Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega pl

Na podlagi

člena zakona o urejanju prostora (Uradi list RS, št. 110/02) in na podlagi uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 62/94) je Občinski svet občine Ribnica na podlagi
člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00) na
redni seji
marca 2003 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 1990 I. UVODNE DOLOČBE
člen (uvodne določbe) Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje od leta 1986 do 2000, dopolnjenega in objavljenega v SDL, št. 12/87, 18/88 in 11/90 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986-1990 dopolnjenega in objavljenega v SDL, št. 12/87, 10/91 21/93 in Uradni list RS, št. 8/96 in prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 1990, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 27/98, v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan. Spremembe in dopolnitve izhajajo iz sprememb občinskih odlokov, sprememb sektorskih predlogov, novih posegov, sprememb načinov urejanja in novih izvedbenih aktov, sprememb zakonodaje, dodatnih vsebin, ki so pogoj za skladni razvoj brez konfliktnih situacij v prostoru, zaradi želje prebivalcev po novih stavbnih parcelah za gradnjo in zaradi prehoda na novo tehnologijo zajema in prikaza grafičnih vsebin prostorskega plana. Prostorske sestavine plana Občine Ribnica se s temi spremembami uskladijo tudi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99).
člen Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do
člen Prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica sestavljajo pisni del odlok in grafični del: – kartografski del v merilu 1:5000, 1:25000, 1:50000 in – kartografska dokumentacija v merilu 1:
člen S temi spremembami in dopolnitvami se spremeni in dopolni naslednje kartografsko gradivo: KARTOGRAFSKI DEL – tematske karte v merilu 1:25000
ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem: – zasnova rudnin – zasnova naselij in območij za poselitev – zasnova kmetijstva in gozdarstva – zasnova kmetijskih zemljiških operacij
ZASNOVA VODNEGA GOSPODARSTVA uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem: – zasnova varstva vodnih virov – zasnova oskrbe z vodo – zasnova vodnogospodarskih ureditev
ZASNOVA VARSTVA NARAVNE IN KULTUNRE DEDIŠČINE uskladitev naslednjih vsebin s Smernicami LRZVNKD: – zasnova varstva naravnih vrednot – zasnova varstva kulturne dediščine
ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem: – zasnova cestnega omrežja – zasnova železniškega omrežja
ZASNOVA SANACIJ IN OGROŽENA OBMOČJA uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem: – zasnova čiščenja odpadnih voda – zasnova odlagališč odpadkov – zasnova sanacij degradiranega prostora (sanacije pridobivalnih območij druge rudnine) – ogrožena območja – poplavne površine
ZASNOVA URBANEGA OMREŽJA IN REKREACIJE V NARAVNEM OKOLJU uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem: – zasnova namenske rabe poselitve – zasnova omrežja naselij – zasnova rekreacije v odprtem prostoru
ZASNOVA ENERGETSKEGA OMREŽJA uskladitev naslednjih vsebin z novim stanjem: – zasnova elektroenergetskega omrežja – zasnova naftovodnega in plinovodnega omrežja – zasnova toplovodnega omrežja – zasnova PTT – omrežja
ZASNOVA NAČINOV UREJANJA uskladitev z v odloku navedenimi veljavnimi in predvidenimi načini urejanja prostora
PRIKAZ LOKACIJ IZJEMNIH POSEGOV POVEČANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ – posegi na najboljša kmetijska zemljišča – posegi povečanja ureditvenih območij naselij
ZASNOVA OBRAMBE IN ZAŠČITE uskladitev z usmeritvami pristojnega ministrstva in uprave za civilno zaščito – urbanistična zasnova v merilu 1:5000 za naselje Ribnica (topografija)
ZASNOVA RABE PROSTORA V NASELJU
OBMOČJA NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
ZASNOVA KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
STANOVANJSKA GRADNJA
ZASNOVA NAČINOV UREJANJA – urbanistična zasnova v merilu 1:5000 za naselje Dolenja vas (topografija)
ZASNOVA RABE PROSTORA V NASELJU
OBMOČJA NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA
ZASNOVA KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
STANOVANJSKA GRADNJA
ZASNOVA NAČINOV UREJANJA – KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA – vsebina srednjeročnega prostorskega plana v merilu 1:5000 (kataster)
člen Besedilo dolgoročnega plana Občine Ribnica se v celoti spremeni in dopolni in se glasi:
TEMELJNE USMERITVE IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE Vsebina poglavja se spremeni in se glasi: Dolgoročni plan opredeljuje razvoj občine in določa temeljne dolgoročne usmeritve, ki zajemajo zlasti: – izvajanje aktivnosti, ki so v skupnem interesu za omogočanje dolgoročnega razvoja občine, – politiko razvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni in prostorski razvoj občine, – izboljšanje kadrovske strukture in dvig izobrazbene ravni, – politiko demografskega razvoja in poselitve ob upoštevanju naravnih materialnih pogojev in možnosti, – izboljšanje komunikacij za poenotenje kvalitete življenjskih pogojev občanov, – skladnejši razvoj območja občine, – izvajanje del za izboljšanje omrežja za oskrbo, ki je temelj razvoja naselij – energetska infrastruktura, prometna infrastruktura, omrežje za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje odpadnih voda in druga pomembna storitvena oskrba, – zasnovo namenske rabe prostora, ki opredeljuje in prikazuje zlasti: poselitvena območja, območja za pridobivanje mineralnih surovin, predvidena območja industrijskih con, območja za rekreacijo na prostem ter z odloki oziroma obveznimi republiškim izhodišči določena območja najboljših kmetijskih zemljišč, območja varstva vodnih virov, območja, namenjena obrambi in zaščiti, območja varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine in območja komunalnih, infrastrukturnih ter vodnogospodarskih objektov ter nevarna in degradirana območja, ki jih je potrebno sanirati, – varstvo in izboljšanje človekovega okolja kot varovanje naravnega prostora.
OSNOVNE RAZSEŽNOSTI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE 2.1 Globalni okviri gospodarskega razvoja Občina je po letu 1991 zaradi izpada nekaterih trgov v gospodarskem pogledu zaostala za ostalimi gospodarskimi dosežki regije. Do leta 1999 se je stanje že izboljšalo, in sicer z začetkom pozitivne bilance poslovanja večjih gospodarskih družb. Posledično se je v tem obdobju povečalo število manjših gospodarskih in poslovnih subjektov, ki so v premostitvenem času ohranjali določeno stopnjo zaposlenosti. Indeksi industrijske proizvodnje naraščajo. Izboljšujejo se tudi rezultati, doseženi v izvozu. Zaključena je sanacija večjih gospodarskih družb, ki so bile v preteklosti največje zaposlitvene enote. Temeljne gospodarske dejavnosti občine ostajajo še nadalje predelovalna dejavnost (lesna in kovinska), trgovina, gradbeništvo ter druge servisne in storitvene dejavnosti (skupne in osebne). Bodoči razvoj gospodarstva bomo podpirali z ohranjanjem ustrezno opremljenih industrijskih območij in objektov, izgradnjo prometnih komunikacij in s finančno politiko – sodelovanjem z gospodarskimi subjekti. 2.2 Sociodemografski dejavniki in okvirji razvoja Polovica naselij v Občini Ribnica je demografsko ogroženih. Večinoma so to naselja, ki so oddaljena od občinskega središča. Slika upadanja števila prebivalcev na podlagi naravne reprodukcije bo v letu 2020 še nekoliko slabša. Število prebivalstva se bo zaradi izboljšanja prometne povezanosti manjšalo za vsa naselja po približno enaki procentualni stopnji. Demografski priliv bo opazen le za večja – vodilna naselja z ustreznimi centralnimi funkcijami. Občina je v preteklem obdobju v skladu s pričakovanji v 90 letih načrtovala povečanje vseh centralnih funkcij, industrijskih in stanovanjskih območij. Predvidena območja bodo po projekciji prebivalstva (izdelal Inštitut za geografijo) za pričakovano število občanov pokrivala večino potrebnih prostorskih razvojnih kapacitet. Število prebivalcev se bo od 9150 prebivalcev v letu 1999 do leta 2020 zmanjšalo na 8.
S sedanjih 60 p/ha, na 58,5 p/ha. Po splošnih pričakovanjih pa se bo število gospodinjstev kljub temu zvečalo. 2.3 Prostorski in ekološki okvirji razvoja Območje občine Ribnica zajema v geografskem pogledu dolini potokov Bistrica in Tržiščica, ki se v nadaljevanju razširita v Ribniško in Dolenjevaško dolino. Na jugu oziroma jugozahodu omejuje navedene doline področje Velike gore z izrazito dolomitno oziroma dolomitizirano apnenčasto podlago. Vzhodno oziroma severovzhodno stran doline pa zapira pobočje Male gore s pretežno apnenčasto podlago. Nad dolino Bistrice in Tržiščice se dvigajo Slemena – laščanske grude, ki jih sestavljajo geološko starejši glinasti skrilavci, ki na zahodnem delu prehajajo v dolomite. Navedene geografske in geološke značilnosti občine Ribnica so v pretežni meri pogojevale značilnosti oziroma kvaliteto kmetijskih in gozdnih zemljišč. Najkvalitetnejša kmetijska zemljišča ležijo v ravninskem predelu občine, kvalitetna so tudi zemljišča na območju Slemen, slabša na dolomitni podlagi Velike in delno Male gore in najslabša na apnencih Male gore. V teh prirodnih okvirjih je nastalo 61 naselij (statistični podatki) oziroma 85 enot (kmetijska evidenca). Gostota poseljenosti je bila zgodovinsko pogojena s količino in kvaliteto kmetijskih zemljišč. Danes je večja gostota prebivalstva strnjena v bližini območij centralnih funkcij in delovnih mest. Občina meri skupno 15433 ha in ima skupno 2206,98 ha najboljših kmetijskih zemljišč, 2328,13 ha drugih kmetijskih zemljišč, 10267,7 ha gozdov, 9,60 ha gozdov posebnega pomena, 621,8 ha pozidanih površin in nekaj ha drugih zemljišč, predvsem vodne površine in neplodno. Razvoj naselij bomo usmerjali tako, da bomo v skladu s sektorskimi zakoni varovali najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, varovana območja varstva vodnih virov, območja varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine ter območja, pomembna za obrambno in zaščito. Poselitev bomo usmerjali v ureditvena območja naselij, ki imajo pričakovano razvojno funkcijo, prvenstveno bomo poskrbeli, da bodo optimalno varovana naselitvena območja kmetijskih gospodarstev kot proizvodnih enot, in za potrebe kmetijske dejavnosti bomo v skladu s pozitivnim mnenjem pristojnega ministrstva posegali tudi na najboljša kmetijska zemljišča – izjemni posegi. Za zagotovitev oziroma optimalno povečanje območij naselij se bodo upoštevali kriteriji, ki pogojujejo dopustnost povečanja stavbnih zemljišč. Površin takšnega povečanja stavbnih zemljišč na manj kvalitetna kmetijska zemljišča in gozd je 56,3 ha, in druge spremembe, ki niso sprememba namenske rabe zemljišča – 2034 ha. Zaradi manjše koncentracije prebivalstva prostor občine ekološko še ni preobremenjen. Naselje Ribnica je opremljeno z ustrezno industrijsko in komunalno čistilno napravo, za manjša naselja pa je organizirano odvajanje odpadnih voda v fazi načrtovanja oziroma izgradnje v začetnih delih. Za manjša naselja se pojavljajo enaki problemi, ker so vsi vodotoki ponikalnice in v letu večkrat vsaj delno prestopijo bregove ter se razlijejo na kmetijska zemljišča. Visoke vode treh vodotokov Bistrice, Ribnice in Sajevca ob visokih vodah napolnijo in poplavijo območje suhega zadrževalnika v Prigorici. Poselitev, ki se je tradicionalno umikala visokim vodam, je sedaj strnjena tudi po delu nekdaj poplavnih ravnic. Zaradi usmerjenega naseljevanja v večja naselja oziroma kot večje poselitvene poteze je sedanja slika krajine ostala dokaj verodostojna podoba nekdanje kulturne krajine, katere vedutne posebnosti so še vedno strnjena obcestna naselja, manjše samostojne cerkvice na gričih ali v ravnini in Plečnikova zvonika ribniške cerkve.
STRATEGIJA RAZVOJA IN RAZVOJNE NALOGE 3.1 Razvoj družbenoekonomskih odnosov Občina v okviru svojih možnosti sodeluje s podjetji in posreduje pri odločitvah o usmerjanju dejavnosti oziroma spreminjanju namembnosti zemljišč za razvojne potrebe. Občina v sedanjem proračunu predvideva investiranje nekaterih infrastrukturnih objektov in naprav, ki bodo prvenstveno služile izboljšanju prometnih povezav. Ostale investicije so namenjene izboljšanju bivanjskega standarda vseh občanov. Z urejenim urbanim prostorom bodo subjekti in občina lahko suvereno nastopaili kot ponudnik ustreznih gospodarskih površin ter se odločali za dejavnosti, ki jih prostor občine prenese. Občina Ribnica bo še nadalje podpirala delovanje KS s skupno izgradnjo objektov, ki služijo družbeni rabi. Sodelovanje med Občino in društvi je že obrodilo sadove in vsa vodilna naselja KS imajo zgrajene gasilske domove, načrtuje se izgradnja športnih igrišč za večnamensko rabo in drugo. 3.2 Gospodarski razvoj Občina bo vplivala na gospodarski razvoj predvsem z izgradnjo infrastrukture in pripravo prostorskih možnosti za nadaljnji razvoj obstoječih in novih dejavnosti. Gospodarska situacija se približuje republiškemu povprečju in indeks industrijske proizvodnje narašča predvsem v izvozno usmerjenih dejavnostih. V občini je v letu 2000 delovalo 775 poslovnih subjektov; od tega 236 gospodarskih subjektov – gospodarske družbe 165, zavodi, društva, organi in organizacije in 393 fizičnih oseb, ki na prostem trgu samostojno in trajno opravljajo različne pridobitne dejavnosti. Število nezaposlenih oseb se ob vzpenjajočem gospodarskem trendu zmanjšuje, in je bilo v občini v letu 2000 3600 aktivnih prebivalcev. Občina skupno z gospodarstvom načrtuje in izvaja naslednje projekte: – izgradnjo dveh obrtnih con: Breg pri Ribnici in nadaljevanje izgradnje industrijskega območja v Ribnici, – pospeševanje investicijskih ciljev z ugodnim kreditiranjem in drugimi oblikami pospeševanja gospodarstva (subvencije obrestnih mer, sofinanciranje podjetniškega izobraževanja in svetovanja, sofinanciranje sejmov …) in – za pospeševanje gospodarstva večjih gospodarskih družb in malega gospodarstva deluje Področni center za razvoj gospodarstva. 3.3 Socialni razvoj in razvoj družbenih dejavnosti Socialnemu razvoju je potrebno v dolgoročnem obdobju posvetiti vso pozornost predvsem zaradi kompleksnosti in dolgoročnega značaja socialnih sprememb, saj so v občinskem pogledu cilji gospodarskega razvoja poleg profitnih tudi socialni, zato se zavzemamo za pozitivno delovanje v smislu pozitivnega finančnega poslovanja. Ob takšnem trendu rasti gospodarstva in s tem socialnega statusa prebivalcev in občine bo del dohodkov ostal tudi za zadovoljevanje materialnih in nematerialnih potreb prebivalstva. Zadovoljevanje potreb občanov bomo dosegli z dvigom življenjske in kulturne ravni in znanja ter humanizacijo odnosov v bivalnem okolju in v okolju terciarnih dejavnosti. Z uveljavitvijo sodobnih programov, dvigom kakovosti, obsega, vsebine in normativov ter ustrezno ceno bomo vplivali na prestrukturiranje dejavnosti. Uveljavljali bomo tiste dejavnosti, ki so namenjene kakovostnejši vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti ter izboljšanju zdravstvenega in socialnega stanja prebivalstva. Ob načrtovanju in izgradnji objektov družbenega standarda se bodo upoštevali tudi iniciative in predlogi krajevnih skupnosti. Razvoj družbenega standarda je najlaže dosegljiv ključni element preprečevanja velikih socialnih razlik. V prihodnje bomo razvoj družbenega standarda usmerjali v skladu z razvojem potreb, predvsem pa glede na materialne možnosti občine, pridobljena sredstva z republike in dobrodošlih novih virov, ki se skrivajo v morebitnem pozitivnem delovanju gospodarskih subjektov. 3.4 Strategija razvoja gospodarskih dejavnosti 3.4.1 Kmetijstvo V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in navodili o razvrstitvi kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodne hrane v Republiki Sloveniji, so v prostorskem planu v kartografskem delu dolgoročnega plana Občine Ribnica razvrščena kmetijska zemljišča v dve območji. Kmetijska zemljišča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na: – najboljša kmetijska zemljišča – to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo (2207 ha), in – druga kmetijska zemljišča – to so zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo (2328 ha). Med najboljša kmetijska zemljišča so na območju Občine Ribnica razvrščena tudi kmetijska zemljišča, ki jih je z izvedbo kmetijskih zemljiških operacij ali hidromelioracij mogoče usposobiti do ustrezne proizvodne sposobnosti ali imajo druge lastnosti, ki so značilne za najboljša kmetijska zemljišča. Pomemben delež kmetijskih površin zavzemajo površine v zaraščanju, ki jih bomo razvrščali le v skladu z nujnostjo zavarovanja posameznih območij. Tla bomo varovali pred pretirano kemizacijo in drugimi oblikami onesnaževanja, pri čemer bomo skrbeli za strokovno uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, v prakso pa bomo pri zaščiti rastlin uvajali dosežke biogenetike v skladu z usmeritvami pristojnih strokovnih služb RS. Na kmetijska zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane, bomo onemogočili vse nepotrebne posege urbanizma in vodnega gospodarstva. Hidromelioracij se bomo lotevali le tedaj, ko bodo le-te utemeljene z ekonomskega in ekološkega vidika ter usklajene z ostalimi porabniki prostora in v skladu s stališči ohranjanja naravnih vrednot in kulturne krajine. V dolgoročnem obdobju so prikazana območja, znotraj katerih se predvideva izvedba posameznih kmetijskih zemljiških operacij, in sicer: – agromelioracije – 140 ha – hidromelioracij – osuševanja – 580 ha – komasacije in agromelioracije – 2051 ha Dolgoročno bomo najboljše kmetijske površine prvenstveno namenili pridelavi poljščin, predvsem koruze, žita, krompirja in krmnih rastlin. Kvaliteta in struktura kmetijskih zemljišč v zasebnem sektorju narekujeta prioriteten razvoj živinoreje, zlasti govedoreje, ki bo slonela na doma pridelani krmi. Stalež živine je v letu 2000 2353 glav goveje živine in 301 prašičev. Predvidevamo, da se bo povečala tržna proizvodnja mleka in mesa in občina ima zaradi majhne onesnaženosti s pesticidi in odmaknjenosti od drugih večjih industrijskih proizvodnih območij možnosti za ekološko pridelavo kmetijskih in vrtnarskih pridelkov. V ta namen je potrebno: – ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, – pridobivanje novih obdelovalnih površin in izboljšava obstoječih z agrotehničnimi ukrepi, – vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč, – zložba kmetijskih zemljišč s komasacijami in medsebojno menjavo, – oblikovanje kmetij optimalne velikosti in zaustavitev spreminjanja čistih kmetijskih gospodarstev v nekmečka, – preprečitev nadaljnjega drobljenja parcel in kmetij, – povečati hektarske donose z večjo intenzivnostjo obdelave kmetijskih zemljišč, – strokovno spremljati in večati število usmerjenih in zaščitenih kmetij, – v hribovitem predelu razvijati kmetijske panoge, za katere obstajajo naravni pogoji (pašniki za ovčerejo, govedorejo in konjerejo), – omogočiti razvoj dopolnilnih dejavnosti kot so kmečki turizem, domača obrt, čebelarstvo, ekološko čista druga ustrezna obrtna dejavnost itd., – preprečevati nadaljnje zaraščanje kmetijskih površin in določiti trajni namen rabe površin v zaraščanju, – omogočanje ureditev obor – pašnikov za drobnico – z manjšimi pomožnimi hlevskimi objekti, – dopustitev izgradnje kmetijskih gospodarskih objektov – steklenjakov ali plestenjakov ter toplih gred na mejah kmetijskih naselij (med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči) s soglasjem kmetijske stroke. Spoznanje, da je pridobivanje hrane strateškega pomena, Občina upošteva z namenjanjem sredstev iz občinskega proračuna za različne namene, zlasti pri izboljšanju kmetijskih zemljišč – agromelioracije in pri pripravljalnih delih za komasacije – pridobivanje soglasij. Veterinarska postaja Ribnica d.o.o. bo kot nosilec dejavnosti posebnega družbenega pomena skrbela za zdravstveno varstvo živine pred živalskimi kužnimi in drugimi boleznimi, za zdravstveni nadzor nad živili živalskega izvora, za varstvo ljudi pred zoonozami in za organizirano veterinarsko izobraževanje in vzgojo kmetov ter kmečke mladine. Zavarovalne skupnosti pa bodo tudi nadalje razvijale sistem zavarovanja živine tako, da bo na območju občine zavarovano čim večje število goveje živine in konj. 3.4.2 Gozdarstvo Gozdovi pokrivajo 10267 ha, kar je 66% od skupne površine občine, ki obsega 15 433 ha. Večinoma pokrivajo hribovit svet, kjer varujejo tla pred erozijo, vplivajo na ugodne razmere, zmanjšujejo nevarnost poplav in ohranjajo ekološko ravnovesje. Glavnina tega gozda predstavlja dinarski mešani gozd bukve, jelke in smreke. Razen manjše površine v izmeri 9,6 ha, ki je klasificirana kot gozd posebnega pomena, je celotno področje gozdnih zemljišč opredeljeno kot gospodarski gozd. Poudarjene varovalne funkcije gozda se opredelijo po ugotovljeni varovalni funkciji in se ta zemljišča varujejo v skladu z varstvenimi funkcijami zemljišča. V kategorijo gozdov s posebnim namenom pa so uvrščena območja gozdov, pri katerih se mora lesno proizvodna funkcija trajno podrejati izjemno poudarjenim funkcijam teh gozdov. Trajno varovalne gozdove in gozdove posebnega pomena razglasi Občina Ribnica z odloki, ki vsebujejo poleg natančno razmejenih površin tudi določen režim gospodarjenja in odškodnino lastnikom. Občina Ribnica spada v VI. gozdno območje, v katerem gospodari Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Kočevje. Opazna je pomanjkljiva skrb dela privatnega sektorja, ki se ne ukvarjalo več s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo. Posledica tega so zaostanki v sečnji in sanacijski sečnji zasebnih gozdov, in s tem možnost razmnoževanja škodljivcev. Gozdarstvo in lesna predelovalna industrija sta tradicionalno in razvojno močni panogi občinskega gospodarstva. Za privatni kmetijski sektor je pomembna tudi socialna funkcija gozdarske dejavnosti. Za boljše odpiranje gozdov so v interesu upravljalcev gozdnega prostora načrtovana tudi vlaganja v nove gradnje gozdnih cest, in sicer v dolžini 38 km, in rekonstrukcijo gozdnih cest v dolžini 7,5 km. Te prometne komunikacije bodo sočasno odpirale gozdove v državni lasti in privatne parcele v oddelkih. 3.4.3 Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo Lovstvo, ribištvo in čebelarstvo so dejavnosti splošnega pomena, katerih dolgoročni razvoj je v tesni soodvisnosti z načrtom poselitve, varovanjem okolja in skrbi za naravno ravnotežje. Lovske, ribiške in čebelarske družine morajo pogoje in možnosti svojega razvoja usklajevati z razvojem kmetijstva, gozdarstva in turizma, pri čemer bodo pravočasno opozarjale na vse negativne učinke, ki jih v ekosistemu povzročajo razvoj proizvodnih dejavnosti, vodno gospodarski posegi, prometne ureditve in morebitna monokulturna usmeritev itd. Divjad je integralni del ekosistemov in je njen obstoj odvisen izključno od ustrezno ohranjenega okolja. Dolgoročna naloga lovskih organizacij je ustrezna rajonizacija prostora za posamezne živalske vrste in uskladitev gojitve živali z razvojem kmetijstva in gozdarstva. Za preprečitev neustreznega povečanja števila živali posamezne vrste in posledično za povečanje škode na kmetijskih pridelkih bo stalež divjadi potrebno urejati s smotrnim odstrelom. Primarna naloga ribištva je ohranjanje življenjskega okolja za živali v vodotokih ter posredno skrb za opozarjanje na morebitne negativne pričakovane ali že povzročene vplive. Najpogostejši negativni vplivi nastajajo zaradi prekomernega obremenjevanja okolja s pesticidi, fekalnimi odpadki, naftnimi derivati in različnimi kemičnimi odpadki iz industrije in gospodinjstev. Ribiško društvo bo skupno z vodnim gospodarstvom z ustrezno tehnično izvedbo na jezu v Prigorici poskrbelo, da se ribji živelj ne bo pomikal v predele vodotoka, kjer je po osušitvi struge prepuščen poginu (ne more se vrniti v stalno vodnati del vodotoka). Čebelarstvo ima poleg gospodarskega pomena tudi posredni vpliv na večje hektarske donose in večje pridelke sadnega drevja. Osnovna naloga stimulativnega čebelarstva je organizirano strokovno izobraževanje, organizacija zdravstvenega varstva čebel, zagotovitev potrebnih materialov za opravljanje dejavnosti in odkup čebeljih proizvodov. 3.4.4 Industrija V občini je 41,91 ha obstoječih površin v rabi industrijske dejavnosti ter 39 ha predvidenih razvojnih površin, in sicer na lokaciji za industrijsko cono v Ribnici – z ustrezno prometno ureditvijo in z v neposredni bližini zgrajeno celovito komunalno infrastrukturno mrežo. Občina omogoča in podpira razvoj gospodarstva z ohranjanjem in urejanjem štirih lokacij industrijskih con in posredno z ugodnimi dolgoročnimi investicijskimi in kratkoročnimi premostitvenimi posojili po subvencionirani obrestni meri. Občina nadaljuje s komunalnim opremljanjem industrijskih con in manjših industrijskih območij v Jurjevici in Prigorici (v okviru komunalnega opremljanja naselja). Za občino so sprejemljive industrijske panoge, ki ne bodo obremenjevale z onesnaženjem obstoječega pretežno čistega kmetijskega okolja in nimajo večjih emisij voda ali večjih količin odpadnih voda kot stranskega produkta opravljanja dejavnosti. Glavne industrijske dejavnosti občine so vezane na lesnopredelovalno industrijo, industrijo stavbnega pohištva, gradbeno in kovinskopredelovalno industrijo. Občina ima poleg že uveljavljenih panog še dodatne razvojne rezerve v ustrezni živilsko predelovalni industriji, ki bi omogočila predelavo v občini pridelanega kvalitetnega kmetijskega pridelka, vendar je ta industrijska panoga večinoma vezana na večje onesnaževanje voda, kar bi obremenilo že tako občutljivo ravnovesje kraških vodotokov. 3.4.5 Drobno gospodarstvo in obrt Razvojne možnosti drobnega gospodarstva bodo tudi v bodoče odvisne od splošne gospodarske politike. Zavedajoč se tega, da je politika razvoja zasebnega sektorja in obrti dokaj avtonomna (vezana na občino in regijo), je toliko bolj pomembno, da zastavimo ustrezno strategijo. Pomen proizvodne obrti bo zlasti v dopolnjevanju serijske in masovne proizvodnje, uvajanje novih proizvodov na osnovi fleksibilne proizvodnje ter ustrezne lokacije sredstev za proizvodnjo in zaposlovanje. Proizvodna obrt in drobno gospodarstvo se bosta razvijala v Ribnici in tudi v drugih večjih naseljih v občini. Storitvena obrt danes ne zadovoljuje potreb občanov. Posledica tega je podpora razvoju te dejavnosti, da se odpravi sedanjo neusklajenost. Za dosego navedenih ciljev bo zato potrebno: – nadaljevati z usmerjanjem drobnih storitvenih obrtnih dejavnosti v starejša centralna območja naselij, – usposobiti opuščene objekte ter za storitveno dejavnost rezervirati poslovne prostore v novih objektih ali proučiti možnosti za spremembo namembnosti uporabe prostorov v centru naselij, – podpiranje drobnega gospodarstva z aktivnostmi področnega centra za razvoj gospodarstva, – v skladu s pristojnostmi občine podpreti posamezne podjetnike, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo ali sodelujejo z večjimi industrijskimi podjetji kot prevzemniki manjših lokacijsko neproblematičnih faz dela, – zagotavljanje sredstev za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva z ustanovitvijo posebnega sklada pri Obrtnem združenju Ribnica, – zagotovitev možnosti ugodnega kreditiranja z upoštevanjem deficitarnih prioritetnih dejavnosti, – pritegnitev tujega kapitala oziroma kapitala vračajočih se zdomcev, – organiziranje vsestranskega pretoka informacij glede potreb industrije in drugih gospodarskih subjektov po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva ali celo pogodbenega dela na domu in – pospeševati razvoj domače obrti v okviru centra domače obrti – suhe robe in lončarstva ter vključevati krožke za pridobitev tovrstnega znanja v vzgojno-izobraževalni proces. V prostorskem planu Občine Ribnica so predvsem v naselju Ribnica predvidene večje površine za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. V drugih manjših naseljih, se poleg nemoteče domače obrti že uveljavljajo dejavnosti, ki so s kmetijsko popolnoma združljive in omogočajo dopolnilno zaposlenost nosilca dejavnosti in sokrajanov. Detajlna opredelitev možnosti opravljanja nekmetijske dejavnosti za manjša naselja se bo določala v prostorskih izvedbenih aktih v skladu z veljavnimi zakonskimi omejitvami, mnenjem krajanov in KS. 3.4.6 Trgovina Kljub hitremu razvoju ostalih dejavnosti v občini je ravno trgovina zadnja začela s pokrivanjem tržnih niš, ki so nastale s pretežnim zmanjšanjem opravljanja kmetijske dejavnosti in preusmeritvijo na delo v podjetjih. Osnovna oskrba prebivalstva je urejena le v večjih naseljih – Ribnica, Dolenja vas s Prigorico in Breg pri Ribnici, kjer je kupna moč povezana s prisotnostjo delovnih mest in večjim številom prebivalcev. Manjše privatne trgovine se v manjših naseljih niso razvile ravno zaradi mobilnosti prebivalcev. Sosedska pomoč in socialni čut sokrajanov omogočajo preskrbo tudi za starejše in občane brez lastnega motornega vozila. Občina je z nekaterimi gospodarskimi subjekti prisotna v državnem trgovskem miljeju ter se z integralnim prometom blaga vključuje v mednarodno trgovino blaga in storitev. Kar 10 gospodarskih družb se je v letu 2000 ukvarjalo poleg primarne tudi s trgovsko dejavnostjo. Oskrba z blagom za specializirane dejavnosti – kmetijska dejavnost, gradbeni material, sanitarna keramika, rezervni deli za kmetijske delovne stroje in vsa ostala specializirana oskrba, ki ne sodi v trgovino na drobno, ni pokrita in so možnosti za pokritje prostorskih kapacitet trgovine na debelo in trgovin za zadovoljitev tovrstnega povpraševanja v obrtnih conah. Lokacija v obrtni coni omogoča vzporedno odprtje drobnega gospodarstva za izvajanje del s prodajnim blagom – zidarstvo, opravljanjem zaključnih zidarskih del, avtomehanične delavnice itd. 3.4.7 Turizem in gostinstvo Razvoj gostinstva in turizma sta med seboj tesno povezana. Občina je s svojo sedanjo ponudbo preskromna za pritegnitev večjega števila turistov. Aktivno vključevanje in načrtovanje možnih aktivnosti za oživitev projekta Po poteh naravne in kulturne dediščine bo, ob sočasnem povečanju prenočitvenih kapacitet in ustrezne gostinske ponudbe, sčasoma prineslo rezultate. Občina ima kar nekaj zelo atraktivnih naravnih in ustvarjenih značilnosti in posebnosti, ki v majhnem območju, ki je obvladljivo tudi z nemotornimi prevoznimi sredstvi (kočijami, sanmi, kolesi itd.), omogoča dobro usklajeno ponudbo na dokaj visoki ravni. Ob sodelovanju in ustrezni vključitvi delavnic domače obrti je možno napovedati, da bo ob tržnem prodoru celotne Dolenjske regije tudi Ribnica lahko prispevala velik del turistične ponudbe. Za samo občino je ravno tako pomembno vzdrževanje obstoječih turističnih in športnorekreacijskih objektov in območij. Ta so: – Dane (smučišče – rekreativni zimski turizem), – Sv. Frančišek – (skakalnica – rekreativni zimski turizem in športna dejavnost), – Grmada – planinski dom – rekreativni turizem, – Francetova jama – rekreativni turizem, – Sv. Ana – rekreativni turizem in učna gozdna pot (izobraževanje), – naravne znamenitosti in kulturna dediščina, – ribiška dejavnostjo s ponudbo ob Ribiškem domu, – lovska dejavnost s ponudbo v lovskih domovih, – mestno jedro Ribnice z muzejem domačih obrti ter grajskim kompleksom in – drugo. Šele z ustvarjanjem splošnih pogojev dobre in prepoznavne turistične ponudbe se bo postopoma izletniški in tranzitni turizem začel spreminjati v stacionarni turizem, ki pa je dohodkovno bolj privlačen. Turizem in gostinstvo bomo usmerjali in podpirali predvsem v smereh: – izgradnja nočitvenih kapacitet hotelskega tipa za tranzitne goste in poslovne partnerje, – izgradnja ali preureditev objektov v apartmaje v privlačnih naravnih in kulturnih območjih, – uvajanje kmečkega turizma na turistično privlačnih kmetijah v hribovitih območjih, – postopoma dograditi in izboljšati kapacitete športnorekreacijskih objektov (pr. plavalni bazen v Ribnici), – negovati in še popestriti tradicijo Ribniškega sejma, – izboljšati ponudbo v obstoječih lokalih ter z olajšavami vzpodbuditi gostilne, ki nudijo toplo hrano, tudi na važnejših prometnih križiščih izven naselij, – povečati privlačnost mesta Ribnica z ureditvijo mestnega parka idr. 3.5 Strategija razvoja gospodarske infrastukture 3.5.1 Energetika Za dolgoročni gospodarski razvoj občine Ribnica bo nemotena preskrba z energetskimi surovinami in energijo eden temeljnih razvojnih dejavnikov. Zato bo zagotavljanje zadostnih količin energetskih surovin in energije prednostna razvojna naloga. Glede na to, da je potrebno v občino Ribnica skoraj vso energijo pripeljati in da leži na ekološko občutljivem območju, bo potrebno graditi takšne sisteme oskrbe, ki bodo dolgoročno zagotavljali smotrno izrabo energije in hkrati prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja. 3.5.1.1 Oskrba z električno energijo Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektrodistribucijskega omrežja republike, s tem da je v občini po oceni predvidena 4,2% letna rast porabe električne energije. Osnovne naloge bodo usmerjene predvsem v zagotovitev kvalitetne oskrbe in rezervnega napajanja na visokonapetostnem nivoju, sanacijo oskrbnih razmer (rekonstrukcija in razširitev omrežja) in energetske varnosti. Za zagotavljanje ustreznih pogojev bivanja za manjša naselja se predvideva oskrba z električno energijo celotnega področja občine. Občina v skladu z republiškimi obveznimi izhodišči na Ugarju predvideva zadostno prostorsko enoto za postavitev RTP 110 /20 kV z močjo 20 MVA. Vzporedno z izgradnjo transformatorske postaje je predvideno 20 kV zaprto stikališče. Predvidena novogradnja ali obnova visokonapetostnega omrežja bo obsegala dela na pr. 15 km daljnovodov in kablovodov ter izgradnjo pr. 14 novih TP – transformatorskih postaj 20/04 kV. Na medobčinskem nivoju se predvideva izgradnja 20 kV daljnovoda proti občini Dobrepolje. Poleg že navedenih investicij bo elektrogospodarstvo gradilo ustrezno elektroprenosno omrežje v skladu s potrebami individualne ali družbene gradnje in gradnje za opremo območij, ki se urejajo z ZN. 3.5.1.2 Oskrba s toplotno energijo in plinom V dolgoročnem planskem obdobju so že začrtane smeri organizirane toplotne oskrbe. Sorazmerno velika rast naselja Ribnica v letih 1985 do 1990 in hitri razvoj industrijskih obratov v mestnem naselju sta pogojevala načrtovanje in izgradnjo centralne kotlovnice. Obstoječa kotlovnica v območju Inlesa Ribnica ne pokriva vseh možnosti racionalnega razvoda toplovoda. V zvezi z izgradnjo nove centralne kotlovnice in z njo povezano toplifikacijo pretežnega dela naselja Ribnica bo v srednjeročnem planu potrebno opredeliti dejansko lokacijo predvidenega objekta, možnost povezave z obstoječimi toplovodi ter opredeliti vrsto energetskega vira. Z ozirom na predvideno izgradnjo tranzitnega plinovoda Koper – Novo mesto – meja s Hrvaško morajo porabniki energije proučiti tudi možnosti oskrbe s plinom. Idejna trasa magistralnega plinovoda poteka v smeri V-Z severno od Sodražice in Ribnice ter po drugi varianti južno od naselja Ribnica, mimo Nemške vasi (končna trasa bo obvezno izhodišče RS). 3.5.2 Promet in zveze 3.5.2.1 Prometno omrežje Osnovna naloga prometnega omrežja je zagotoviti varen in hiter pretok blaga in ljudi. Občina poleg večjih investicij v izgradnjo cestnega omrežja predvideva tudi ureditev prometa v naseljih predvsem za varno odvijanje motornega in mirnega prometa (pešcev in kolesarjev). V Občini Ribnica se predvideva dokončanje povezave vseh naselij z ustrezno urejeno prometno komunikacijo – lokalno ali javno cesto. 3.5.2.2 Železniško omrežje Občina in z njo gospodarski subjekti uporabljajo obstoječo železniško progo za tovorni promet. Možnosti tranzita so bile v preteklosti in tudi sedaj uporabljane za transport predvsem gozdarskega sektorja in tranzitne trgovine. Številne tehnične, tehnološke, gospodarske, ekološke in druge prednosti pričajo o umestnosti ponovne uvedbe potniškega prometa na relaciji Ljubljana – Ribnica in Ribnica – Kočevje. S predvideno usposobitvijo in rekonstrukcijo proge za potniški promet bi se del prevoza usmeril na železnico, kar bi zahtevalo izredno usklajeno funkcioniranje lokalnega avtobusnega prometa in železnice. Občine, preko katerih je speljana proga do Ljubljane, so se skupno lotile razmišljanja o smiselnosti, da bi ponovno uvedli potniški promet na tej relaciji. 3.5.2.3 Cestno omrežje Na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah bomo v prvi vrsti zagotavljali normalne pogoje za kakovostno, učinkovito in gospodarno vzdrževanje, obnavljanje in varstvo cest kot pogoj za uspešno funkcioniranje gospodarstva in zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu. Pri razvoju cestnega omrežja bomo sodelovali ali samostojno izvajali naslednje prednostne naloge: – rekonstrukcija regionalne ceste Žlebič – Sodražica, – izgradnja glavne ceste G2-106 kot obvoznice mestnega naselja Ribnica, – rekonstrukcija lokalnih cest na posameznih odsekih v Slemenih, – novogradnja obvozne ceste za naselje Jurjevica, – novogradnja obvozne ceste za naselje Kot, – varovanje koridorja za obvozno cesto od Opekarske in Podgorske do Ceste na Ugar in Ulice talcev, – rekonstrukcija regionalne ceste – odcep za Sušje, – izgradnja krajevne – javne ceste Sušje – Dolge njive, – ekspropriacije na nekaterih javnih cestah – potreba po dograditvi za izgradnjo cestišča in zadostitev tehničnim pogojem varnega prometa in – izgradnja dvonamenskih tranzitnih in gozdnih cest za izkoriščanje pridobivalnih območij mineralnih surovin. Za osrednje prometno vozlišče javnega potniškega prometa občine, ki je v občinskem središču, se je določila lokacija v centru naselja. Določil se je obseg objektov za potrebe delavcev v potniškem prometu in potnikov. Pomembna naloga dolgoročnega plana v prometnem sektorju je tudi gradnja lokalne obvoznice, ki bi predvidoma potekala ob vznožju Male gore od Žlebiča do naselja Hrovača. Obvoznica bi mestno naselje Ribnico in ostala naselja ob glavni cesti razbremenila intenzivnega tranzitnega prometa. 3.5.2.4 Javni promet Celoten prevoz potnikov, delovnih migrantov in šolarjev se opravlja z avtobusi. V dolgoročnem obdobju so predvidene naslednje usmeritve razvoja javnega prometa: – preusmeritev precejšnjega dela dnevne migracije na železnico, – uskladitev voznih redov cestnih prevoznikov z železniškimi, – uskladitev voznega reda z zahtevami in potrebami delovnih ljudi in občanov območij, kjer je promet še zelo redek ter uveljavljanje javnega prometa, kjer tega še ni, – upoštevanje kombinacije osebnega in javnega prometa in zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest v bližini avtobusne ali železniške postaje in križišč regionalne in glavne ceste, – ureditev železniških postaj, avtobusnih postajališč v naseljih ter pokritih avtobusnih postajališč ob prometnicah z ustreznimi izogibališči. 3.5.2.5 Integralni promet Sistem integralnega transporta bo deloval racionalno ob usklajeni prostorski razmestitvi prometno-blagovno-transportnih središč za agregiranje in distribucijo pošiljk ter za pravilno spravilo voznega parka – ustrezna parkirišča s spremljajočimi dejavnostmi za zagotovitev pogojev, da se pridobi licenca za prevoz v mednarodnem prometu. Dolgoročno se v občini predvideva razvoj integralnega transporta blaga z različnimi prevoznimi sredstvi. Ta zahteva poleg kontejnerskega skladiščnega prostora tudi izgradnjo ustreznega terminala, ki bo prostorsko ustrezal skupnim količinam predvidenega skladiščenja blaga (blaga, ki ga občina uvozi za lastne potrebe ali ustvari ribniško gospodarstvo). Njegova lokacija bo določena s prometno ureditvenimi dokumenti. Občina za parkirišča integralnega prometa predvideva poleg obstoječih tovarniških prostorov – obstoječih ograjenih parkirišč – še ureditev več manjših privatnih lokacij, kjer bodo lastniki lahko opravljali servisna dela na svojem voznem parku oziroma oddali del parkirnih mest v najem. 3.5.2.6 PTT omrežje Sodobna družba potrebuje za nemoten razvoj in delovanje sodobno grajen sistem za telekomunikacije in zveze. Naraščanje potreb po PTT storitvah, dvig kakovosti in vse zahtevnejše oblike medsebojnega komuniciranja zahtevajo avtomatizacijo procesa dela in uvajanje novih zahtevnejših storitev. Za zagotovitev nujnega razvoja možnosti, ki jih ponuja izgradnja sodobnega celovitega PTT – sistema, bomo upoštevali naslednje usmeritve: – zagotovitev PTT – prometu (dejavnosti posebnega družbenega pomena) podporo pri razvoju, – postopno zagotoviti ekonomsko raven cen storitev, ki morajo pokrivati enostavno in razširjeno produkcijo, – izenačiti kreditne pogoje in ugodnosti, ki veljajo za druge infrastrukturne dejavnosti, – pri razvoju PTT – storitev mora biti dan enak poudarek povečanju zmogljivosti v območjih najbolj intenzivnega razvoja in na zagotovitvi predvsem telefona vsem naseljem, zaselkom in osamljenim kmetijam. V obdobju do leta 2000 so v občini planirani naslednji programi za izboljšanje PTT – omrežja in storitev: – izgradnja novega PTT – objekta v Ribnici, – izgradnja nove ATC v Sušju, – povečanje kapacitet ATC v Ribnici in Dolenji vasi, – povečanje naročniško kabelskega TT – omrežja, – gradnja medkrajevnih telefonskih govorilnic v skladu s potrebami in cilji. Povečanje kapacitet ATC v Ribnici, Dolenji vasi in Sušju je prikazano v tabeli: -------------------------------------------------------------------- Telefonska centrala Kapacitete priključkov ATC 1985 000 -------------------------------------------------------------------- KATC Ribnica 900 4000 KATC Dolenja vas 200 600 KATC Sušje – 600 -------------------------------------------------------------------- 1100 5200 -------------------------------------------------------------------- Iz tabele je razvidno, da se do leta 2000 predvideva na območju občine Ribnica 5 končnih avtomatskih postaj telefonskih central s kapaciteto 5200 priključkov. Program razvoja PTT predvideva skladno z večanjem kapacitete priključkov v ATC tudi povečanje obstoječega naročniškega kabelskega TT – omrežja oziroma izgradnjo novega. Naročniško kabelsko TT omrežje v kmp (km pari): -------------------------------------------------------------------- Telefonska centrala Kapacitete priključkov ATC 1985 000 -------------------------------------------------------------------- Ribnica 2980 3911,6 Dolenja vas 111,2 836 Sušje 98,6 660,2 -------------------------------------------------------------------- 3189,8 5407,8 -------------------------------------------------------------------- Tabela prikazuje stanje kabelskega TT – omrežja leta 1985 ter njegovo predvideno povečanje do leta
Izdelana je na osnovi predvidenega razvoja porasta prebivalstva od 1985 do 2000, razvoja industrije in drugih dejavnosti. Program razvoja AOMS (avtomatska omrežna skupina) Ljubljana podaja smernice za modernizacijo TT – omrežja od leta 1985 do
Uvedba sodobne digitalne tehnologije naj bi omogočila postopno gradnjo integralnega telekomunikacijskega sistema, s katerim naj bi bila poleg telefonije dana tudi možnost prenosa ostalih informacij. Z izgradnjo ustreznega telekomunikacijskega omrežje se odpirajo možnosti za opravljanje določenih zvrsti dela na domu tudi v oddaljenih krajih občine. 3.5.3 Vodno gospodarstvo Pri vseh posegih v območja vodotokov, ki so opredeljeni kot naravna dediščina, je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje narave. Soglasje se izda, kolikor so posegi v skladu z usmeritvami, stališči in pogoji, ki so predpisani na podlagi naravovarstvenih smernic. Po zaključeni izgradnji suhega zadrževalnika v Prigorici so osnovne naloge na področju varstva pred škodljivimi delovanjem voda: – ureditev vodnega režima Rakitniščice z Obrhom (ta problem bo potrebno reševati skupno z Občino Kočevje), – sprejemljiva sonaravna regulacija dela potoka Bistrice med Sodražico in Ribnico na nekaterih odsekih (200-letne vode) (do sedaj je nereguliran odsek vodotoka v dolžini 8 km), – sprejemljiva sonaravna regulacija odsekov potoka Bistrice pod Ribnico do požiralnikov v Goriči vasi (skupna dolžina pr. 1 km), – sonaravna regulacija potoka Tržiščica od Žlebiča do izliva v Tentero v dolžini 2 km, – večja vzdrževalna dela na potoku Sajevec nad pretočnim kanalom v dolžini 2 km in – ureditev in vzdrževanje propustnosti požiralnikov na Tržiščici, Bistrici, Ribnici in Rakitniščici. Poleg navedenih investicijskih del so za varstvo pred škodljivim delovanjem voda najpomembnejša redna vzdrževalna in druga dela (zakonodaja, pravilniki in občinski odloki o urejanju voda). Sredstva za vodnogospodarske ureditve s pristojnega ministrstva za varstvo narave se bodo koristila le za financiranje rednih vzdrževalnih del na vodotokih, za intervencije na vodotokih in pomembnih vodnogospodarskih objektih (na območju občine je to suhi zadrževalnik Prigorica) in v primeru škode zaradi visokih voda oziroma zaradi dotrajanosti VG – objektov. Kolikor bodo Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) dodeljena tudi sredstva za raziskavo in zaščito novih virov pitne vode, natančneje za pomembnejše projekte za objekte iz sfere vodooskrbe in čiščenje voda, bo vodno gospodarstvo sodelovalo tudi pri programiranju in pripravi tehnične dokumentacije za te objekte. Za zagotovitev zadostne količine pitne vode se Občina ravna po Odloku o varstvu virov pitne vode na območju občine Ribnica. Izvajali bomo obnove primarnih vodovodov ter manjših vodovodov in zamenjavo azbestnih cevi. Nadaljevali bomo z izdelavo študij, ki so potrebne za določitve novih oziroma zavarovanje že obstoječih evidentiranih potencialnih območij varstva vodnih virov tudi za manjše lokalne vodotoke. Zaradi izrazito kraškega terena pretežnega dela občine je varstvo kvalitete vode izredno pomembno. Predvidena so dela za načrtovanje in izgradnjo novih ČN. Hkrati z izvedbo nujnih regulacijskih del na posameznih odsekih potoka Bistrice, Obrha, Sajevca in Tržiščice bomo izvajali hidromelioracije v skladu z varstvom naravnih vrednot na primernih območjih kmetijskih zemljišč. S kmetijskega vidika je za hidromelioracijo ustreznih približno 500 ha kmetijskih zemljišč. Večina teh in ostala kmetijska zemljišča na poplavnih ravnicah pa so že tradicionalno hidromeliorirana – osuševana z obstoječimi odvodnimi jarki. Vzdrževanje teh melioracijskih sistemov bo v domeni Ministrstva za kmetijstvo. 3.5.4 Komunalna dejavnost Čeprav smo v Občini Ribnica v preteklem obdobju vlagali znatna sredstva za razvoj komunalne infrastrukture, so še ostala manjša območje, kjer objekti ne dosegajo običajnega standarda predvsem prometne ureditve in komunalne oskrbe. Komunalno opremljanje večjih poselitvenih enot, ki se urejajo s PIN, bo tudi v bodoče večji del bremena komunalnega gospodarstva. Cene komunalnih storitev morajo v bodoče pokrivati potrebe enostavne reprodukcije komunalnega gospodarstva. Učinkovito zajemanje rente, predvsem pa dolgoročno kreditiranje investicij, mora zagotoviti hitrejše vlaganje v razširjeno reprodukcijo komunalnega gospodarstva. Dolgoročne usmeritve in cilji komunalnega gospodarstva na območju Občine Ribnica obsegajo: – zagotovitev zadostnih količin kvalitetne pitne vode (za prebivalstvo in živinorejo), – izgradnjo kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav, – odvoz in izgradnjo ustrezne deponije odpadkov in – urejanje stavbnih zemljišč. Kljub temu, da je območje občine sorazmerno bogato z izviri čiste vode, je oskrba nekaterih naselij tako po kvaliteti kot po količini nezadostna. Za razrešitev problema vodooskrbe bomo: – nadaljevali z začetimi raziskavami pri iskanju novih vodnih virov ter tudi manjša naselja z lokalnimi vodovodi vključevali v osnovni primarni vodovodni sistem občine, – nadaljevali z obnovo dotrajanih vodnih sistemov zlasti tam, kjer so izgube vode največje, dokončali uvajanje rednega vzdrževanja in izvajanja kontrole kvalitete vode v vseh večjih lokalnih vodovodih, kar pomeni, da mora biti upravljanje vseh objektov in naprav usklajeno z odloki o javnih gospodarskih službah v Občini Ribnica. Za nekatera naselja v občini je zgrajena kanalizacija za odvajanje meteorne vode. Z izjemo dela naselja Ribnica v občini ni zgrajenega fekalnega kanalizacijskega sistema ali ta še ni dokončan – nima končne dispozicije odpadnih voda v ČN, zato bomo: – dogradili kanalizacijsko mrežo in razširili ČN v Ribnici, – dogradili kanalizacijsko mrežo za naselja Dolenja vas, Prigorica, Nemška vas, vključno z novo ČN, – zgradili kanalizacijsko omrežje in ČN za vasi Breže, Jurjevico, Sajevec in Kot, – zgradili kanalizacijsko omrežje in ČN za ostala večja naselja občine Ribnica in – stroške sistemov zbiranja in čiščenja odpadnih voda bodo prevzemali uporabniki. V občini bomo še nadalje odvažali komunalne odpadke in bdeli nad ustreznim ravnanjem z drugimi industrijskimi, posebnimi in nevarnimi odpadki v skladu z veljavnimi tozadevnimi navodili in določili odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica. Za odlaganje komunalnih odpadkov bomo začasno preuredili in opremili obstoječe odlagališče v Mali gori pri Francetovi jami. Po izgradnji skupnega odlagališča komunalnih odpadkov za občine Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Kočevje, v kateri bo navedeno odlagališče locirano, bomo odlagališče v Mali gori zaprli in sanirali. Postopoma bomo sanirali tudi vsa divja odlagališča v občini. Novo predvideno odlagališče bomo načrtovali tako, da se bo nanj lahko odlagalo mulj iz komunalnih čistilnih naprav. Pri zbiranju in ravnanju s posebnimi odpadki se občina vključuje v regionalni sistem. Pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč je pogoj za uresničevanje urbanistične in poselitvene politike, zato bomo dokončali ali začeli z izvajanjem: – za potrebe individualne stanovanjske gradnje bomo komunalno opremili približno 300 lokacij v okviru ZN v Ribnici in ZN v Dolenji vasi, – za gradnjo manjšega števila stanovanjskih enot za potrebe družbene stanovanjske gradnje bomo pridobili in uredili zemljišča predvsem v naseljih Ribnica in Dolenja vas, – izvedli razširitev mesta Ribnice s povečanjem parkovnih površin za Marofom z UN, – izvedli nujne razširitve pokopališč z izgradnjo manjkajočih objektov mrliških vežic in ustreznih parkirnih prostorov za naselja Ribnica, Velike Poljane, Sveti Gregor, Dolenja vas in Jurjevica. Na območju Občine Ribnica je večje število manjših opustelih kamnolomov in peskokopov lokalnega značaja, ki se večinoma samosanirajo z zaraščanjem. Nekatere kamnolome bomo sanirali – urbanizirali in jih namenili za potrebe proizvodne dejavnosti ali jih namenili za drugo ustrezno rabo. Za večja pridobivalna območja delujočih površinskih kopov, se bo pripravila oziroma od koncesionarja zahtevala ustrezna dokumetnacija za eksploatacijo in končno sanacijo. Na območju občine Ribnica je perspektivna lokacija Petračev laz, ki je ustrezna zaradi velikosti in možnosti postavitve separacije. Z usmerjanjem komunalne dejavnosti – načrtovanjem ustrezne prometnice in po isti trasi potekajoče ostale infrastrukture – bomo ustvarili pogoje, da se bo ob zaprtju ostalih delujočih kamnolomov in peskokopov lahko začelo usklajeno izkoriščanje dolomitnih mineralnih surovin. 3.5.5 Stanovanjsko gospodarstvo Na podlagi potreb po stanovanjih, ki jih narekuje bodoči demografski razvoj, zamenjavi dotrajanega stanovanjskega fonda in izboljšanju stanovanjskega standarda bo v občini v planskem obdobju po 1999 še vedno prostih zazidljivih kapacitet za 76 stanovanjskih enot socialne ali profitne gradnje in celotno območje ZN Hrastje ter ZN Mali Humec. Znaten del sredstev občine je namenjen obnovi infrastrukture v območju starega mestnega jedra in revitalizaciji objektov. Za izpolnitev načrtovanih posegov v prostor v zazidalnih načrtih občina izvaja investicijska dela v izgradnji in načrtovanju infrastrukture, projektni dokumentaciji za vzporedne objekte prometne, komunalne in družbene infrastrukture, ki je nujna za pripravo stavbnega zemljišča za izvajanja individualnih gradenj. Občina v dokumentih, ki urejajo in določajo oblikovalske kriterije in pogoje poseganja v prostor, določa za posamezne lokacije uporabo značilne tipologije. Stroga merila oblikovanja stavbnega fonda se odražajo na obnovljenem starem jedru naselja Ribnica – Urbanistični spomenik, na ohranjenih prečnih svetlih profilih vaških cest v vaseh in na ohranjenih vedutah kmetijskih naselij. Občina bo tudi v bodoče skrbela za prepoznavnost mesta z bogato sanirano urbano dediščino, za varovanje in dograjevanje zelenih površin v korist krajanov mesta Ribnice in z ohranjanjem kvalitetnih urbanih motivov v ostalih naseljih, z oživljanjem in sodelovanjem pri obnovi, ki zagotavlja hkrati kvalitetno življenjsko okolje in bivanjski standard. Ob prenavljanju starejših predelov urbanega tkiva oziroma objektov bo občina skrbela za to, da se kvalitetno grajeni predeli ali objekti prenove in se jih nameni za stanovanja ali drugo ustrezno dejavnost, ki je združljiva s primarno namembnostjo območja. 3.6 Strategija razvoja družbenih dejavnosti Razvitost družbenih dejavnosti se bo odražala v obsegu storitev glede na potrebe uporabnikov in materialnih zmožnosti ter v kakovosti, ki bo odvisna od načina zadovoljevanja skupnih potreb prebivalstva. V naslednjih obdobjih zaradi predvidenega zmanjšanja števila prebivalcev lahko pričakujemo relativno manjša vlaganja v nove objekte družbenega standarda, povečevala pa se bodo sredstva za vzdrževanje teh objektov in vlaganje v opremo. Novogradnje bodo na površinah, predvidenih za družbeno usmerjeno gradnjo, na območju Gorenjske ceste v Ribnici. Ne glede na pričakovane manjše investicije bo potrebno v zaostrenih pogojih gospodarjenja prestrukturirati obseg, vrste in način zadovoljevanja skupnih družbenih in osebnih potreb. Na sam razvoj družbenih dejavnosti bodo poleg samih materialnih možnosti v veliki meri vplivale tudi spremembe v tehnologiji, načinu izvajanja posameznih dejavnosti, kakor tudi večja ali manjša skrb za posamezno področje družbenega standarda. Predvideni posegi za dograditev oziroma razvoj družbenih dejavnosti bo odvisen od sredstev občine in pristojnih ministrstev. 3.6.1 Vzgoja in varstvo predšolskih otrok Upoštevajoč dejstvo, da sta vzgoja in izobraževanje dejavnosti, ki imata izrazito dolgoročne učinke, bomo reševanju teh vprašanj posvetili posebno pozornost. Za izboljšanje pogojev in posodobitev predvidevamo: – celotno prenovo vrtca v Ribnici – prenovitvena dela in ureditev ustreznih parkirišč, – še nadalje bomo razvijali programe za tiste otroke nad tretjim letom starosti, ki niso vključeni v VVZ, da bodo tudi oni deležni znanj iz učnega programa vrtca; – nujno bo potrebno odpreti romski oddelek in – nujno bo odpreti oddelek za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. 3.6.2 Osnovno šolstvo V Občini Ribnica se osnovnošolska dejavnost opravlja v OŠ Ribnica, podružnični šoli Dolenja vas 1-4 in Sušju 1-
Učenci s Slemen obiskujejo podružnično šolo OŠ Sodražica pri Svetem Gregorju 1-
Za vse šolske objekte predvidevamo opremljenost s športnimi igrišči in ustrezno urejeno okolico šol. Pri razvoju osnovnega šolstva v Občini Ribnica bomo še nadalje izvajali obstoječe prevoze otrok od domačega kraja do šole in upoštevali naslednje usmeritve: – postopno bomo zagotovili enoten standard vsem učencem v Občini Ribnica, – dogradili bomo športne objekte za potrebe šole v Dolenji vasi, – adaptirali bomo nekatere problematične dele šolskih objektov na šoli v Dolenji vasi (športna dvorana in kuhinja in zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva na fasadi) in – šole bomo opremili z dodatnimi učnimi pripomočki, učili in kabineti; – prilagoditev prostorskih pogojev za potrebe devetletke, – ureditev dvigala za prevoz oseb (učencev z zdravstvenimi težavami) in – zaposlitev mobilnega specializiranega pedagoga za pomoč otrokom z motnjami v razvoju. 3.6.3 Glasbeno izobraževanje Glasbena šola bo imela tudi v bodoče pomembno mesto interesnega izobraževanja mladih, zato bo potrebno poskrbeti za ustrezne kadre in prostore in jo razširiti tudi na področja sosednjih občin Sodražice in Loškega Potoka. 3.6.4 Kultura Na področju kulture je občina do sedaj zgledno vzdrževala objekte kulturne dediščine in mesto prilagajala ohranjanju vsebin naravne in kulturne dediščine. Revitalizacija kulturnega spomenika mestnega jedra Ribnice in organizirana dejavnost sta ponesli spoznanja o njenih kulturnih vrednotah širom po Sloveniji. Za izboljšanje kulturne ponudbe občina v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo predvideva naslednje posege v prostor: – gradnjo kulturnega objekta na prostoru grajskega kompleksa Marof, – rekonstrukcijo in vzdrževanje Miklove hiše – knjižnica in – sanacijska dela in vzdrževanje kulturne dediščine naselja Pugled. 3.6.5 Telesna kultura in rekreacija Na področju telesne kulture je v občini že sedaj večje število objektov namenjenih telesni kulturni dejavnosti. Občina bo skrbela predvsem za vzdrževanje vseh objektov ter za njihovo racionalno rabo. V skladu z realnimi možnostmi v strokovnem in finančnem smislu bo še nadalje skrbela za nekatere prostovoljne aktivnosti v športni dejavnosti. Od tekmovalnih športov bomo razvijali tiste, ki že imajo tradicijo, glede na razpoložljive športne objekte pa se bodo podprle aktivnosti za razvoj novih športnih zvrsti. Za povečanje števila športnih objektov in naselij, ki te objekte (manjša odprta tlakovana igrišča) imajo, se predvidevajo naslednja investicijska vlaganja (delno v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport): – dograditev športne dvorane in bazena v Ribnici, – zimski šport – skakalnica pod Sv. Frančiškom, – zimski športni objekt – vlečnica na rek. coni smučišča – Dane, – izgradnja na območju stadiona Ribnica, – izgradnja športnega igrišča – Sv. Gregor, Jurjevica, Goriča vas, Namška vas, Rakitnica in – izgradnja športnih in otroških igrišč ob OŠ v Dolenji vasi. – Za povečanje rekreacijskih potencialov občine pa je že oblikovanih nekaj enot: – kolesarka pot za gorska kolesa, – konjeniški šport na Ugarju, – obora za gojitev divjadi v Otavicah, – planinski dom na Grmadi in – ribiški dom v Zalužju itd. Po novih predlogih občine in načrtovanih predlogih privatnega sektorja se ob soglasju občine predvideva: – oživitev starega gradu nad Ortnekom in konjeniške in turistične dejavnosti v Ortneku, – ureditev novega bajerja ob Ribiškem domu, – ureditev novega mestnega parka in otroških igrišč v Ribnici in – dolgoročno priključitev stadiona v coni C6 v intenzivno rabo šole in športnih društev občine. 3.6.6 Zdravstveno varstvo Pri razvoju zdravstvene dejavnosti bo tudi v prihodnjem obdobju imela prednost osnovna zdravstvena dejavnost, ki bo prevzela nekatera opravila bolnišnične in specialistične dejavnosti do optimalnega razmerja vseh teh dejavnosti. S preventivno dejavnostjo in s krepitvijo zdravljenja in nege bolnikov na domu bomo postopoma zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja. Zdravstveno dejavnost na področju Občine Ribnica pokriva javni zavod Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica. Dejavnost se izvaja v zdravstvenem domu in zdravstvenih postajah v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci, ki na podlagi koncesij opravljajo javno službo. Predvidene investicije občine in Ministrstva za zdravje so namenjene izboljšanju raziskovalne in nujne medicinske opreme zdravstvenega doma. Del zdravstvenih dejavnosti je tudi lekarniška dejavnost, ki jo na področju Občine Ribnica izvaja javni zavod Lekarna Ribnica. 3.6.7 Socialno skrbstvo Izhajajoč iz sedanjega socialnega stanja prebivalstva in upoštevajoč naraščanje potreb po socialno varstvenih storitvah bo potrebno v prihajajočem obdobju posebno skrb posvetiti naslednjim programom: – krepitvi preventivnih oblik dela, – organizaciji socialnih služb in pritegnitvi strokovnjakov v delo socialnih služb, razvijanju prostovoljnih oblik dela, pritegnitvi humanitarnih organizacij, KS in občanov, – zagotavljanju zdravstvenega varstva ostarelih občanov, razvijanje pomoči in nege na domu, – vključitvi vseh otrok in mladostnikov, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju, v zavode za usposabljanje, – drugim oblikam socialno-skrbstvenih storitev in pomoči (preprečevanje alkoholizma, uživanja drog in kajenja, svetovanje ob razvezah, postpenalne pomoči, usklajevanje rejnin, urejanje skrbništva itd.), – podpora rep. projektu izgradnje doma za ostarele in – podpora rep. projektu izgradnje kapacitet za dnevno in domsko varstvo odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. 3.6.8 Raziskovalna dejavnost Občina bo v bodoče s sofinanciranjem najaktualnejših raziskovalnih nalog spodbujala raziskovalno delo, predvsem pa raziskave s področja prednostnih dejavnosti: vodooskrbe, varčevanja z energijo, ogrevanje, nadomeščanje uvoženih repromaterialov z domačimi itd. Posebno pozornost bo namenila raziskovalcem v osnovnih šolah. 3.6.9 Informacijski sistem Nadaljevali bomo z izdajanjem občinskega glasila kot sestavnega dela informiranja občanov o vseh ključnih in zanimivih dogajanjih v občini. Dograjevali bomo sistem informiranja tako, da bo evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, urejanje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega in finančnega sistema, sinhronizirano. Za poenoteno delovanje se bomo na področju predvidenih povezovalnih institucij dogovarjali za izbiro enotne kompatibilne programske opreme. Hkrati z razvojem radijskega, televizijskega in PTT – sistema se bomo zavzemali za posodobitev in razširitev teh sistemov z dograditvami kabelskega omrežja, satelitske televizijske mreže, digitalne telefonije in podobno. 3.6.10 Požarno varstvo Občina je za potrebe požarnega varstva že zgradila potrebne objekte za hrambo opreme in vozil. Predvideva še dograjevanje funkcionalnih površin za vzgojo mladih gasilcev ter čiščenje in vzdrževanje gasilske opreme in druge opreme civilne zaščite. Investicijska sredstva se bodo namenjala predvsem za zagotovitev zadostne količine požarne vode za vsa naselja občine. Za nekatera se predvideva izgradnja primarnega vodovoda, za oddaljenejša naselja in naselja, v katerih zaradi zagotavljanja kvalitete vode ni ustrezne napeljave vodovoda večjega prečnega profila, se bo predvidela izgradnja ustreznega vodnega – požarnega bazena.
ZASNOVA IN STRATEGIJA UREJANJA PROSTORA POSELITVE, VARSTVA DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA IN OKOLJA 4.1 Zasnova krajinskega urejanja V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Ribnica opredeljujemo za območja izven ureditvenih območij naselij, kjer je v Smernicah za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine opažena in evidentirana večja gostota kvalitet naravnega okolja ali kulturne krajine kot posledica ekološko osveščenega poseganja, nadaljevanje takšnega ravnanje in s tem zagotavljamo, da se očitne kvalitete v prostoru optimalno ohranjajo ali celo nadgrajujejo pri bodočih poseganjih v prostor. V strokovnem gradivu – Smernicah pristojnega regijskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine – so navedeni tudi varstveni režimi in ukrepi, ki so nujni v postopkih pridobivanja soglasij za posege v varovana območja. Z namenom, da se v prostoru ohranja sedanja razmejitev na naselitveno os občine ob glavnih vodotokih, kmetijsko zaledje do podnožja obrobnih gozdnih predelov in majhna gostota poselitev na področju Slemen, se usmerja poselitev v skladu z obveznimi izhodišči RS v večja naselja. S takšno usmeritvijo se bo ohranjala specifična identiteta prostora, ki izvira iz zgodovinsko in ekonomsko pogojenih gibanj prebivalcev občine. Prostor sam je ob koncentraciji negativnih vplivov na prostorsko omejeno območje laže urejati in z manjšimi vlaganji se ohranja ekološka neoporečnost in ambientalna razpoznavnost posamezne krajinske enote. Ohranjanje kulturno krajinskih vrednot prostora je z do sedaj uveljavljenim odgovornim ravnanjem tako kmetijskega kot gospodarskega sektorja in politike poselitve tudi v bodoče garant za racionalno vzdrževanje okolja. Kmetijstvo in gozdarstvo sta dejavnosti, ki zavzemata pretežni del prostora. Zato bomo pri načrtovanju razvoja v območjih izven ureditvenih območij naselij posebno skrb posvečali krajinsko-ekološko pretehtanim oblikam eventualnega intenziviranja agrarne in gozdarske proizvodnje. Pri vseh predvidenih posegih v prostor moramo dajati prednost naravnim sistemom rešitev pred izrazito enostranskimi in tehnološko usmerjenimi, ki povsem degradirajo prostor. V Občini Ribnica so prisotni trije krajinski vzorci, ki se po družbeni in ekonomski vsebini prepletajo z vsebinami naravnih dobrin. Vse tri enote sestavljajo enovit, homogen in jasno razpoznaven preplet gibanj in pretokov različnih naravnih in ustvarjenih resursov, kar jasno izraža potrebo povezanosti zaradi soodvisnosti. Pri razvoju in širjenju obstoječih urbanih enot bomo poudarjali pomen ohranjanja kmetijske dejavnosti kot vzdrževalca kulturne krajine in najboljša kmetijska zemljišča kot proizvodni potencial. Z izgradnjo energetske, komunalne in prometne infrastrukture podpiramo oživljanje odmaknjenih obstoječih urbanih območij in ustvarjamo pogoje, da bi se zaradi povečane mobilnosti prebivalstva in boljše prometne povezanosti zmanjšalo število demografsko ogroženih naselij. V lokalnih središčih izvajamo kompleksno gradnjo v območjih ZN, ki bo glede na demografska predvidevanja zadoščala tudi za obdobje naslednjih dvajsetih let. Ker je trend upadanja števila prebivalcev (ne pa tudi števila gospodinjstev) opazen za skoraj vsa naselja, se v prehodnem obdobju z racionalno širitvijo poselitve lahko izognemo neustreznim širitvam in povečanjem stroškov komunalnega opremljanja, in raje izboljšamo bivanjske pogoje z urejenimi javnimi površinami in politiko prenove obstoječega stavbnega fonda ali zgostitvijo pozidave z manjšimi stanovanjskimi enotami. Pri usmerjanju razvoja v prostoru in varstvu krajine moramo upoštevati tip krajine z vsemi značilnostmi, kot so primarna proizvodnja in oblika obstoječih funkcionalnih območij posameznih zaselkov, in jo obravnavati kot rezultanto geoloških, pedoloških, klimatskih, reliefnih, ekoloških in drugih naravnih pa tudi kulturnozgodovinskih in antropogenih faktorjev. Z opredelitvijo osnovnih krajinskih makro enot v prostoru Ribniške doline podajamo temeljna načela in merila urejanja prostora izven strnjenih urbanih aglomeracij. Tako delimo prostor Občine Ribnica v naslednje krajinske makro enote: – osrednji ravninski del Ribniške doline, ki se proti SZ zoži proti Občini Sodražica, – Slemena v SZ delu občine in – gozdnati robovi kraških področij Travne, Velike in Male gore. A) Ribniška dolina Ribniška dolina predstavlja osrednji ravninski del Občine Ribnica, kjer je večina kmetijskih zemljišč, urbanih površin, infrastrukturnih in komunalnih objektov ter drugih dejavnosti. Prav zaradi križanja interesov in raznolikosti vrst rabe se v tem prostoru porajajo številni krajinsko-ekološki konflikti. Območja kmetijskih zemljišč so večinoma tudi najatraktivnejša za stanovanjsko gradnjo. Tako je za samo dolino značilno zelo gosto omrežje naselij, ki jih odlikujeta značilna tlorisna zasnova urbanizma in arhitektura objektov. Druga zelo pomembna in prav gotovo najizrazitejša značilnost Ribniške doline je obilna pojavnost vodnatega sveta v vseh oblikah, kar lahko označimo kot veliko vrednoto. Prav ta pa je močno ogrožena s predvidenimi melioracijskimi ukrepi, če bi bili ti le enostransko tehnično izvedeni in bi se odrazili v celi vrsti negativnih posledic krajinsko ekološkega značaja, od uničenja vrste ekotopov do zrušenja identitete in merila prostora. Ohranjanje prostorske in ekološke pestrosti Ribniške doline zahteva v zasnovi krajinskega urejanja posebno pozorno obravnavo. Zato moramo pri vsakem melioracijskem posegu v čim večji meri upoštevati krajinsko ekološke sisteme, ohranjati obstoječe naravne prvine in postavljati nove ter s tem zmanjševati negativne posledice degradiranega prostora. Usklajevanje kmetijske dejavnosti z urbanim razvojem, ob upoštevanju krajinske tipike ter ohranjanju ekološko in prostorsko visoko vrednih ambientov, predstavlja osnovno nalogo pri urejanju prostora Ribniške doline. Le z vsestransko preverjenimi posegi bomo ohranili kvalitete obstoječe krajinske slike, hkrati pa poskušali ustvarjati nove, izhajajoče iz dosedanje kontinuitete v preobrazbi prostora. B) Slemena V Slemenih bomo načrtovali gospodarsko in prostorsko rekonstrukcijo vasi, zaselkov in samotnih kmetij v okviru obstoječega poselitvenega vzorca. Zaradi pretežno agrarne in gozdarske rabe tega prostora, ki ne degradira krajine in ne povzroča konfliktov v rabi prostora, moramo poskrbeti za ohranjanje obstoječega stanja. V prvi vrsti moramo ohraniti obstoj agrarnega prebivalstva na obstoječih lokacijah. Tako bomo ohranili tradicionalna poselitvena jedra in arhitekturno izročilo. Spodbujali bomo sanacijo in revitalizacijo starih kmetijskih gospodarstev in zasnovali tipske projekte za nadomestne ali nove gospodarske oziroma bivanjske objekte. Razen osnovnih obrtnih dejavnosti in kmečkega turizma ni pričakovati drugih možnosti zaposlitvenih mest v večjem obsegu. Prostor dolin, dolinska pobočja in robove planot, ki so krajinsko vizualno izpostavljeni, bomo ob morebitnih urbanih posegih skrbno pejsažno oblikovali ter s tem poskrbeli za ohranjanje identitete prostora. C) Gozdnati planotasti kras Travne, Velike in Male gore Gozdne površine zasedajo v Občini Ribnica približno polovico celotne površine. Večino le-teh predstavljajo gozdnate planote in pobočja Velike in Male gore. Nepregledne gozdne komplekse prekinjajo razsežne košenice, senožeti in pašniki, kar močno povečuje pestrost prostora. Na gozdnih tleh je rastlinska odeja bolj kot drugod ohranila prvobitno podobo, kar pomeni neizmerno ekološko bogastvo v raznolikosti rastlinskih in živalskih vrst. Gozdna raba bo še nadalje izključna dejavnost te krajinske makro enote in jo bo še nadalje varovana pred drugačnimi posegi. Na atraktivnejših in bolj izpostavljenih legah bomo preprečili stihijsko širjenje počitniških in drugih objektov. Tovrstno gradnjo bomo usmerili v posebej opredeljena območja, ki so bodisi manj izpostavljena ali že delno pozidana. Redke kmetijske površine bomo ohranjali v intenzivni kmetijski rabi in preprečevali zaraščanje pašnikov in travnikov. Večjih prostorskih posegov v tem tipu krajine ne pričakujemo. Kljub temu si moramo nenehno prizadevati za ohranitev vseh vrednot v tem okolju. 4.2 Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru Temelj skladnejšega razvoja v prostoru je usmeritev razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše življenjske pogoje v centralnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno izrabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot in dobrin. Zasnova obstoječe poselitve, ki izhaja iz usmeritev v devetdesetih letih, je zaustavila stihijsko gradnjo z usmeritvijo na predvidene z ZN opredeljene in urejene nove stanovanjske cone. Uresničila se je temeljna usmeritev policentričnega razvoja. V občini je sedaj poleg občinskega središča z družbeno in oskrbno storitveno infrastrukturo dokaj dobro opremljeno še naselje Dolenja vas, ki pokriva potrebe bližnjih naselij in jim omogoča tudi določeno število delovnih mest. Za organizirano oskrbo celotnega področja občine je potrebna tudi racionalna mreža manjših lokalnih središč in ustrezna prometna povezava z bližnjim središčem, če je to v bližini. Tako medobčinsko sodelovanje se je uveljavilo za območje Slemen, kjer del prebivalcev zaradi bližine uporablja del oskrbnih storitvenih in drugih centralnih dejavnosti v Sodražici. Za manjša lokalna središča je značilno uveljavljanje in dograjevanje določene družbene infrastrukture, kot je gasilski dom, ustrezna parkirišča in igrišča ob šolah kot dvonamenski javni prostor in omogočanje prebivalcem, da se v naseljih odpirajo nemoteče storitvene in obrtne dejavnosti, ki tradicionalno še niso bile prisotne v manjših, pretežno kmetijskih naseljih. Območje Občine Ribnica lahko glede števila prebivalcev (pr. 9000) omogoča formiranje dveh večjih centrov. Vsa manjša vodilna naselja KS so vmesni členi in lahko zadovoljijo določene potrebe prebivalcev ter sočasno sociološko vežejo prebivalce na sredino, ki ji pripadajo. Za ohranjanje prebivalcev in zagotavljanje oskrbe tudi za starejše in manj mobilne osebe, je formiranje oskrbnih enot nujno tudi v teh naseljih, kjer gravitacijsko območje ne predstavlja več kot 300 prebivalcev (Velike Poljane z Ortnekom in bližnjimi naselji) in Sveti Gregor s Slemeni. Depopulacija hribovitih predelov občine se je z izgradnjo infrastrukture za trenutek zaustavila, vendar je potrebno poleg že izvedenih posegov ljudem dopustiti samozaposlitev in odpiranje dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti ter omogočiti gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov, ustreznih sodobnim merilom bivanjske kulture. Ob pregledu obstoječih prostih nepozidanih območij in potreb po poselitvi, ki izhaja iz rezultatov demografske prognoze, je razvidno, da so v občini brez upoštevanja občutnega gospodarskega razvoja in priselitve prebivalcev iz drugih občin potrebe po povečanju poselitve po površinah že izpolnjene. Prosta stavbna zemljišča, ki jih občina z etapno izgradnjo komunalno opremlja, so v neposredni bližini obeh večjih naselij. Število prebivalcev po KS ------------------------------------------------------ Naziv krajevne skupnosti Leto 1981 2000 2020 ------------------------------------------------------ KS Dolenja vas 1627 1880 1733 KS Ribnica 6162 6664 6480 KS Sveti Gregor 422 365 KS Velike Poljane 265 230 ------------------------------------------------------ 9002 8805 ------------------------------------------------------ 4.2.1 Planska tipologija in omrežje naselij Cilj dolgoročnega razvoja in hierarhije omrežja naselij je optimalna pozidava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin. Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja ter opredelitve gravitacijskega območja centralnih krajev. Tako smo razvrstili in razvijali pomembnejša naselja v Občini Ribnica v naslednje tipe: – ruralna naselja – prevladujoča ruralna naselja – prevladujoča urbana naselja in urbana naselja. Ruralna naselja Prevladujoče funkcije ruralnih naselij so kmetijska proizvodnja in gozdarstvo ter stanovanjska funkcija. Delež kmečkega prebivalstva je preko 30%. Kot dopolnilna funkcija se lahko pojavi turističnorekreacijska, predvsem kot sprememba namembnosti opuščenih objektov v počitniške hiše, vendar obseg te dejavnosti ne bo presegel okvirov obstoječega naselja. Velikost teh naselij glede na število prebivalcev (okoli 100) ne nudi ekonomske osnove za organizacijo večjega števila oskrbnih in storitvenih funkcij. Ta naselja so najenostavnejša oblika po številu dejavnosti in predstavljajo del gravitacijskega potenciala za večja naselja. Statistični podatki kažejo na enakomerno praznjenje naselij in so tudi manjša naselja ostala poseljena. Na območju občine večina naselij spada v to kategorijo; vključno s Velikimi Poljanami in celo Sv. Gregorjem, ki s celotnim zaledjem Slemen komaj prestopi ekonomski prag rentabilnega delovanja trgovine z osnovno oskrbo. Prevladujoča ruralna naselja Poleg stanovanjske funkcije bo v teh naseljih kmetijska funkcija še vedno prevladujoča. Delež čistih kmetij bo tudi v bodoče nad 15%. Ta naselja praviloma gravitirajo k višje razvitim središčem in v njih tudi v bodoče ni pričakovati koncentracije centralnih dejavnosti. Rekreacijsko – turistična funkcija v obliki kmečkega turizma in drugih gostinskih uslug lahko postane ena izmed alternativ in dopolnil možnega bodočega razvoja naselij. Prvi pogoj za to pa je revitalizacija naselij in krajine ter ne nazadnje vsestranska razvitost kmečkih gospodarstev. V teh naseljih bo kmetijstvo še nadalje perspektivna panoga, zato moramo vse prostorske posege prednostno podrejati kmetijski dejavnosti in izboljšanju bivalnih pogojev avtohtonega prebivalstva. V naseljih tega tipa ne pričakujemo večjih prostorskih širitev. Bodoči razvoj bo potekal v okviru sedanjih meja naselij z možnim povečanjem zaradi povečanja potreb po gospodarskih objektih. S planom so opredeljena ureditvena območja pomembnejših naselij tega tipa. To so lokalno oskrbna stanovanjska središča: Velike Poljane, Jurjevica, Nemška vas in dodatno Žlebič, kjer je predviden zmeren prostorski razvoj. Pri urejanju teh naselij ima prednost sanacija, prenova in kvalitetnejša infrastrukturna opremljenost ter uvajanje dopolnilnih dejavnosti za kmetijska gospodarstva. Konkretni načrti izvedbe so odvisni od lokalnih pogojev in specifičnih primerov. Prevladujoča urbana naselja in urbana naselja Prevladujoča urbana naselja so gospodarsko pomembnejša razvojna jedra s prevladujočo vlogo neagrarne zaposlitve in večjim deležem urbanih stanovanjskih območij. Agrarna funkcija je v teh naseljih še vedno prisotna, zato je potrebno njeno vrednotenje pri razvojnih zasnovah naselij. Prevladujoča urbana naselja se razvijajo v pomembnejša lokalna, oskrbna, storitvena in zaposlitvena središča z gravitacijskim zaledjem preko 3000 prebivalcev. Hiter razvoj teh naselij zahteva izdelavo urbanistične zasnove in prostorskih izvedbenih aktov s posebnim poudarkom na dograditvi površin za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, površin za racionalno usmerjanje centralnih dejavnosti in območij za razvoj proizvodnih dejavnosti. Razvoj teh naselij je usklajen z demografskimi prognozami in potrebami na eni strani ter na drugi strani z naravnimi pogoji in dosledno upoštevanim varovanjem trajno zaščitenih kmetijskih zemljišč in drugih dobrin splošnega pomena. Mesto Ribnica je edino urbano naselje v občini in predstavlja gravitacijsko in oskrbno jedro občinskega značaja, mestotvornih in mestoslužnih dejavnosti; s skupnim izrazom centralne dejavnosti. Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe in drugih dejavnosti ter zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine bomo razvijali zlasti naselja, ki so najpomembnejši nosilci nadaljnjega socio-ekonomskega razvoja v občini. Ribnica – središče občinskega pomena z gravitacijskim potencialom do 9000 prebivalcev. V strnjeni aglomeraciji, ki se je v preteklem obdobju razširila do naselja Dolenji Lazi, živi pr. 3500 prebivalcev. Vzporedno z rastjo in širitvijo naselja so se odpirale dejavnosti – vzporedna servisna, oskrbna in družbena infrastruktura in delovna mesta v centralnih in oskrbnih dejavnostih. Dolenja vas s Prigorico: pomembnejše lokalno središče s hitro se razvijajočimi oskrbno storitvenimi funkcijami. Naselje se etapno izgrajuje z izvedbenimi načrti na podlagi usmeritev urbanistične zasnove. Pri zasnovi poselitve in prostorske ureditve naselij je bilo v času priprave urbanističnih zasnov območje določeno na podlagi tedanjih ocen gibanja prebivalstva in delovnih mest. Realno stanje upadanja števila prebivalcev in delovnih mest po letu 1991 se odraža v manjši intenziteti pozidave in počasnejši izgradnji komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ki so razvojni potencial tudi za bodoče prosilce za povečanje stavbnih zemljišč. 4.2.2 Usmeritve za razvoj naselij Občina intenzivno opremlja tako večja kot tudi obrobna naselja s komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo oziroma jih izboljšuje. Ob tako izboljšanem standardu bivanja v manjših naseljih se prebivalci ne odločajo več za brezkompromisni odhod iz oddaljenejših naselij, ki je bil pogojen s slabim dostopom do delovnih mest in izvenšolskih dejavnosti mlajše generacije. Za individualno stanovanjsko gradnjo sta v izgradnji komunalne opreme dve območji za pr. 300 objektov – Hrastje za Ribnico in Mali Humec za Dolenjo vas. Površine, ki so bile namenjene za blokovno profitno ali socialno gradnjo, so proste še v območju D2 – pr. v obsegu 1 ha, in v bližini centra naselja. V manjših naseljih so znotraj ureditvenih območij naselij le posamezne proste parcele. Občina ima predvidene razvojne površine za industrijsko dejavnost ter ne dopušča manjšanja obstoječih prostorskih proizvodnih potencialov. Ob manjši intenziteti širitve oziroma oživitvi proizvodnje se načrtuje izgradnja prometne infrastrukture, ki bo izboljšala dostop do industrijskih objektov mimo starega jedra naselja in mimo notranjih komunikacij mirnega prometa. V večjem obsegu se privatna iniciativa za razvoj obrtne in storitvene dejavnosti odraža v širitvah lesnopredelovalnih obratov in v razvoju drobnih storitvenih dejavnosti, ki jih prostor z majhno poselitvijo omogoča. Manjša območja obrtne dejavnosti se bodo formirala ob ustrezni prometni komunikaciji in z možnostjo manjših vlaganj v kompletno komunalno opremo. Občina namerava poleg obstoječih velikih industrijskih objektov, ki bi z drobitvijo po obsegu in z vnosom novih neustreznih dejavnosti izgubili na tržni in uporabni vrednosti, dopustiti privatnemu kapitalu, da začne ustrezno dejavnost na novih neproblematičnih lokacijah. Naselja Žlebič, Slatnik, Goriča vas, Nemška vas in ob razširitvi tudi Lipovec imajo znotraj stavbnih zemljišč nekoliko večja območja od 0,4 ha do 1 ha v enem kosu, kar je že potencial za kraju in komunalni urejenosti kraja sprejemljivo dodatno dejavnost. Občina ima le eno območje lokacij počitniških objektov, ki so razpršeni na območju 10 hektarov, z vmesnimi površinami varstva vodnega vira, kjer je poselitev z odlokom prepovedana. Zaradi vedutno odmaknjene sicer delno razgledne lege na severovzhodnem robu občine in blizu rekreacijskih potencialov – Planinski dom na Grmadi, občina predvideva zaokrožitev sedaj razpršenih gradenj v nekaj otokov z ustrezno ureditvijo in prometno povezavo. Obstoječa pozidana stavbna zemljišča in predvideni končni obseg naselij: -------------------------------------------------------------------------------------- Naselje Stanje v ha Plan v ha Proste površine Število p/ha 1985 do 2000 stavbnih zemljišč ureditvenega v ha območja naselja -------------------------------------------------------------------------------------- Goriča vas 20,31 39,94 2 ha 16,8 -------------------------------------------------------------------------------------- Velike Poljane 5,13 7,01 malo 16 prostih parcel -------------------------------------------------------------------------------------- Sv. Gregor 3,5 7,31 2 ha v bregu 7 -------------------------------------------------------------------------------------- Nemška vas 8,75 18,69 4 ha 17 -------------------------------------------------------------------------------------- Dolenja vas – Prigorica 61,31 92,31 3 in 2 ha 24.2 in 14,1 -------------------------------------------------------------------------------------- Ribnica z Bregom in Dolenjimi Lazi 169,07 308,21 pr. 60 ha 18,8 -------------------------------------------------------------------------------------- 4.2.3 Urbanistična zasnova mesta Ribnice Urbanistična zasnova mesta Ribnice kot sestavina dolgoročnega plana podrobno opredeljuje urejanje prostora v ureditvenem območju naselja-mesta, kjer v dolgoročnem obdobju načrtujemo razvoj in razširitev funkcij občinskega središča. Ureditveno območje mesta vključuje tudi naselji Breg in Dolenje Laze, ki bosta dolgoročno s strnjeno poselitvijo povezani z naseljem Ribnico v enotno območje. Skupna površina območja urbanistične zasnove meri 342 ha. V njen sklop so prišteta tudi kmetijska zemljišča (13,6 ha), ki jih na eni strani zaradi specifične centralne lege in na drugi zaradi teženj po pozidavi v dolgoročnem obdobju ohranjamo v območju urbanistične zasnove. Meje urbanistične zasnove predstavljajo v velikem delu meje obstoječe urbanizirane površine, ki mejijo na trajno varovana kmetijska zemljišča ali pa je z njimi omejena predvidena pozidava. Mejo obsežnega rezervata za individualno stanovanjsko gradnjo in industrijskega rezervata pa določa obseg površin, ki je dolgoročno potreben za stanovanjsko gradnjo in širitev industrije. Sicer je meja urbanistične zasnove definirana z vodotoki, gozdnim robom in s traso obstoječe ali predvidene prometnice. 4.2.3.1 Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obravnavanem območju (mesto Ribnica) in merila za doseganje teh ciljev Skupni interesi in cilji: – Glavno urbano središče občine bo še naprej naselje Ribnica. Načrtovali in izgrajevali ga bomo kot enotni naselbinski organizem, prilagojen lokalnim, občinskim in razvojno širšim regijskim potrebam. – Sočasno z urbanističnim urejanjem naselja bomo skrbeli za varovanje dobrin splošnega pomena. – Urejanje naselja bomo prilagodili evidentiranim območjem naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajinsko ekološkim razmeram pokrajine. – V urbanističnem konceptu bomo stremeli za funkcionalen, human in estetski tloris, ki bo prilagojen merilu in potrebam človeka in krajine. – Razrešili bomo probleme glede prometnega režima novih stanovanjskih območij, komunalnega omrežja ter določili merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj. – Določili bomo ukrepe in kriterije za ureditev naselja v estetskem smislu. – Za nadaljnji prostorski razvoj grajenega prostora bomo uporabili še proste površine znotraj naselja. Merila za doseganje teh ciljev – Uredili in izpopolnili bomo sistem financiranja infrastrukture in objektov družbenega standarda. Pravočasno pridobivali in urejali stavbna zemljišča ter skrbeli za ustrezno urbanistično dokumentacijo. 4.2.3.2 Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru Ribnica se bo še naprej razvijala kot upravno, oskrbno in zaposlitveno središče občine, kjer se bo zgradilo večji del stanovanjskih, oskrbnih, storitvenih, industrijskih objektov in objektov družbenega standarda. V Ribnici bomo nadaljevali z organizirano usmerjeno stanovanjsko gradnjo, s čimer bomo dosegli racionalno izrabo zemljišč ob sočasnem dvigu ambientalnih kvalitet grajenega prostora. Osnovne usmeritve za razvoj dejavnosti v naselju so naslednje: – še nadalje pospešen razvoj industrije, predvsem že obstoječe kovinske in lesnopredelovalne industrije in obrti. – krepitev in razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z vlogo občinskega središča in predvidenim razvojem industrije: – izgradnja stanovanj za potrebe novih prebivalcev Ribnice. Predvidevamo naslednjo delitev predvidenih stanovanj: – družbena gradnja 90 do 100 stanovanj (P+2 do P+3) – individualna stanovanjska gradnja do 300 stanovanj (enodružinske hiše). Poleg kompleksne gradnje bomo predvideli tudi zapolnitev vrzeli v obstoječi gradbeni strukturi s posamičnimi objekti. Infrastrukturno opremljenost naselja Ribnica bo možno doseči z razširitvijo in obnovo prometnega, energetskega, komunalnega (vodovod, kanalizacija), poštnega in telekomunikacijskega omrežja. Za urbani razvoj bo Ribnica potrebovala ureditev načrtovanih obvoznih prometnic, ki bodo zmanjšale obremenitev ostalega dela naselja, novo avtobusno postajo in urejene parkovne rekreacijske površine ob kulturnem jedru naselja. Za samo povečanje površin za stanovanjsko gradnjo se izvaja urejanje prve faze ZN Hrastje in načrtovanje izgradnje socialne gradnje v D
Pri območju D2 se ob glavni cesti preverja ustreznost lokacije za gradnjo manjšega nakupovalnega centra. 4.2.3.3 Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja v ureditvenem območju naselja Zasnova organizacije dejavnosti V jedru naselja je formirano območje centralnih dejavnosti, ki ga bomo tudi v bodoče dopolnjevali oziroma kvalitativno nadgrajevali. Na to osrednje območje se navezujejo že obstoječe cone stanovanjske gradnje, ki se bodo v dolgoročnem obdobju dopolnile z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala na robu naselja na gozdnem zemljišču slabše kvalitete, prevladujoči tip gradnje bo prosto stoječa individualna stanovanjska hiša. Reliefne razmere dovoljujejo gostoto okoli 10 hiš/ha. Industrijsko proizvodno območje je na prostorsko ločeni lokaciji, tako da širitev te dejavnosti v naselju ne bo povzročila nobenih konfliktnih situacij. V sklopu razvojnih površin je tudi rekreacijska površina v neposredni bližini naselja. Zasnova namenske rabe prostora v ureditvenem območju naselja a) Zasnova razporeditve stanovanj S karte namenske rabe površin v okviru ureditvenega območja naselja je razvidna razporeditev bodoče ureditve stanovanj in situacija obstoječih stanovanjskih con. Stanovanjsko gradnjo bomo nadaljevali v dveh oblikah: – kompleksno stanovanjsko gradnjo, ki jo bomo razvijali med Knafljevim trgom in Hrovačo ter – individualno stanovanjsko gradnjo, predvsem na območju med Dol. Lazi in Lepovčami (Hrastje); te površine, ki obsegajo pr. 50 ha, predstavljajo rezervat za stanovanjsko gradnjo tudi v bodoče, saj jih glede na demografsko projekcijo ne bomo pozidali do konca dolgoročnega planskega obdobja. V ostalih predelih mesta predvidevamo rekonstrukcijo, sanacijo in revitalizacijo obstoječih stanovanjskih objektov in pozidavo posameznih nepozidanih stavbnih zemljišč. b) Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti Že formirani centralni del naselja služi oskrbni obstoječega prebivalstva in potrebam oskrbe celotne občine. Povečanje kapacitet, predvsem kvalitetne oskrbe, bomo razvijali z rekonstruiranjem obstoječih lokalov in gradnjo novih v okviru centralne cone naselja in v D
Samo oskrbo stanovalcev novih stanovanjskih con pa bomo reševali v okviru novega stanovanjskega naselja med D. Lazi in Lepovčami. Objekti bodo zgrajeni v skladu z dejanskimi potrebami po oskrbi – etapno. Družbene dejavnosti so locirane v sklopu centralne cone naselja Ribnice. Z bodočim razvojem naselja in v skladu s številom prebivalstva bomo zagotavljali tudi razvoj teh mestotvornih funkcij. Obrtno storitvene dejavnosti so locirane v centralni coni naselja, predvidene površine pa so med magistralno cesto in železniško progo. c) Proizvodne dejavnosti Industrija je še nadalje usmerjana na enotno zaključeno obstoječo in razvojno predvideno površino. S tem bomo na enem območju naselja koncentrirali vse emisije in druge negativne vplive, ki jih bo generirala industrija. Podjetje ITPP se bo prostorsko še nadalje širilo v obstoječih površinah na Mlakah. d) Infrastrukturni objekti in naprave Za potrebe usklajenega razvoja naselja Ribnica bo potrebno v dolgoročnem obdobju zgraditi dodatno energetsko osnovo, in sicer se predvideva izgradnja RTP 110/20 KVA južno od meje UZ proti Ugarju. Predvidena je tudi izgradnja 20 KV daljnovoda proti Bregu s smeri Žlebič. V novih stanovanjskih conah se bo ob izgradnji ostale infrastrukture izgradilo tudi energetsko omrežje z ustreznimi predvidenimi TP ustrezne moči. Nadaljevali bomo s komunalno opremo na obstoječih območjih stanovanjske gradnje, ki še nima zgrajene sanitarne kanalizacije in povečali obstoječo ČN v Ribnici. V skladu s potrebami po izločitvi prometa iz starega mestnega jedra bomo v dveh etapah zgradili mestni obvoznici – prvo – novo glavno cesto G2-106 skozi industrijsko cono in zunanjo lokalno obvoznico za prenos glavnine tranzitnega prometa na rob meje UZ ter novo avtobusno postajo. e) Proste in zelene površine Rast in razvoj mesta zahtevata ustrezne količine najkvalitetnejšega naravnega prostora tako za potrebe splošnih javnih zelenih površin kakor tudi za razvoj telesnokulturnih dejavnosti in turizma. Osnovni namen je v okviru mesta ohranjati prvine naravnega okolja v tesni povezavi z okoliško krajino. V sistem prostih zelenih površin so vključene: – parkovne površine ob ribniškem gradu, – športnorekreacijske površine na Veliki Mlaki, – kompleks kmetijskih površin med obrtno cono in magistralno cesto, – območje Bistrice (od bivšega mlina “Maležič“ do mostu z Vojašnico) – Pungart – zelene površine in urejen športni stadion v območju centralnih dejavnosti ob Vojašnici – novo območje predvideno za urejanje z UN, tip angleškega parka z otroškimi in drugimi igrišči za Marofom. Z urejenim zelenim sistemom v dolgoročnem planu zagotavljamo ustrezne in zadostne površine za vse vrste rekreacije v naravi. Poleg tega pa bomo spodbujali vzdrževanje zelenih površin in evidentiranih območij ali objektov, ki so spoznani in evidentirani kot naravna vrednota tudi v sklopu stanovanjskih con (blokovne in individualne pozidave) in kot pasovi protihrupne in vizualne ločitve med industrijo in bivališči prebivalcev. Urbanistična zasnova mesta Ribnice – bilanca površin (ha) – Bilanca površin skupaj z novim območjem parka za Marofom. ---------------------------------------------------------------------------- Raba zemljišč Obstoječe Predvideno Skupaj ha ha ha ---------------------------------------------------------------------------- Kmetijska zemljišča 11,79 16.89 Površine za centralne dejavnosti 14,6 3,17 17,77 Stanovanjske površine 114,1 53,66 167,76 Površine za proizvodno dejavnost 37,9 39 76,9 Površine za drobno gospodarstvo 9,1 22,1 31,2 Rekreac. parkovne in druge zelene pov. 10,1 2 12,1 Prometne in parkirne površine 2,2 1 2,7 Vodne površine 0,42 0,42 Površine posebnega družbenega pomena 12,4 12,4 ---------------------------------------------------------------------------- 212,6 180,9 333,1) ---------------------------------------------------------------------------- Pregled površin, predvidenih za stanovanjsko pozidavo --------------------------------------------------------------------------------- Zazidalni otok Površina Gost štev. Preb. Št. stan Tip objetkov ha p/ha oseb stan. --------------------------------------------------------------------------------- D2 2 80 160 53 Blok P+2 ali 3 S2 16,3 30 489 163 ind. hiša – Hrastje S2 15,4 30 462 154 ind. hiša- Hrastje S3 16,8 30 504 168 ind. hiša- Hrastje --------------------------------------------------------------------------------- (ind.stanov. skupaj 50,5 30 1515 505) --------------------------------------------------------------------------------- SKUPAJ 52,2 35 1811 608 4.2.3.4 Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove Za območja kompleksne graditve in območja prenove se bodo v okviru srednjeročnih planov izdelale programske zasnove za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov – ZN, LN in UN. Usmeritve glede načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so razvidne iz kartografskega gradiva. – Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajinskih vrednot: – Sklop objektov in območij kulturne dediščine se mora vzdrževati in urejati na osnovi smernic spomeniškovarstvene službe. – Ureditev mestnega jedra mesta Ribnice se mora izvajati v skladu z odlokom o razglasitvi mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 21/93). – Ambientalno značilno zelenje naselja, predvsem večje skupine dreves in drevesne pasove ob robu naselja, se mora varovati in dopolnjevati z novo zasaditvijo. – Za nove parkovne zelene površine naselja se mora izdelati UN, s katerim se uredijo zelene površine kot nadaljevanje Marofa, območja od gradu in povezovalno v navezavi s stadionom v območju posebnega družbenega pomena. – Novi stanovanjski predeli (med Lepovčami in Dolenjimi Lazi in ob Knafljevem trgu), morajo ohraniti mestni značaj, zato je pri oblikovanju pomembna funkcionalna vključitev teh območij v mestno tkivo. 4.2.3.5 Ureditev območij pomembnejših lokalnih središč Razen občinskega središča Ribnice bomo v prostoru občine hitreje razvijali pomembno lokalno središče Dolenjo vas s Prigorico. V tem središču bomo poleg centralnih funkcij zagotavljali možnosti za odpiranje delovnih mest v proizvodni, storitveni in obrtni dejavnosti. Poleg vsebinske opredelitve dejavnosti, ki se pojavljajo v teh naseljih, jih v zasnovah ureditvenih območij tudi prostorsko opredeljujemo na TTN-
Ureditveno območje naselja Dolenja vas s Prigorico – bilanca površin ------------------------------------------------------------------------ Raba zemljišč Obstoječe Predvideno Skupaj ha ha ha ------------------------------------------------------------------------ Kmetijska zemljišča 1,8 1,8 Površine za centralne dejavnosti 1,8 0,6 2,4 Stanovanjske površine 58,7 16,58 75,2 Površine za proizvodno dejavnost 2,1 2,1 Površine za drobno gospodarstvo 0 Rekreacijske, parkovne in druge zelene pov. 0,9 5,2 6,1 Prometne in parkirne površine 0 Vodne površine 1,9 1,9 Površine posebnega družbenega pomena 0 ------------------------------------------------------------------------ Urbana površina, ki je vezana na naselje Dolenjo vas s Prigorico, je tudi dislocirano pokopališče v izmeri 1,35 ha. 1,35 ------------------------------------------------ Vsota 89 23,73 90,35 ------------------------------------------------ Naselje Dolenja vas s Prigorico se ureja v skladu z opredelitvami in usmeritvami za srednjeročni plan in s prikazom predvidenih PIN v grafičnih prilogah. Varovane kvalitete naselja so naravne vrednote ob vodotoku Ribnica. Stari jedri poselitve sta v Smernicah opredeljeni kot kulturna dediščina – urbanistična dediščina in se odloča o dopustnosti poseganja pri urejanju naselij v skladu s stopnjo varstvenega režima. 4.3 Varstvo okolja Varstvu okolja je namenjena posebna skrb zaradi občutljivosti in že preverjenih regijskih razsežnosti morebitnega onesnaževanja vodotokov – občutljiva kraška hidrografija. Zaradi večje občutljivosti prostora bomo vodili takšno prostorsko politiko, ki bo zagotavljala smotrno rabo prostora in drugih naravnih dobrin ter omogočala varovanje okolja pred škodljivimi snovmi in njegovo sanacijo. V kmetijstvu, zlasti pri agro- in hidromelioracijskih posegih ter v tehnologiji pridelovanja, bomo upoštevali varovanje okolja v skladu z dopustnimi posegi po opravljeni presoji vplivov na okolje in v skladu z naravovarstvenimi smernicami. Podpirali bomo že pričete načine sonaravnega pridelovanja in pridelovanja manj komercialnih žit, ki so tradicionalno že bila prisotna v tem prostoru (primer ajda). V gozdarstvu bomo krepili splošno koristno funkcijo gozdov kot so varovanje pred erozijo, ustvarjanje ugodnih mikroklimatskih razmer in možnosti za rekreacijo občanov in turističnih obiskovalcev. Na področju vodnega gospodarstva moramo zagotoviti možnosti dolgoročne kvalitetne preskrbe z vodo, varnost pred poplavami in drugim škodljivim delovanjem voda. Z vzdrževanjem večjih in manjših vodnogospodarskih objektov – odtočnih jarkov ter z ustreznimi hidromelioracijami, ki bodo usklajene z določili zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON), bomo lahko dosegli, da bodo obstoječa kmetijska zemljišča ohranila obstoječo kmetijsko rabo – travniki. Občina se bo dosledno ravnala po določilih Odloka o varstvu vodnih virov ter v fazi planiranja usmerjala nesprejemljive predloge na primernejše lokacije. Za vsa manjša naselja se, po predhodnem usklajevanju z ustreznimi strokovnimi institucijami, predvideva izgradnja malih ČN. Opredelitev takšnih objektov bo predvidoma dopustna z določili PUP, in sicer v odprtem prostoru po predhodni pridobitvi okoljevarstvenega soglasja. Na področju ravnanja s komunalnimi in posebnimi odpadki moramo v dolgoročnem obdobju v sodelovanju s sosednjimi občinami določiti lokacijo za centralno deponijo, ki bo vsestransko strokovno preverjena in ekološko neoporečna ter predvidena za daljše obdobje (predvidoma v Občini Kočevje). Obstoječa komunalna deponija pri Francetovi jami ima neprimerno lokacijo in jo bo potrebno sanirati. Opustitev deponiranja in sanacijo moramo zagotoviti tudi za ostala številna divja odlagališča v občini (zasipanje vrtač). Na področju varstva okolja moramo sanirati tudi obstoječe manjše opuščene kamnolome in peskokope, ki so že delno samosanirani. Za rentabilno izvedbo sanacije je potrebno predvideti ustrezni ciljni namen, ki ga prostor lahko prenese. Takšni posegi sanacije se bodo izvajali v skladu z interesi in soglasji nosilcev planiranja in po določilih PUP. 4.4 Varstvo naravne dediščine Merila in pogoji za varstvo naravne dediščine oziroma ohranjanje narave: – poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno. Za posege na območjih, ki so v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica (LRZVNKD, avgust 2000), ki so sestavni del planskih podlag, opredeljene kot naravna dediščine, je potrebno skladno z določili zakona o ohranjanju narave (ZON; Uradni list RS, št. 56/99, 31/00) pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma pogoje pristojne organizacije za ohranjanje narave. Naravovarstveno soglasje se izda, če so posegi v skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi ZON, – vsi posegi v prostor na območjih naravne dediščine, zavarovanih območjih ali območjih pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti, morajo biti načrtovani skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami, podanimi v Naravovarstvenih smernicah za izdelavo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana občine Ribnica, – v primeru, za katerega je predpisan postopek presoje vplivov na okolje, se naravovarstveno soglasje nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem, – kolikor se izvajajo sanacije kamnolomov s samosanacijo oziroma nasutjem, se sme za utrditev brežin z zasaditvijo uporabiti le avtohtonao vegetacijo. Enako velja v primeru zasaditve celotnega območja degradiranega prostora. 4.5 Varstvo kulturne dediščine Občina ima v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine ZVKD) izdelane Smernice – evidenco vseh objektov in območij z ustreznimi režimi varovanja, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju poseganja v prostor. Prepletanje različnih novih dejstev o prostoru povzroča neskladja z do leta 1999 predvidenimi in sprejemljivimi posegi v prostor. Občina bo ob pripravi dokumentacije skrbela, da se stanje uporabnosti prostora ne bo manjšalo, oziroma da se bodo izvajala vsa potrebna dela, ki bodo varovala tako objekte in območja kulturne dediščine kot rabo prostora, ki je pripeljala do tega, da so ta območja sploh bila evidentirana kot kulturna dediščina. V ta namen se bodo v PUP upoštevale naslednje usmeritve: – gradnja kmetijskih pomožnih objektov steklenjakov se lahko izvaja znotraj meja ureditvenih območij naselij tako, da ne vpliva na silhueto naselja in na neizpostavljenih legah; oziroma v območjih kulturne dediščine je potrebno ravnati v skladu z ZVKD k.o. – Območja komasacij in agromelioracij, ki posegajo na območje k.o. Jurjevica – Breže se lahko izvajajo tako, da se ohrani podobno razmerje prostorskih sestavin, njegova pestrost in s tem identiteta. Vsa v smernicah navedena območja in objekti so prikazani v grafičnem delu plana. 4.5.1 Seznam objektov in območij kulturne dediščine in naravnih vrednot – republiških obveznih izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje Kulturna dediščina Obvezna republiška izhodišča: – Pugled pri Karlovici – objekt št. 2 U 1591/99, (EŠD 592) – Pugled – hiša št. 3 E 431/00; (EŠS 592) Razglašeni spomeniki: – Ribnica – mestno jedro, kulturni spomenik UR 7833 (odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 21/1993) Predlogi za razglasitev: – Maršiči – cerkvica sv. Urha U 1652/99 – Velike Poljane – pokopališče ob cerkvici sv. Tomaža U 1668/99 – Ortnek – Razvaline Starega gradu U 1658/99 – Ortnek – cerkev sv. Jurija U 1659/99 – Pugled pri Karlovici objekt št. 2 U 1591/99 – Breg – Pungart – območje ruševin gradu U 1683/99 – Ribnica – stavba Kolodvorska ul. 12 U 385/00 – Kompleks Malenček (U malnu) pošta Zlati Rep št. 5 E 426/00 – Krnče – hiša E436/00 – Velike Poljane, hiša št. 13 – Škrajžnova hiša E 441/00 – Sušje – spomenik padlim v NOB Z 477/00 – Ribnica – bronasta skulptura Preplah Z488/00 – Ribnica – Spomenik vstaje in revolucije Z 491/00 – Ribnica – Park kulturnikov Z 498/00 – Ribnica – spomenik padlim v NOB Z 499/00 – Ribnica – bronasta skulptura Ribniška partizanska družina Z 500/00 – Ribnica – grobišče padlih partizanov ob Cesti na Ugar Z 502/00 – Jelenov Žleb – spomenik bitki v Jelenovem Žlebu Z 519/00 Naravne vrednote Predlogi za zavarovanje kot naravni spomenik in ROI – republiško obvezno izhodišče: N 1213 4 – Podstenska jama – podzemeljska, geomorfološka N 0109 51 – Tentera – podzemeljska geomorfološka, površinska geomorfološka, hidrološka N 0114 71 – jama Žiglovica – podzemeljska geomorfološka N 1970 145 – Rakitniščica – hidrološka, površinska geomorfološka, gozdna Predlog za zavarovanje regijskega parka – ROI -republiško obvezno izhodišče: RP Kočevski regijski park Predlog za zavarovanje kot naravni spomenik: 14 – debela kostanja pod Vintarji – dendrološka 15 – debela tisa pod Vintarji – dendrološka 17 – debela tisa na križišči pred Perovim – dendrološka 19 – bukev in brest pri vasi Marolče – dendrološka 24 – debela jelka v Steljnikih – dendrološka 31 – lipa v parku pri ortneškem gradu dendrološka 36 – duglaziji ob gozdni cesti nad Ortnekom – dendrološka 37 – mokovec na Špičniku – dendrološka 42 – bukov silak v Gmajni – dendrološka 53 – lipovec na križišču v Žlebiču – dendrološka 56 – lipa pri Seljanovem mlinu – dendrološka 65 – lipa v Malih mlakah – dendrološka 66 – brezno Pod tobakovo hruško – podzemeljska geomorfološka 67 – rastišče tis pod Stenami Sv. Ane – dendrološka 70 – Francetova jama – podzemljska geomorfološka 72 – divji kostanj pod Kraguljevcem – dendrološka 73 – smreka pod gozdno cesto Pri smetišču – dendrološka 76 – Ostenje s skupinami tis pod Špičastim vrhom – za tise predlog za NS površinska geomorfološka, botanična, gozdna 78 – lipa pri znamenju v Brinjah – dendrološka 83 – debela bukev pod cesto Pod Marinovcem – dendrološka 87 – debela bukev v Mosteh – dendrološka 88 – debela lipa v Svinjakih – dendrološka 89 – debela bukev pod Velikim vrhom – dendrološka 92 – smreka pod Marinovcem – dendrološka 101 – divja kostanja na križišču pred KS v Ribnici – dendrološka 103 – drevesa v parku ob občinski hiši v Ribnici – dendrološka 109 – tulipanovci ob Gallusovem nabrežju – dendrološka 111 – trije topoli ob Furlanovi ulici – dendrološka 113 – topol v vrtu pred logarnico v Ribnici – dendrološka 115 – lipa pri Bukovici – dendrološka 117 – Ribnica s poplavnimi ravnicami – hidrološka, botanična, zoološka 118 – lipolika smreka – dendrološka 119 – lipa v Hrovači – dendrološka 121 – divja kostanja pri Marijini cerkvi v Goriči vasi – dendrološka 123 – hrast v Nemški vasi – dendrološka 125 – brest – dendrološka 128 – bukev v Matjaževi ravnici – dendrološka 141 – lipi v Dolenji vasi – dendrološka 149 – šibasta smreka v od. 11 – dendrološka 154 – jelka pod Veliko Belo steno – dendrološka 156 – smreka na Rezinskem vrhu dendrološka 157 – debela bukev v Čelih – dendrološka 159 – bukev pod Turnom – dendrološka 161 – jelka pod Kačjim hrbcem – dendrološka 163 – smreka pod Veliko belo steno – dendrološka 168 – smreka na Črnem vrhu – dendrološka 171 – divji kostanj v Grčaricah – dendrološka 172 – lipi v Grčaricah – dendrološka
RAZVOJ OBRAMBE IN VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Dolgoročne cilje razvoja obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo uresničevali v skladu z usmeritvami pristojnega ministrstva in z upoštevanjem vseh za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obveznih prostorskih omejitev ter z izvajanjem vseh, v ta namen predvidenih posegov. 5.1 Za potrebe obrambe – se v Občini Ribnica ohranjajo obstoječe kapacitete kot območja izključne rabe za potrebe zvez, skladiščenje sredstev, vojašnice in pristajalnih poligonov za letalstvo. Ob teh površinah se varuje tudi območja z omejevano rabo – dvonamenska območja za potrebe možnosti zračne preskrbe, varovanja pred morebitnimi negativnimi vplivi ali vplivi delovanja. Te površine so v kartografskem delu na karti št. 10 in v določenih vsebinah kartografske dokumentacije tudi v nadalje varovane kot območja izključne rabe ali območja z omejeno rabo. Na teh območjih so novi posegi ter raba zemljišč in obstoječih objektov primarno podrejeni varovalni funkciji. 5.2 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Pristojna služba Občine Ribnice je predvidela potrebna območja za posamezne aktivnosti civilne zaščite za potrebe zaščite in reševanja, ki se pri odločanju o dopustnosti spremembe namembnosti območij prednostno upošteva kot občinsko obvezno izhodišče. Tovrstna območja in objekti so načrtovani tako, da je za celotno občino poskrbljeno enotno ter še dodatno za evidentno bolj ogrožena območja (širitev pokopališč, izgradnja dvonamenskih igrišč, ohranjanje objektov v funkciji – kafilerija, športne in druge dvorane z dvojno namembnostjo idr.). V ta namen Občina Ribnica določa naslednja območja: – povečanja pokopališč v naseljih Sveti Gregor, Jurjevica, za naselje Velike Poljane, v Hrovači, Dolenji vasi, Rakitnici in Grčaricah. – nove odprte utrjene površine – igrišča kot poligon za potrebe požarne varnosti – vaje in zbirališča v naseljih Sveti Gregor, Jurjevica, Nemška vas, Prigorica, na Vidmu pri Dolenji vasi, v Rakitnici in Grčaricah. – za pokop živali se predvideva uporaba kafilerije v Lepovčah. Za zasilna bivališča, dekontaminacijske centre za ljudi in sredstva, za nastanitev ogroženega ali prizadetega prebivalstva in za možnosti hitrega prevoza z zračnim prometom so v posebnih strokovnih gradivih določene in v prostorskem planu varovane dvonamenske površine in objekti. Za evakuacijo prebivalcev v primeru zrušitve visoke pregrade v Prigorici, ki potencialno ogroža dele naselij Prigorice, Dolenje vasi, Blat in Rakitnice, so v občini določili evakuacijske smeri za prebivalce ogroženih naselij, in sicer iz Prigorice proti obratu Inlesa, iz Dolenje vasi na pobočje nad naseljem, iz Blat umik v pobočje naselja in iz nižinskega dela naselja Rakitnice na površine ob Lovskem domu. Občinske službe bodo za potrebe deponiranja morebitnih ruševih poleg že določene lokacije ob obstoječem odlagališču odpadkov v Mali gori poiskale še nekaj ustreznih možnih lokacij. Najustreznejše lokacije so v opuščenih odprtih kopih. Za uspešno izpolnjevanje zaščitnih nalog bomo omogočali usposabljanje prebivalcev, zlasti mladine, ki jo je potrebno kadrovsko izpopolniti in tehnično izobraževati. Ob vsesplošnem usposabljanju prebivalstva za naloge civilne zaščite bo posebna skrb namenjena usposabljanju in materialni krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v urbanih sredinah najpomembnejšo nalogo. Poudarek bo še naprej na zagotavljanju pogojev za izvajanje najpomembnejših ukrepov CZ, vključno z vzdrževanjem in projektiranjem zakonsko določenih zakloniščnih prostorskih kapacitet. Dolgoročno si bomo prizadevali tudi za izobraževanje za bodoči razvoj požarne varnosti kot dejavnosti posebnega pomena. Vsa vodilna naselja KS imajo zgrajene gasilske domove in nadaljevali bomo z izgradnjo ustreznih platojev – dvonamenskih igrišč, ki jih bodo gasilske enote uporabljale za učenje mlajše generacije in vzdrževanje gasilske opreme.
OBVEZNA IZHODIŠČA OBČINE IN REPUBLIKE Občina in njene strokovne službe so pri sprejemanju sprememb in dopolnitev dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov dolžne upoštevati obvezna izhodišča prostorskega plana RS. 6.1 Obvezna izhodišča dolgoročnega in srednjeročnega plana RS za obdobje 1986 do 2000 dop. 1999 – območja najboljših kmetijskih zemljišč – območja pomembnejših ožjih in najožjih pasov zajetij podzemnih voda – območja pomembnejših podtalnic in glavne smeri napajanja z večjimi regionalnimi vodovodi – območja pomembnejših rezerv rudnin in mineralnih surovin – območja narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter varstvena območja pomembnejših spomenikov kulturne dediščine – zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo – pomembnejši izviri in pomembnejša zajetja – zasnova cestnega omrežja – glavne in regionalne ceste – zasnova železniškega omrežja – regionalna proga – objekti za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov – tekoče gorivo – zasnova plinovodnega omrežja – magistralni plinovod – tranzitni – zasnova elektroenergetskega omrežja (elektroprenosno omrežje 110 kV in RTP) – usmerjanje poselitve – povečanje stavbnih zemljišč – vodnogospodarski objekti – zadrževalnik pri Prigorici – območja za obrambo in območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 6.2 Obvezna izhodišča dolgoročnega in srednjeročnega plana občine S prostorskim planom so določena tudi območja, ki so posebnega družbenega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine in se jim namembnost ne sme spreminjati. Ta območja so zemljišča, ki so temelj proizvodne hrane v občini, območja za stanovanjsko gradnjo, za industrijske in proizvodne dejavnosti, centralnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, sekundarnih počitniških bivališč, območja večjih komunalnih objektov in naprav, območja večjih vodnogospodarskih objektov in ureditev, za izkoriščanje in raziskovanje rudnin, varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine, varovanja vodnih virov, območja za posebne namene ter za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta območja so opredeljena na kartah 1:5000 in 1:25000 in bodo zavarovana s podrobnejšimi akti – prostorskimi izvedbenimi akti ali posebej opredeljena v PUP. V teh območjih se bo nadzorovalo smotrno gospodarjenje s prostorom ter preprečevalo morebitna razvrednotenja. Na območjih, ki niso definirana kot obvezna izhodišča, je z usmeritvami v srednjeročnem planu Občine omogočena dokončna uskladitev in usmeritev za tekstualno opredelitev ali kartografsko razmejitev namenske rabe prostora za sprejemanje nadaljnjih odločitev v fazi izvajanja določil zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 6.3 Usklajenost dolgoročnega in srednjeročnega plana občine z obveznimi izhodišči prostorskega plana RS. Te spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ribnica so usklajene s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS.
URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana je usklajeno izvajanje v srednjeročnem planu in v letnih planskih aktih občine in drugih subjektov planiranja, ki bodo morali konkretizirati dolgoročne razvojne cilje in naloge. 7.1 Smeri ukrepov za uresničevanje dolgoročnega plana Za izvajanje planskih usmeritev in zasnov razvoja v prostoru bomo oblikovali in sprejeli ustrezne ukrepe na področju dolgoročne zemljiške politike, družbenega nadzora nad prometom z zemljišči in prednostni vrstni red vlaganj v razvoj. Vsa območja bomo zavarovali pred stihijskim razvojem, zlasti pred neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo. Slednjo bomo podpirali predvsem v že degradiranih in komunalno opremljenih območjih. Komunalno opremljanje zemljišč bomo razvijali na širših osnovah. Predvsem bomo nadaljevali z usmerjanjem sredstev za primarno opremljanje večjih območij za dolgoročni razvoj poselitve. Na podlagi takšne dolgoročne poselitvene politike in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč bomo razpolagali z večjim številom enakovrednih lokacij in s tem dosegli večje zanimanje investitorjev, predvsem nosilcev specifičnih dejavnosti (obrt, industrija in počitniška naselja). 7.1.1 Merila, načela in pogoji za urejanje posameznih območij Temeljna merila, načela in pogoji za urejanje posameznih območij so: – aktiviranje vseh primarnih proizvodnih potencialov v prostoru ter selektivno vnašanje neagrarnih funkcij, da bi pridobili nove razvojne možnosti in kakovosti; – razvoj poselitvenih in primarnih dejavnosti v smeri optimalnih komplementarnih razmerij ob istočasni ekološko skladni vgradnji v krajino; – v okviru posameznega krajinskega sistema izoblikovati enovitost posestnega sistema ter opredeliti podrobna merila za skladno povezovanje s tovrstnimi mejnimi krajinskimi strukturami; – na osnovi celovitega urejanja prostora oziroma posameznih naselij izoblikovati podobna, medsebojno usklajena programska, organizacijska, ekološka in oblikovalska merila in načela za urejanje naselij; – pri postavitvi in mikrolokaciji novih objektov izhajati iz lokacijskih načel, ki veljajo za specifični poselitveni vzorec v obravnavanem krajinskem sistemu; – vsakoletno obdelovanje kmetijskih zemljišč mora vsebovati tudi dela vzdrževanja, ki zagotavljajo ohranjanje obstoječe kulture po katastrski klasifikaciji; – novogradnje in adaptacije obstoječih objektov je treba tipološko in materialno prilagoditi zunanjemu videzu obstoječih objektov; poenotiti je potrebno oblike, materiale, barve, naklone strešin itd. in – za morebitne nove do sedaj neavtohtone kmetijske objekte – steklenjake velja, da se jih lahko postavlja le na neizpostavljenih legah znotraj oboda sadovnjakov oziroma na lokacijah, ki ne vplivajo na silhueto naselij. V območjih urbanistične dediščine – varovane naselbinske dediščine, je za tovrstne posege potrebno pridobiti kulturnovarstveno mnenje pristojnega zavoda LRZVNKD. 7.1.2 Načini urejanja območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti Dolgoročne strokovne podlage in evidence podatkov o prostoru oziroma o omejitvah pri posegih v prostor so osnova dolgoročnih usmeritev glede načinov urejanja posameznih območij s prostorsko izvedbenimi akti. Ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana se s prostorskimi izvedbenimi akti v srednjeročnem družbenem planu podrobneje obdelajo odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor. 7.1.3 Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega plana občine, ki narekujejo postopek spremembe plana Odstopanje od sprejetega prostorskega plana, ki narekuje postopek spremembe plana nastane, če se spremeni republiški prostorski plan ali če se spremene obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov. V primeru utemeljenega odstopanja od obveznih izhodišč se morajo ustrezne spremembe in dopolnitve tega plana obravnavati in sprejemati po postopku, kakor ga določa zakon. 7.1.4 Program dodatnih raziskav, analiz in študij – Za urbanistično zasnovo mesta Ribnice je v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS, št. 20/85) potrebna izdelava primerjalne ocene urbanih stroškov. – Izdelava krajinske zasnove za Ribniško dolino v skladu z določili zakona o urejanju prostora in navodili o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. – Vsestranska preučitev možnosti za izbiro ustrezne lokacije odlagališča odpadkov. – Natečajna izvedba iskanja idejne rešitve za UN park za Marofom. – Določitev točne trase zahodne obvozne ceste – povezave med Podgorsko cesto in Cesto na Ugar – z urejenim križiščem z Ulico talcev. 7.1.5 Naloge, ki jih mora Občina Ribnica opraviti skupaj z drugimi občinami v širšem prostoru za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja – V sodelovanju z Občino Kočevje je nujna opredelitev skupne lokacije za centralno odlagališče odpadkov, ki mora temeljiti na vsestransko preverjenih kriterijih zanesljivosti naravnih sistemov v okolju. – V sodelovanju z Občino Sodražica zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo za naselja, ki so že sedaj povezana v skupen sistem vodooskrbe.
člen Besedilo srednjeročnega plana Občine Ribnica se v celoti spremeni in dopolni in se glasi:
RAZVOJ GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 8.1 Industrija in obrt Na območju občine se evidentirajo manjša območja razpršene gradnje, kjer se izvaja lesna predelovalna dejavnost in se območja opredelijo kot obrtne cone. Naselja Otavice, Blate, Rakitnica, Zadolje, Goriča vas. Občina načrtuje možnost izvedbe manjše obrtne cone ob naselju Lipovec z ZN, in sicer za obrtno dejavnost – selitev iz naselij ali nova smer obrtne dejavnosti (R23 ZN (R6)). 8.2 Kmetijstvo Občina načrtuje za izboljšanje pogojev kmetijske dejavnosti organiziran pristop k izvedbi pogojev za komasacije – zložbe kmetijskih zemljišč. Ti posegi bodo v prvi etapi izvedeni na naslednjih lokacijah: – hidromelioracija H Prigorica UN – 111 ha R12,22(R5) – manjše hidromelioracije na območju PC 5 in PC6 – komasacija in agromelioracija Nemška vas – Prigorica - 180 ha R13, 23

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Ribnic