Odlok o razglasitvi gradu Lisičje za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 5128.

Na podlagi 5., 6., 12.,

1. in
2. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in
3. člena statuta Občine Škofljica o nalogah občine (Uradni list RS, št. 47/99, 103/00 in 76/02), ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, je Občinski svet občine Škofljica na
4. redni seji dne
5. aprila 2003 sprejel O D L O K o začasni razglasitvi gradu Lisičje za kulturni spomenik lokalnega pomena
6. člen Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine: Lanišče – grad Lisičje (EŠD 9698) Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno – arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot poseben pomen za občino Škofljica. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno – arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.
7. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenika lokalnega pomena: Grad, zgrajen sredi
8. stoletja, je bil v naslednjih stoletjih večkrat prezidan. Enonadstropno poslopje gradu, ki s tremi trakti postavljenimi v obliki črke U oklepa notranje, v obeh etažah arkadirano dvorišče, je današnjo podobo dobilo konec
9. stoletja. Na severni strani je h gradu prizidana kapela z bogato profiliranim pravokotnim portalom. Grajsko gospodarsko poslopje, stoječe nasproti osrednjega trakta z glavnim vhodom v centralni osi, kaže baročne stavbne elemente.
10. člen Spomenik stoji na parcelnih številkah: 45, 335, 46/1, 46/2, 331/6, 337/
11. 337/9, k.o. Lanišče. Vplivno območje spomenika obsega odprti prostor severno, južno, vzhodno in zahodno od gradu. Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880, meja vplivnega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:
12. Izris načrtov, ki je sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
13. člen Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa: – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture gradu in njegove opreme po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe; – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika; – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. Za vplivno območje velja varstveni režim: – ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora; – prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod; – prepovedano je spremeniti višinske gabarite objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti gradu. Spomenik je zavarovan z namenom, da se: – ohrani arhitekturne, zgodovinske in krajinske vrednote; – poveča pričevalnost kulturnega spomenika; – predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih; – spodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo; – zagotovi ustrezna namembnost.
14. člen Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče ali vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja za dobo enega leta. Št. 66000/09/03 Škofljica, dne
17. aprila
18. Župan Občine Škofljica dr. Jože Jurkovič, univ. dipl. inž. l. r. Kazalo Na vrh