← Slovenija

Sklep o zavrženju ustavne pritožbe, stran 4185.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne

  1. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku
  2. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) s k l e n i l o: Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 220/2001 z dne
  3. 2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 237/2001 z dne
  4. 2001 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 704/2001 z dne
  5. 2001 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 223/2001 z dne
  6. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 674/2001 z dne
  7. 2001 se zavrže. O b r a z l o ž i t e v A)
  8. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper odločitve sodišč o podaljšanju pripora zaradi utemeljenega suma storitve treh kaznivih dejanj ugrabitve in dveh kaznivih dejanj umora v sostorilstvu. Zatrjuje kršitev
  9. in
  10. člena ustave z utemeljitvijo, da je bil od
  11. oziroma
  12. 2001 do
  13. 2001 v priporu brez sodne odločbe. Predlaga, naj ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.
  14. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom št. II Kp 223/2001 z dne
  15. 2001 pritožnikovi pritožbi zoper prvostopenjski sklep o podaljšanju pripora št. Ks 674/2001 z dne
  16. 2001 ugodilo. Sklep je razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. S sklepom št. Ks 704/2001 z dne
  17. 2001 je Okrožno sodišče v Ljubljani v ponovnem odločanju pripor zoper pritožnika podaljšalo. Pred izdajo tega izpodbijanega sklepa naj bi bil pripor (v katerem se je pritožnik nahajal od
  18. 2000 dalje) pritožniku zadnjič pravnomočno podaljšan pred več kot dvema mesecema (dne
  19. 2001). Pritožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče s sklepom zavrnilo. S sodbo Vrhovnega sodišča je bila zavrnjena tudi zahteva za varstvo zakonitosti. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da zahteve, da je obdolženi lahko pridržan v priporu le na podlagi sklepa o njegovem podaljšanju, ni mogoče razlagati tako, da se pripornik v primeru razveljavitve takega sklepa takoj izpusti, temveč bi moralo sodišče, ko prenehajo priporni razlogi, s posebnim sklepom pripor odpraviti.
  20. Po mnenju pritožnika je taka razlaga Vrhovnega sodišča, ob upoštevanju
  21. in
  22. člen ustave, nedopustna. V zvezi s tem se sklicuje na stališče občne seje Vrhovnega sodišča, da mora biti priprtemu odločba o podaljšanju pripora vročena pred iztekom dvomesečnega roka, najkasneje pa 24 ur po njem. Pritožnik meni, da je pripor zakonit le do izteka veljavnosti prej izdanega sklepa o priporu, oziroma ob upoštevanju
  23. člena ustave še nadaljnjih 24 ur. Po izteku tega roka bi moral organ, ki izvaja pripor, priprtega nemudoma izpustiti, saj je slednji lahko priprt le na podlagi veljavne sodne odločbe. B)
  24. Po določbi
  25. člena zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevenju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi
  26. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavna pritožba se lahko vloži, ko so izčrpana redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva.
  27. Pritožnik uveljavlja kršitev pravice iz
  28. člena ustave in zatrjuje kršitev
  29. člena ustave. Zatrjevani kršitvi naj bi bili storjeni s tem, da je bil v priporu določen čas brez izdane odločbe. Izčrpanost pravnih sredstev pred vložitvijo ustavne pritožbe izkazuje z izčrpanostjo rednih in izrednih pravnih sredstev zoper sklep o podaljšanju pripora. Že v odločbi št. Up-185/95 z dne
  30. 1996 (OdlUS, V, 186) je ustavno sodišče sprejelo stališče, da uveljavljanje kršitve pravice do osebne svobode, ki naj bi bila storjena s tem, da je bil pritožnik v priporu določen čas brez izdane sodne odločbe, ne more biti predmet ustavne pritožbe zoper izpodbijane priporne sklepe. Priporni sklep lahko za pritožnika učinkuje šele od njegove vročitve pritožniku in se zato ne more nanašati na čas odvzema prostosti pred tem. Sklep, izdan pred tem sklepom, pa, ker je bil kasneje razveljavljen, tudi ne pokriva spornih dni v priporu. V tem primeru gre lahko le za to, da je bila z morebitnim nezakonitim dejanjem, ki naj ne bi imelo podlage v sodni odločbi, kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Po določbi drugega odstavka
  31. člena ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v upravnem sporu pristojno sodišče. Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da pritožnik navedenega sodnega varstva ni izčrpal, zato je treba ugotoviti, da pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal razpoložljivih pravnih sredstev.
  32. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. C)
  33. Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka
  34. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka
  35. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Št. Up-385/01-11 Ljubljana, dne
  36. aprila
  37. Predsednik senata dr. Zvonko Fišer l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.