Na podlagi uredbe o ratifikaciji sklepa št. 2/2002 Pridružitvenega sveta EU – Slovenija o sprejemu splošnih določil in pogojev sodelovanja Republike Slovenije v programih Skupnosti (Uradni list RS – MP, št. 15/2002) in sklepa Vlade Republike Slovenije, sprejetega na
- redni seji dne
- 2003, se objavi M E M O R A N D U M O S O G L A S J U med Evropsko skupnostjo in Republiko Slovenijo o sodelovanju Republike Slovenije v programu Skupnosti Carine 2007 EVROPSKA KOMISIJA, v nadaljevanju imenovana “Komisija”, v imenu Evropske skupnosti na eni strani in VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, v nadaljevanju imenovana “Slovenija”, na drugi strani, Ker 1) je bil program Carine 2007 vzpostavljen na podlagi odločbe št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- februarja 2003
(1)2) sklep št. 2/2002 Pridružitvenega sveta med Evropsko unijo in Slovenijo z dne 25. januarja 2002
(2)o sprejemu pogojev in splošnih oblikah sodelovanja Slovenije v programih Skupnosti določa splošna načela sodelovanja Slovenije v programih Skupnosti, pri čemer je Komisiji in pristojnim organom v Sloveniji prepuščena določitev posebnih pogojev, vključno s finančnim prispevkom, za omenjeno sodelovanje v posameznih programih, STA SE DOGOVORILA O NASLEDNJEM:
- člen Program Slovenija sodeluje v programu Carine 2007 (v nadaljevanju: imenovanem “program”) v skladu s pogoji, ki so določeni s sklepom št. 2/2002 Pridružitvenega sveta med Evropsko unijo in Slovenijo z dne
- januarja 2002, ki določa splošna načela sodelovanja Slovenije v programih Skupnosti, ter pod pogoji, omenjenimi v
- členu tega memoranduma o soglasju.
- člen Pogoji sodelovanja v programu Slovenija sodeluje v dejavnostih programa v skladu s cilji in postopki, ki so določeni v odločbi št. 253/2003/ES, razen če narava ali vsebina dejavnosti ne dopuščata sodelovanja Slovenije. Pogoji, ki veljajo za predložitev, ocenjevanje in izbiro vlog slovenskih državnih uradnikov so enaki tistim, ki veljajo za uradnike državnih upravah držav članic Evropske unije. Slovenija bo za sodelovanje v programu vsako leto vplačala finančni prispevek v proračun Evropske unije. Finančni prispevek Slovenije za njeno sodelovanje v programu in njegovo uresničevanje se prišteje k znesku, ki se iz proračuna Evropske unije vsako leto nameni za obveznosti iz proračuna za izpolnjevanje finančnih obveznosti in izvrševanje plačil, ki so posledica različnih ukrepov, ki so nujni za izvajanje, vodenje in delovanje programa. V postopkih, ki se nanašajo na zahtevke, pogodbe in poročila ter druge administrativne vidike programa, se uporablja eden od uradnih jezikov Skupnosti.
- člen Finančni prispevek Pravila, ki urejajo finančni prispevek Slovenije, so določena v Prilogi I. Del omenjenega finančnega prispevka se, na zahtevo Slovenije, lahko financira v okviru ustreznega instrumenta zunanje pomoči Skupnosti
(3).
- člen Poročanje in vrednotenje Ne da bi to posegalo v pristojnost Komisije in Računskega sodišča Evropskih skupnosti glede spremljanja in vrednotenja programa, bosta sodelovanje Slovenije v programu nenehno skupaj spremljala Komisija in Slovenija. Slovenija mora Komisiji predložiti ustrezna poročila in sodelovati v drugih specifičnih dejavnostih, ki jih z ozirom na ta program določa Skupnost.
- člen Končne določbe Ta memorandum o soglasju se uporablja ves čas trajanja programa. Vendar, če Evropska skupnost sklene podaljšati njegovo trajanje, ali sprejme nov nadaljnji program, ne da bi pri tem v njem prišlo do bistvenih sprememb, se čas uporabljanja tega memoranduma o soglasju tudi ustrezno in avtomatično podaljša pod pogojem, da ga nobena od strani ne odpove. Priloga je sestavni del tega memoranduma o soglasju. Ta memorandum o soglasju se lahko spremeni samo pisno na podlagi soglasja obeh strani. Ta memorandum o soglasju začne veljati z dnem, ko ga podpišeta obe strani. V Bruslju, dne
- aprila 2003 Za Vlado Republike Slovenije dr. Ciril Štokelj, veleposlanik Vodja Misije Republike Slovenije pri Evropski uniji V Bruslju, dne
- aprila 2003 Za Komisijo v imenu Evropske skupnosti Robert Verrue Generalni direktor za davke in carinsko unijo Št. 900-15/2001-28 Ljubljana, dne
- marca
- Vlada Republike Slovenije Mirko Bandelj l. r. Generalni sekretar
(2)UL L 115 z dne 1. 5. 2002
(3)Zadevna država vplača svoj finančni prispevek v celoti, razen če ne zaprosi za zunanjo pomoč Skupnosti (t.j. Phare). Celotni znesek te pomoči, ki se nanaša na programe, v katerih naj bi država sodelovala, bo naveden v memorandumu o financiranju letnega državnega programa glede omenjene pomoči Priloga I Pravila, ki urejajo finančni prispevek Slovenije za sodelovanje v programu Carine 2007
- Finančni prispevek, ki ga Slovenija mora vplačati v proračun Evropske unije zaradi sodelovanja v programu, znaša 158.895 EUR za vsako leto sodelovanja, razen če se zaradi posebnih okoliščin obe strani ne dogovorita o drugačnem znesku. Od tega zneska bo 7% namenjenih pokrivanju stroškov upravljanja v zvezi s sodelovanjem Slovenije v omenjenem programu.
- S prispevkom Slovenije bodo pokriti stroški sodelovanja Slovenije v skupnih dejavnostih v okviru programa.
- Potne stroške in stroške udeležbe slovenskih predstavnikov in strokovnjakov, nastale zaradi njihovega sodelovanja kot opazovalcev v delu odbora, omenjenega v
- členu Odločbe št. 253/2003/ES ali zaradi udeležbe na drugih sestankih, ki se nanašajo na izvajanje Programa, bo Komisija povrnila na enaki osnovi in v skladu s trenutno veljavnimi postopki za predstavnike držav članic Evropske unije.
- Finančna uredba, ki se uporablja za proračun Evropske unije, se uporablja za izvrševanje prispevka Slovenije.
- Ob začetku izvajanja tega memoranduma o soglasju in na začetku posameznega proračunskega leta Komisija pošlje Sloveniji poziv za vplačilo sredstev v višini, ki ustreza znesku njenega prispevka k stroškom, na katere se nanaša ta memorandum o soglasju. Prispevek se vplača v evrih na bančni račun Komisije, ki se glasi v evrih. Slovenija vplača svoj prispevek k letnim stroškom na podlagi poziva za vplačilo sredstev najpozneje tri mesece od datuma poziva. Za kakršnokoli zamudo v plačilu prispevka mora Slovenija plačati zamudne obresti na neplačani znesek od dneva zapadlosti. Obrestna mera je pri tem tista, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje glavne posle refinanciranja v evrih ob zapadlosti, povečana za 1,5 odstotne točke. Kazalo Na vrh