← Slovenija

Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje, stran 5971.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00; 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR) v zvezi s prvim odstavkom
  2. člena pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano P R A V I L N I K o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje
  3. člen (območja primerna za ekološko čebelarjenje in karta neprimernih območij za ekološko čebelarjenje) Vsa območja v Republiki Sloveniji so primerna za ekološko čebelarjenje, razen območij, ki so prikazana na karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v Republiki Sloveniji, v digitalni obliki in v merilu 1: 250 000 pri formatu izpisa A0 (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je kot Priloga I, sestavni del tega pravilnika. Na karti so prikazana naslednja območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje: – po enkilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba avtocestnega križa oziroma njenih avtocestnih odsekov (v nadaljnjem besedilu: avtoceste); – degradirana območja, ki zajemajo strnjena mestna naselja in industrijska središča; – večja evidentirana, registrirana in organizirana komunalna odlagališča oziroma sežigališča odpadkov ali aktivna smetišča (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov).
  4. člen (kilometrski pasovi levo in desno od zunanjega roba avtocest) Zaradi velike gostote prometa na avtocestah in zato večje onesnaženosti s težkimi kovinami, neposredno ob njenih pasovih, ni dovoljeno ekološko čebelarjenje, in sicer v območjih po en kilometer levo in desno od zunanjih robov avtocest. Pasovi iz prejšnjega odstavka so na karti označeni z zeleno barvo. Avtocestni odseki iz prve alinee drugega odstavka
  5. člena so: Hrušica–Ljubljana, Koper–Ljubljana, Razdrto–Fernetiči, Razdrto -Vrtojba, Ljubljana–Obrežje, Ljubljana–Maribor, Maribor–Šentilj, Maribor–Gruškovje, Maribor–Murska Sobota–Lendava.
  6. člen (degradirana območja) V skladu s tem pravilnikom se med degradirana območja štejejo strnjena mestna naselja in industrijska središča, kjer je degradacija okolja zaradi vpliva urbanizma in industrije prevelika ter zato neprimerna za ekološko čebelarjenje. Na karti je označenih enaindvajset degradiranih območij, ki so označena kot geografsko strnjena območja, omejena s posameznimi zemljepisnimi kraji ali referenčnimi točkami in izrisana s prekinjeno ali črtkano črto v obliki mnogokotnikov. Skupaj je zajetih stoenaintrideset referenčnih točk, ki so podane v enotah zemljepisne širine in dolžine. V degradiranih območjih so že zajete ali upoštevane tudi enkilometrske oddaljenosti od strnjenih mestnih naselij ter trikilometrske oddaljenosti od industrijskih območij. Ekološko čebelarjenje je dovoljeno neposredno do meje zarisanih območij. Na karti so prikazana naslednja degradirana območja: – Območje Kidričevega, ki je omejeno z ravnimi linijami med naslednjimi zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Slovenja vas–Starošnice–Cirkovce–Dragonja vas–Pleterje–Župečja vas–Lovrenc–Apače–Draženci–Hajdina–Hajdoše–Slovenja vas; – Območje Ruš, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Bistrica–Lorbekov vrh–Plazovnik–Kota 616–Drava Dobrava–Lederer–Vituš–Bistrica; – Območje Murske Sobote, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Nemčavci–Polana–Veščica–Krog–Noršinci–Podvinci–Spuhlja–Nemčavci; – Območje Ptuja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Spodnja Hajdina–Orešje–Meniški Lesovi–Spodnja Hajdina; – Območje Maribora, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Dogoše–Zrkovci–Košaki–Račji dvor–Limbuš–Zgornje Radvanje–grad Betnava–Dogoše; – Območje Krškega, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Žadovinek–Brege–Zgornji Obrež–Trška gora–Žadovinek; – Območje Celja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Grajski hrib–Pečovje–Hruševec–Šmiklavž pri Škofji vasi–Vrečarjev hrib–Anski vrh–Grajski hrib; – Območje Velenja in Šoštanja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Lom–Skorno pri Šoštanju–Koželj–Dobrač–Škalske Cirkovce–Metulov vrh–Lipovški vrh–Lom; – Območje Črne na Koroškem in Raven na Koroškem, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Stoparjev vrh–Šumahov vrh–Jesenik–Dolga brda–Brinjeva gora–Konečnikov vrh–Koplenov vrh–Volinjek–Pogorevc–Kavšakov vrh–Oražev hrib–Pekel–Stoparjev vrh; – Območje Kamnika, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Velika Špica–Jeranovo–Podgorje–Šmarca (Šuštar)–Velika Špica; – Območje Trbovelj in Zagorja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Vodena peč–Loška gora–Kincl–Kopitnik–Vodiško (Sv. Miklavž)–Ostri vrh–Suhi hrib–Partizanski vrh–Kobiljek–Kumat–Vodena peč; – Območje Ljubljane, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Podsmreka–Lavrica–Golovec–Debeni vrh (Sostro)–Ajdovščina (Videm)–Straški vrh–Črnuče–Šmarna gora (Šmartno)–Velika Trata (Šentvid)–Podsmreka; – Območje Ilirske Bistrice, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Brege (Brce)–Brege (Šembije)–Ahac–Kilovec–Brege (Brce); – Območje Škofje Loke, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Stari grad–Mrtancova planina–Godešič (Gozd)–Vrh Soteske–Stari grad; – Območje Kranja, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Šmarjetna gora–Polica–Rupa–Britof–Drulovka–Stražišče–Šmarjetna gora; – Območje Jesenic, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Kisovec–Vrše–Ajdna–Lenčkov Špik–Suhi Vrh–Bela peč–Mali vrh–Kisovec; – Območje Nove Gorice, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Solkan–Planinski dom Kekec–Kromberg pod gradom–Pristava 168–Bazara–Vrtojba–po meji do Solkana; – Območje Kopra, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Ankaran (cerkev)–Dekani–Markovec–Žusterna (Prove)–Ankaran; – Območje Novega mesta, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Hudo–Železni hrib–Poganški vrh–Mala cikvca–cerkev sv. Janeza Krstnika–Velika Bučna vas–Hudo; – Območje Idrije, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Kobalove planine–Cajni vrh–Zagodov vrh–Pšenk–Kobalove planine; – Območje Laškega, ki je omejeno z ravnimi linijami med zemljepisnimi kraji oziroma značilnostmi: Zahum–Spodnja Rečica–Radoblje–Lahomna–Zahum.
  7. člen (odlagališča odpadkov) Na karti je označenih triinpetdeset lokacij odlagališč odpadkov, ki so prikazana v obliki rumenih krogov, s premerom šest kilometrov, oziroma zajemajo trikilometrska območja oddaljenosti od centra ali središča odlagališč odpadkov. Lokacije odlagališč odpadkov so prikazane v naslednji preglednici: -------------------------------------------------------------------------- X koordinata Y koordinata kraj stopinj minut sekund stopinj minut sekund -------------------------------------------------------------------------- Bočka–Metlika 15 29 75 45 65 16 Brstje 15 90 55 46 42 14 Bukovžlak 15 30 05 46 23 73 Cviblje–Trebnje 15 01 26 45 91 50 Črneče 15 00 24 46 58 95 Črnivec 14 22 45 46 33 68 Dob–Domžale 14 63 73 46 15 31 Dobrava–Slovenske gorice 16 14 97 46 42 26 Draga–Sorško polje 14 35 58 46 14 73 Dragonja 13 65 84 45 46 18 Dvori–Sv. Anton 13 84 76 45 52 55 Gortina 15 13 17 46 60 55 Graščak–Tepanje 15 46 85 46 34 71 Holmec 14 84 19 46 56 80 Homce–Radmirje 14 85 39 46 32 70 Hotemež 15 18 99 46 05 21 Hrastje–Mota 16 08 52 46 61 24 Hrastovec 15 62 55 46 28 03 Hudo 14 27 23 46 34 06 Izola 13 65 84 45 54 02 Jelšane 14 28 16 45 50 01 Kamnolom Zagorje 15 00 77 46 13 36 Leskovec–Krško 15 27 23 45 81 37 Ljubovec–Grohovt -Idrija 14 03 68 46 00 23 Ljutomer 16 20 74 46 52 01 Ložnica pri Žalcu 15 17 90 46 26 41 Mala gora–Ribnica 14 69 60 45 80 73 Mala Mežakla 13 96 84 46 45 26 Mislinska dobrava 15 13 65 46 45 67 Mozelj 14 94 06 45 58 56 Neža 15 06 45 46 15 00 Ostri vrh–Logatec 14 22 66 45 94 43 Pobrežje 15 67 38 46 55 20 Pragersko 15 66 96 46 38 95 Pretržje–Unec 14 29 73 45 82 04 Puconci 16 16 44 46 70 73 Sežana 13 84 82 45 70 69 Smodnišnica–Ajdovščina 13 88 39 45 88 21 Stara gora–Vipavska dolina 13 67 51 45 93 37 Stara vas–Postojna 14 21 62 45 76 02 Stehan–Grosuplje 14 69 90 45 95 27 Strensko 15 20 37 46 13 06 Širjava–Litija 14 82 79 46 06 42 Tenetiše 14 33 91 46 29 45 Tojnice–Vrhnika 14 31 11 45 96 61 Tuncovec 15 66 96 46 23 77 Unično 15 14 86 46 15 00 Velenje 15 10 85 46 36 89 Volče–Posočje 13 71 50 46 17 53 Vranoviči–Črnomelj 15 23 79 45 59 94 Vrbina–Stari grad 15 52 37 45 94 00 -------------------------------------------------------------------------- Koordinati X in Y v zgornji preglednici pomenita natančno in središčno lego odlagališča odpadkov.
  8. člen (neregistrirana odlagališča odpadkov) Na predlog organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo), minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), razglasi neregistrirana oziroma manjša odlagališča odpadkov (divjih smetišč), ki lahko predstavljajo močno dejansko ali potencialno onesnaženost, za območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar. Čebelarji, ki čebelarijo na območjih iz prejšnjega odstavka, morajo svoje čebele preseliti najpozneje v roku trideset dni po objavi razglasa. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane certifikate razveljavi.
  9. člen (sanirana odlagališča odpadkov) Če so že ali bodo posamična odlagališča odpadkov že sanirana, minister, na predlog organizacije za kontrolo, razglasi to območje kot primerno za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar.
  10. člen (prepoved ekološkega čebelarjenja v času škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi pripravki) Na področjih, kjer v času vegetacije poteka intenzivno škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi pripravki (npr. insekticidi, hormonskimi pripravki, ipd.), lahko na predlog organizacije za kontrolo, minister razglasi to območje kot neprimerno za ekološko čebelarjenje. Ta razglas se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v reviji Slovenski čebelar. Čebelarji, ki čebelarijo na območjih iz prejšnjega odstavka, morajo svoje čebele preseliti najpozneje v roku trideset dni po objavi razglasa. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane certifikate razveljavi.
  11. člen (prehodna določba) Čebelarji, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika ekološko čebelarili in bili prijavljeni v kontrolo pri organizaciji za kontrolo, sedaj pa ekološko čebelarijo na območjih, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje, morajo svoje čebele preseliti najpozneje do
  12. decembra
  13. Če tega ne storijo, jim organizacija za kontrolo za njihove pridelke ne izda certifikatov, oziroma jim že izdane certifikate razveljavi. Čebelarji, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika ekološko čebelarili na območjih, predvidenih in na karti označenih avtocest, dejansko pa posamezni avtocestni odseki še niso zgrajeni, lahko na teh območjih ekološko čebelarijo še naprej, in sicer do začetka izvajanja gradbenih del na teh avtocestnih odsekih.
  14. člen (končna določba) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-07-11/2002 Ljubljana, dne
  15. aprila
  16. EVA 2002-2311-0199 mag. Franc But l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Karta neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v Republiki Sloveniji Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.