← Slovenija

Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, stran 1938.

Na podlagi šestega odstavka

  1. člena in petega odstavka
  2. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano P R A V I L N I K o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami I. SPLOŠNA DOLOČBA
  3. člen Ta pravilnik ureja preventivne ukrepe v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (v nadaljnjem besedilu: TSE), ki se nanašajo na živalska tkiva s specifičnim tveganjem ter na krmljenje, dajanje v promet in promet s predelanimi in nepredelanimi živalskimi beljakovinami za prehrano živali, namenjenih proizvodnji živil. II. ŽIVALSKA TKIVA S SPECIFIČNIM TVEGANJEM
  4. člen Po zakolu je treba v registriranih klavnicah odstraniti in neškodljivo uničiti naslednja živalska tkiva s specifičnim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: SRM): – pri govedu vseh starosti: črevesje od dvanajstnika do zadnjika, vključno z mezenterijem, in vidno limfatično tkivo; – pri govedu, starejšem od 12 mesecev: lobanjo, vključno z možgani in očmi, hrbtenjačo, vranico, priželjc in celo hrbtenico, razen repnih vretenc, transverzalnih podaljškov ledvenih in prsnih vretenc ter križničnih kril, vendar vključujoč dorzalne ganglije; – pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev, oziroma od takrat, ko izraste prvi stalni sekalec: celo glavo, vidne bezgavke in hrbtenjačo; – pri ovcah in kozah vseh starosti: vranico.
  5. člen Ne glede na prejšnji člen se lahko odstrani hrbtenica ter z glave odkostijo žvečilne mišice in odstrani jezik tudi v registriranem obratu za razkosavanje mesa, ki ima za to posebno odobritev VURS, skladno s predpisom, ki ureja pogoje za proizvodnjo in oddajo v promet živil živalskega izvora V primerih iz prejšnjega odstavka morata nosilca dejavnosti registrirane klavnice in registriranega obrata za razkosavanje mesa o oddanem in prejetem materialu ter o nadaljnjem postopanju z njim voditi natančno evidenco.
  6. člen Pri zakolu živali iz prve in druge alinee
  7. člena tega pravilnika mora biti zagotovljena sledljivost mesa in izdelkov do končnega porabnika v skladu s predpisom, ki ureja označevanje govejega mesa, kar ugotovi uradni veterinar v klavnici. Če sledljivost iz prejšnjega odstavka ni zagotovljena, je treba poleg SRM iz
  8. člena tega pravilnika pri govedu dodatno odstraniti celo glavo živali, razen jezika.
  9. člen Na etiketi, s katero so v skladu s predpisom, ki ureja označevanje govejega mesa, označeni trupi ali deli trupov živali, pri katerih odstranitev hrbtenice ni obvezna, mora biti dobro vidna modra črta, razen pri oddaji končnemu porabniku.
  10. člen Pred presojo zdravstvene ustreznosti govejega mesa več kot 24 mesecev starih goved, namenjenih prehrani ljudi, je treba po zakolu opraviti testiranje glede goveje spongiformne encefalopatije. Če test ni opravljen, se meso oceni kot zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi. Nobenega dela trupa klavnih živali, za katere je po zakolu obvezno testiranje glede TSE, se do prejema negativnega rezultata preiskav ne sme oceniti kot zdravstveno ustrezno za prehrano ljudi oziroma nanj ni dovoljeno namestiti oznak zdravstvene ustreznosti. Preiskave na TSE opravi Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI).
  11. člen Pri živalih, za katere je po zakolu obvezno testiranje glede TSE, je do prejema rezultata preiskave treba zadržati celo glavo z možgani. Mehanično izkoščevanje mesa govedi, ovc in koz je prepovedano. Pri omamljanju goved je prepovedana uporaba šibke.
  12. člen Na klavnih linijah za goveda mora biti zagotovljeno ločeno mesto za odstranjevanje hrbtenjače, zabojniki za zbiranje hrbtenjač pa morajo biti primerno oddaljeni od drugih zabojnikov, v katerih se shranjujejo užitni deli živali, tako da ni možna navzkrižna kontaminacija. Zabojniki za zbiranje hrbtenjač morajo biti označeni z napisom “SRM”. SRM je v klavnicah treba zbirati v posebne zabojnike, ki morajo biti trajno označeni z napisom “SRM”, vidnim z vseh strani zabojnika. Zbrano vsebino je treba preliti s termo stabilnim kontrastnim barvilom.
  13. člen SRM je treba uničiti s sežigom ali sosežigom. III. PREDELANE IN NEPREDELANE ŽIVALSKE BELJAKOVINE
  14. člen Predelane živalske beljakovine so: – kostna moka, ki vsebuje tkiva sesalcev; – mesna moka, ki vsebuje tkiva sesalcev; – mesno-kostna moka, ki vsebuje tkiva sesalcev; – krvna moka; – sušena plazma in drugi krvni proizvodi; – hidrolizirane beljakovine živalskega izvora; – roževinska moka; – perna moka in moka iz odpadnih tkiv perutnine (drobovine); – suhi ocvirki iz obratov za predelavo odpadkov; – ribja moka; – dikalcijev fosfat; – želatina; – vsi proizvodi, vključujoč krmne mešanice, premikse, in krmne dodatke, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine.
  15. člen Prepovedano je krmljenje: – prežvekovalcev s predelanimi in nepredelanimi živalskimi beljakovinami; – živali, namenjenih proizvodnji živil, s predelanimi živalskimi beljakovinami; – katerih koli živali iz vrst sesalcev s predelanimi beljakovinami, pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev; ta prepoved ne velja za hranjenje hišnih živali in za proizvodnjo hrane za hišne živali; – prežvekovalcev s topljeno maščobo, pridobljeno iz živali vseh vrst prežvekovalcev.
  16. člen Prepovedano je dajanje v promet in promet s predelanimi živalskimi beljakovinami, ki so namenjene za krmljenje živali za proizvodnjo hrane.
  17. člen Ne glede na določbe
  18. in
  19. člena tega pravilnika prepovedi krmljenja, dajanja v promet in prometa ne veljajo za: – ribjo moko za prehrano živali, razen prežvekovalcev, če so izpolnjeni pogoji iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika; – dikalcijev fosfat (brez sledi beljakovin ali maščob), pod pogojem, da ni pridobljen iz tkiv prežvekovalcev in ni namenjen za prehrano prežvekovalcev, če so izpolnjeni pogoji iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika; – hidrolizirane beljakovine za prehrano živali, razen prežvekovalcev, če so izpolnjeni pogoji iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika; – želatino, ki ni pridobljena iz tkiv prežvekovalcev in je namenjena za zaščito (prevleko) dodatkov v proizvodnji krmil; – mleko in mlečne izdelke ter jajca in jajčne izdelke; – suho plazmo in druge krvne proizvode, pod pogojem, da suha plazma in proizvodi niso pridobljeni iz krvi prežvekovalcev in niso namenjeni za hranjenje prežvekovalcev. Ne glede na določbe
  20. člena tega pravilnika prepoved izvoza ne velja za perno moko in moko iz odpadnih tkiv perutnine, če so izpolnjeni predpisani pogoji in zahteve države uvoznice.
  21. člen Krmne mešanice, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, z izjemo ribje moke, dikalcijevega fosfata in hidroliziranih beljakovin, se lahko proizvajajo samo v obratih, ki proizvajajo hrano izključno za hišne živali. Če krmne mešanice za hišne živali vsebujejo od predelanih živalskih beljakovin samo ribjo moko, dikalcijev fosfat in hidrolizirane beljakovine, se take mešanice lahko proizvajajo tudi v obratih, ki proizvajajo krmne mešanice za živali, namenjene proizvodnji hrane, razen za prežvekovalce.
  22. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati odredba o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (Uradni list RS, št. 48/02). III. KONČNA DOLOČBA
  23. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-749-/2002 Ljubljana, dne
  24. januarja
  25. mag. Franc But l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Priloga 1 RIBJA MOKA
  26. Ribja moka lahko izvira le iz obratov, ki so namenjeni izključno proizvodnji ribje moke in so za tovrstno proizvodnjo registrirani pri VURS. Ribja moka se mora brez vmesnega skladiščenja prepeljati iz obrata za proizvodnjo ribje moke v mešalnico krmil oziroma na kmetijsko gospodarstvo, ki ima dovoljenje za uporabo in skladiščenje ribje moke. Proizvajalec je dolžan voditi evidenco, iz katere so razvidni naslednji podatki: ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež kupca ter količina prodane ribje moke. Pred oddajo v promet mora biti vsaka pošiljka ribje moke testirana na prisotnost živalskih beljakovin, ki izvirajo od sesalcev.
  27. Vsaka pošiljka ribje moke mora biti na mejnem prehodu pred uvozom testirana na prisotnost živalskih beljakovin, ki izvirajo od sesalcev. Po prestopu državne meje se mora ribjo moko brez vmesnega skladiščenja prepeljati direktno v mešalnico krmil oziroma na kmetijsko gospodarstvo, ki ima dovoljenje za uporabo in skladiščenje ribje moke. Uvoznik je dolžan voditi evidenco, iz katere so razvidni naslednji podatki: ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež kupca in količina prodane ribje moke.
  28. Ne glede na določbe
  29. in
  30. točke te priloge se ribja moka lahko vmesno skladišči, vendar le v za ta namen pri VURS registriranih skladiščih.
  31. Prevoz ribje moke in drugih tovorov v istem prevoznem sredstvu ni dovoljen, razen če je ribja moka fizično povsem ločena od drugih tovorov (zabojnik, drug vagon in podobno). Če so transportna sredstva namenjena le priložnostnemu prevozu ribje moke, jih je treba pred in po uporabi natančno očistiti in pregledati.
  32. Proizvodnja krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, je dovoljena le v obratih, ki so za to registrirani pri VURS. V teh obratih ni dovoljena proizvodnja krme za prežvekovalce, razen če: - proizvajalec zagotovi popolnoma ločen transport in skladiščenje surovin za izdelavo krmnih mešanic za prežvekovalce; - proizvajalec zagotovi popolnoma ločene proizvodne linije, skladiščenje in pakiranje krmnih mešanic za prežvekovalce; - proizvajalec vodi podrobne evidence o nakupu in načinu uporabe ter o prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko in - izvajajo redne teste na prisotnost predelanih živalskih beljakovin v krmnih mešanicah namenjenih za prežvekovalce.
  33. Deklaracija krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, mora vsebovati napis: "VSEBUJE RIBJO MOKO - PREPOVEDANO ZA KRMLJENJE PREŽVEKOVALCEV".
  34. Cisterne za prevoz krmil v razsutem stanju morajo biti pred in po uporabi za prevoz krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko, natančno očiščena. Sočasen prevoz krmnih mešanic z in brez ribje moke ni dovoljen.
  35. Ribja moka in krmne mešanice z ribjo moko se lahko uporabljajo in skladiščijo na kmetijskih gospodarstvih le v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za uporabo in skladiščenje ribje moke in krmnih mešanic z ribjo moko na kmetijskih gospodarstvih. Priloga 2 DIKALCIJEV FOSFAT
  36. Dikalcijev fosfat lahko izvira le iz obratov, ki so za tovrstno proizvodnjo registrirani pri VURS.
  37. Dikalcijev fosfat, pridobljen iz razmaščenih kosti, mora: - izvirati iz kosti živali, ki so bile po zakolu pregledane in ocenjene kot ustrezne za prehrano ljudi; - biti pridobljen po postopku, ki zagotavlja da se vsa kostna masa fino zdrobi, razmasti z vročo vodo in obdela z razredčeno klorovodikovo kislino (pri minimalni koncentraciji 4% in pH Priloga 3 HIDROLIZIRANE BELJAKOVINE
  38. Hidrolizirane beljakovine, ki izvirajo iz rib, perja in kož živali morajo biti proizvedene v obratih, ki izvajajo program notranje kontrole (HACCP) in je za tovrstno proizvodnjo registriran pri VURS. Po predelavi morajo biti proizvodi vzorčeni in ugotovljena molekularna masa ne sme presegati 10.000 daltonov. Poleg tega morajo hidrolizirane beljakovine, pridobljene iz kož živali, izvirati od trupov živali, ki so bile zaklane v klavnici in katerih trupi so bili s pregledom pred in po zakolu ocenjeni kot ustrezni za prehrano ljudi. Pridobljene morajo biti s proizvodnim postopkom, ki zajema zmanjšanje kontaminacije kož, prepariranje v razsolu, obdelavo z apnom in intenzivnim pranjem, nakar sledi obdelava surovih kož pri pH > 11 v času 3 ur pri temperaturi > 80 stopinj Celzija, nato sledi toplotna obdelava pri >140 stopinj Celzija v času 30 minut pri tlaku večjem od 3,6 bara ali z drugim enakovrednim postopkom, ki ga odobri VURS.
  39. Proizvodnja krmnih mešanic, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, je dovoljena le v obratih, ki so za to registrirani pri VURS. V teh obratih proizvodnja krme za prežvekovalce ni dovoljena, razen če: - proizvajalec zagotovi popolnoma ločen transport in skladiščenje surovin za izdelavo krmnih mešanic za prežvekovalce; - proizvajalec zagotovi popolnoma ločene proizvodne linije, skladiščenje in pakiranje krmnih mešanic namenjenih za prežvekovalce; - proizvajalec vodi podrobne evidence o nakupu in načinu uporabe ter o prodaji krmnih mešanic, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine in - izvajajo redne teste na prisotnost predelanih živalskih beljakovin v krmnih mešanicah namenjenih za prežvekovalce.
  40. Deklaracija krmnih mešanic, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, mora vsebovati napis: "VSEBUJE HIDROLIZIRANE BELJAKOVINE - PREPOVEDANO ZA KRMLJENJE PREŽVEKOVALCEV".
  41. Cisterne za prevoz krmil v razsutem stanju morajo biti pred in po uporabi za prevoz krmnih mešanic, ki vsebujejo hidrolizirane beljakovine, natančno očiščena. Sočasen prevoz krmnih mešanic z in brez hidroliziranimi beljakovinami ni dovoljen.
  42. Hidrolozirane beljakovine in krmne mešanice s hidroliziranimi beljakovinami se lahko uporabljajo in skladišeijo na kmetijskih gospodarstvih le v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za uporabo in skladišeenje hidroliziranih beljakovin in krmnih mešanic s hidroliziranimi beljakovinami na kmetijskih gospodarstvih. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.