnim razmerjem za določen čas).

(69)Osnovni stebri programa politike zaposlovanja, ki ga je začela Slovenija izvajati leta 2000, so: povečevanje zaposljivosti prebivalstva (prvi steber), pospeševanje podjetništva (drugi steber), pospeševanje in spodbujanje prilagodljivosti posameznikov in podjetij (tretji steber) ter zagotavljanje enakih možnosti za zaposlovanje obema spoloma (četrti steber). Nacionalna strategija razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 je kot osnovne cilje postavila dvig izobrazbene ravni prebivalstva, zmanjševanje neskladij na trgu dela, rast zaposlenosti ob zmanjšanju brezposelnosti

(70)ter hitro ponovno vključevanje brezposelnih v programe ali ponovno zaposlitev. Izvajanje celotne strategije zaposlovanja, ki bo povečalo fleksibilnost trga delovne sile in fleksibilnost posameznikov na trgu delovne sile, pa bo prispevalo tudi k povečevanju konkurenčnosti gospodarstva. Pomembna značilnost politike zaposlovanja postaja tudi njena regionalizacija – oblikovanje razvojnih partnerstev na ravni regij, ki bi se ukvarjali tudi z vprašanji zaposlovanja. Sedanja regionalna selitvena mobilnost delovne sile se bo morala v prihodnjih letih povečati za zagotavljanje večje izkoriščenosti razpoložljivih človeških virov in drugih razvojnih dejavnikov

(71). Glavne vsebine CSP-ja: (Politika ima naslov VIII. Zaposlovanje. Vsebina za socialno politiko se prenaša iz naslova XI. Socialna politika, izobraževanje, usposabljanje in mladina). Uvedeni bodo novi kazalniki socialne izključenosti in vseživljenjskega učenja. Novo raziskovanje v EU-ju s področja statistike dohodka in življenjskih pogojev (EU-SILC) bo temeljilo na številnih virih in izkušnjah, ki so bile pridobljene v devetdesetih letih pri izvajanju zaporednih valov panelnih anket gospodinjstev v EU-ju. Postalo bo referenčni vir za primerljive podatke o dohodku in socialni izključenosti na ravni EU-ja ter zagotavljalo vrsto informacij o življenjskih pogojih evropskih državljanov skozi večletno obdobje. Statistika dela mora biti do leta 2007 popolnoma usklajena. Evropski svet je okrepil potrebo po spremljanju izvajanja evropske zaposlitvene strategije in vsakoletno izvajanje smernic o zaposlovanju. Anketa o delovni sili mora potekati kontinuirano in se prilagajati seznamu spremenljivk (zajeti je treba nove delovne dogovore, kakovost služb, možnosti za varstvo in otroško varstvo, vseživljenjsko učenje). Pogostejša in popolnejša statistika je potrebna za merjenje razlik med spoloma (razlike v plačah v vseh gospodarskih dejavnostih) in vrzeli glede veščin. To bo vključevalo strukturno statistiko o plačah in izvajanje ankete Skupnosti o prostih delovnih mestih. Treba bo izvajati uredbo o indeksu stroškov dela in nenehno izboljševati kratkoročne statistike stroškov dela ter izboljšati m