← Slovenija

Tehnični pogoji za priključitev na toplovodno omrežje v Občini Vransko, stran 10781.

Na podlagi

  1. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 8/00 - popr.), statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 24/99 in 38/02) je Občinski svet občine Vransko na
  2. redni seji dne
  4. 2003 sprejel T E H N I Č N E P O G O J E za priključitev na toplovodno omrežje v Občini Vransko I. SPLOŠNE DOLOČBE
  5. člen Tehnični pogoji za priključitev na toplovodno omrežje v Občini Vransko (v nadaljnjem besedilu: tehnični pogoji) služijo kot smernice za projektiranje in izgradnjo pravilno dimenzioniranih, dobro in gospodarno delujočih naprav, vezanih na toplovodno omrežje (TO) v kraju Vransko kot delu Občine Vransko (v nadaljnjem besedilu: Vransko). Namen tehničnih pogojev je, da se uskladijo in poenotijo projektiranje, izvedba, priključevanje, obratovanje in vzdrževanje priključnih cevovodov, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav (sestavni del internih toplotnih naprav je tudi hišna toplotna postaja). Dobavitelj bo dobavljal toploto le tistim odjemalcem, ki bodo priključitev na toplovodno omrežje dobavitelja izvedli v skladu s temi tehničnimi pogoji.
  6. člen Toplota iz TO Vransko se lahko uporablja za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode (v nadaljnjem besedilu: STV) in klimatizacijo. Za uporabo toplote za druge namene ali drug režim obratovanja se odjemalec in dobavitelj posebej dogovorita z ustrezno pogodbo.
  7. člen Tehnični pogoji so sestavni del Splošnih pogojev za dobavo toplote iz toplovodnega omrežja Vransko.
  8. člen Investitorji, projektanti in izvajalci del morajo poleg teh TP upoštevati še vse veljavne tehnične predpise, standarde in normative stroke. II. ZNAČILNOSTI TOPLOTNIH NAPRAV
  9. člen Toplovodno omrežje dobavitelja za prenos toplote je sestavljeno iz dveh cevi, dovodne in povratne. Po vstopu v prostor toplotne postaje je dovodna cev označena z rdečo barvo (RAL 3000), povratna cev pa z modro barvo (RAL 5019). Nosilec toplote v toplovodnem omrežju je kemično pripravljena, demineralizirana in odplinjena topla voda. Voda iz toplotnega omrežja ni pitna. Odvzemanje tople vode iz omrežja za napajanje internih instalacij ni dovoljeno brez dovoljenja dobavitelja. Topla voda iz omrežja ima take karakteristike, da ne povzroča škode na odjemalčevih toplotnih napravah in napeljavah.
  10. člen Toplovodno omrežje dobavitelja obratuje kot zaprt sistem s statičnim tlakom. 950.000 Pa. Transport tople vode po toplovodnem omrežju zagotavljajo obtočne črpalke. Maksimalni tlak v vročevodnem omrežju na izstopu iz proizvodnega vira je 1,200.000 Pa. Nazivni tlak vročevodnega omrežja PN = 1,600.000 Pa. Velikost diferenčnega tlaka na posameznih mestih omrežja je različna in je odvisna od dimenzije cevovoda, obremenitve in oddaljenosti od črpališča. Dobavitelj zagotavlja odjemalcu najmanjšo tlačno diferenco 75.000 Pa. Na najmanjšo tlačno diferenco je potrebno dimenzionirati elemente primarnega dela toplotne postaje. Če se odjemalec s toploto oskrbuje iz povratnega voda ali potrebuje večjo tlačno diferenco, si mora vgraditi lastne črpalke. Vgradnja dodatnih črpalk je možna samo na osnovi soglasja dobavitelja. Statični tlak je pogojen s konstantnim vzdrževanjem omrežnega tlaka in je večji od tlaka nasičenja pri dani temperaturi omrežne vode. Z upoštevano potrebno rezervo je preprečeno izparevanje ali izpraznjevanje delov omrežja pri izpadu glavnih obtočnih črpalk.
  11. člen Temperatura toplovodnega omrežja se spreminja v odvisnosti od zunanje temperature že na proizvodnem viru (Temperaturni diagram – priloge). Najnižja temperatura vročevodnega omrežja, ki jo zagotavlja dobavitelj znaša v dovodu 65 °C (338 K) in velja tudi za obdobje izven ogrevalne sezone. Najvišja temperatura vročevodnega omrežja, ki jo zagotavlja dobavitelj znaša v dovodu 90 °C, (368 K) pri zunanji temperaturi -18 °C. Računska temperatura za izračun trdnosti toplovodnih cevovodov je 110 °C (383 K). Režim obratovanja internih toplotnih naprav mora biti takšen, da temperatura vode v povratku, pri minimalni zunanji projektni temperaturi, ne bo višja kot 60 °C.
  12. člen Toplotna postaja povezuje toplovodno omrežje dobavitelja z internimi toplotnimi napravami odjemalca. V primarnem delu toplotne postaje se pretaka topla voda dobavitelja, v sekundarnem delu pa topla voda odjemalca, ki lahko doseže maksimalni temperaturni režim 75/55°C. Največji razpoložljiv padec tlaka v primarnem delu toplotne postaje znaša 75.000 Pa. Interne toplotne naprave odjemalca se nahajajo za toplotno postajo in služijo za odjem toplote za različne načine ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode. Interne toplotne naprave predstavlja interno razvodno omrežje za različne vrste ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, ogrevala in ostali elementi ogrevanja ter elementi za varovanje sistema. Regulacija, ki dopušča neposredno zvezo dovoda in povratka, ni dopustna. To velja za primarni in sekundarni del toplotne postaje. Temperaturo dovoda lahko dobavitelj toplote spremeni, če te spremembe ne bodo vplivale na delovanje odjemalčevih naprav.
  13. člen Dobava in odjem toplote iz omrežja deluje 24 ur na dan in vse dni v letu. Redne in izredne zaustavitve se izvajajo po pogojih za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja.
  14. člen Interne toplotne naprave odjemalca morajo biti izdelane po veljavnih predpisih in standardih.
  15. člen Vsi radiatorji v internih toplotnih napravah odjemalca morajo biti opremljeni z radiatorskim ventilom, (po možnosti) s termostatsko glavo in dvojno regulacijo in zapornim ventilom na povratku. V primeru vgradnje radiatorskega ventila brez dvojne regulacije mora imeti zaporni ventil, vgrajen na povratku, možnost nastavitve dušenja.
  16. člen Investitor ali odjemalec je dolžan zagotoviti za toplotno postajo primerno velik prostor čim bližje vstopa priključnega toplovoda v objekt. Velikost in oblika prostora toplotne postaje mora biti takšna, da je možna montaža in demontaža opreme in da ustreza pogojem pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu, za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Uradni list SRS, št. 27/67).
  17. člen
  18. Pogoji za ureditev prostora za instalacijo kompaktne toplotne postaje (Qn > 45 kW): Tla TP morajo biti iz zaribanega betona ali druge negorljive obloge. Izvedba tlaka mora biti takšna, da prepreči izliv vode iz prostora toplotne postaje. Predviden mora biti zadosten odvod vode in prezračevanje prostora TP. Temperatura prostora TP ne sme preseči 35 °C. Na steni prostora TP mora biti vodovodna krogelna pipa DN 15 z nastavkom za cev, najmanj 3 m dolga armirana gumi ali PVC cev z dvema objemkama. V prostor TP mora biti pripeljan dovodni kabel 3 x 2.5 mm
  19. V prostoru TP mora biti na razpolago enofazna vtičnica. Zagotovljena mora biti zadostna in primerna razsvetljava (min. 150 lux). Tokokrog razsvetljave mora biti ločen od tokokroga napajalnega dela TP. Vrata prostora TP morajo biti kovinska s tipsko ključavnico in cilindričnim vložkom, široka najmanj 80 cm in se morajo odpirati navzven. Ključ od vrat TP in en izvod ključa vseh vrat od vstopa v objekt do prostora TP je potrebno izročiti dobavitelju. Pred ali v prostoru TP mora biti na steni na vidnem mestu pritrjen aparat za gašenje polnjen s CO

(2)(5kg). Aparat mora biti redno servisiran. V prostoru TP brez soglasja dobavitelja ne smejo biti nobene druge naprave, ki ne služijo namenu TP. Prostor TP ne sme služiti kot deponija. V prostoru TP mora biti shema toplotne postaje z navodili za obratovanje in vzdrževanje.
  1. Pogoji za ureditev prostora za instalacijo male kompaktne toplotne postaje (Qn III. DOLOČANJE PRIKLJUČNE MOČI
  2. člen Priključna moč odjemalčevih internih toplotnih naprav se določi s PGD, PZI ali PID, na osnovi veljavnih predpisov in standardov. Projektne temperature notranjih prostorov se določajo na osnovi veljavnega standarda DIN
  3. Režim obratovanja je neprekinjen, z nočnim znižanjem. Upoštevati je potrebno dodatek 10% za izgube internega razvodnega omrežja. Izračun toplotnih izgub mora upoštevati minimalno zunanjo temperaturo T(zun. min)= –18 °C. V primeru priključitve obstoječega objekta z obstoječo interno instalacijo je osnova za določitev priključne moči lahko posnetek instaliranih grelnih teles s sestavo toplote, nazivna moč obstoječe kotlarne oziroma ocena priključne moči. Za spremembo priključne moči določene na osnovi posnetka ali projekta je potrebno izdelati izračun toplotnih izgub. Priključna moč se oceni na osnovi ogrevane površine objekta. Pri tem se upošteva moč Q=100 W za ogrevanje m2 ogrevane površine. Ogrevana površina objekta je površina prostora, v katerem je vgrajeno ogrevalo. Priključna moč za pripravo sanitarne tople vode se določi po veljavnih predpisih in standardih z režimom obratovanja, ki predvideva dveurno segrevanje in štiriurno porabo. Priključna moč se podaja v kilovatih (kW) in zaokroži na dve decimalki. Sprememba priključne moči za odjemalce, ki imajo vgrajeno toplotno postajo z nazivno močjo Q IV. DELOVANJE TOPLOTNIH POSTAJ
  4. člen Nastavljanje zapornih elementov priključne postaje in regulacije je izključna pravica pooblaščenih delavcev dobavitelja.
  5. člen Interne toplotne naprave odjemalca za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode so priključene na toplovodno omrežje dobavitelja indirektno preko toplotnih prenosnikov, ki se nahajajo v toplotni postaji. Direktno so lahko priključene le interne toplotne naprave odjemalca za ventilacijo in klimatizacijo, če je za to izdano posebno soglasje dobavitelja.
  6. člen Oprema na primarni strani toplotne postaje mora ustrezati nazivnemu tlaku PN 16 bar in temperaturi 110 °C.
  7. člen Toplotna postaja mora biti opremljena z elementi za regulacijo temperature ogrevne vode v odvisnosti od zunanje temperature in sobnim korektorjem (termostatom). Izvršilni element regulacije na primarni strani je lahko samo ravni prehodni regulacijski ventil. Regulacijske naprave morajo imeti proporcionalno-integralno karakteristiko z nastavitvijo na 75/55 °C pri zunanji temperaturi -18 °C. Obvezne funkcije regulacijske naprave so: A) omejevanje temperature povratka po krivulji, B) časovno odvisna regulacija, C) LON priključek (LONWORKS FTT-10).
  8. člen Interne toplotne naprave nestanovanjskih prostorov naj bodo ločene od stanovanjskega dela in obdelane kot samostojen cirkulacijsko-regulacijski sistem.
  9. člen Prevzeto toploto je potrebno na primarni strani meriti z ultrazvočnim toplotnim števcem. Toplotni števec mora imeti LON modul in možnost merjenja večjih tarif.
  10. člen Novozgrajeni večstanovanjski objekti, ki se priključujejo na toplovodno omrežje, morajo imeti izvedeno centralno pripravo sanitarne tople vode na primarni strani. Centralna priprava sanitarne tople vode je lahko izvedena: A) z akumulatorjem z vgrajenim toplotnim prenosnikom – bojler. Sistem se lahko uporablja do potrebnega volumna akumulacije V = 1500 l. B) z akumulatorjem z ločenim toplotnim prenosnikom. Sistem se uporablja za potrebne volumne akumulacije V >1500 l. Recirkulacijska črpalka mora imeti zvezno regulacijo števila vrtljajev. Ne glede na vrsto priprave sanitarne tople vode mora regulacija priprave sanitarne tople vode omogočiti omejevanje temperature povratka na max. 35 °C. Temperaturna regulacija z varnostno funkcijo mora biti nameščena na dovodu v toplotni prenosnik. Meritev porabe toplote za ogrevanje sanitarne tople vode mora biti ločena od meritve porabe toplote za ogrevanje objekta. Pri izračunu toplotnega prenosnika, je potrebno upoštevati najnižji temperaturni režim ogrevne vode 65/35 °C. Maksimalna temperatura sanitarne tople vode je 60 °C. Priporočena temperatura sanitarne tople vode je 55 °C. Varnostni termostat mora biti nastavljen na max. 65 °C. Mehčanje hladne sanitarne vode je lahko izvedeno samo s tekočim sredstvom za mehčanje in dozirno napravo.
  11. člen Za individualne stanovanjske objekte je priprava sanitarne tople vode lahko izvedena na sekundarni strani. Uporablja se akumulator z vgrajenim toplotnim prenosnikom.
  12. člen Za cirkulacijo ogrevne vode se lahko uporabljajo samo elektronsko regulirane ali visoko učinkovite črpalke. Za hidravlično uravnoteženje sistema z več dvižnimi vodi je priporočljiva vgradnja balansirnih ventilov.
  13. člen Hrup zaradi delovanja naprav v toplotni postaji ne sme biti višji kot določajo veljavni predpisi. Da bi zadostili določilu iz prvega odstavka tega člena je potrebno cevovode in vse naprave v toplotni postaji pritrditi in obesiti z ustrezno zvočno in protivibracijsko izolacijo. Prav tako je potrebno zvočno in protivibracijsko izolirati vse preboje in rotirajoče dele opreme.
  14. člen Vsi cevovodi in toplotne naprave vključno z armaturo morajo biti ustrezno toplotno izolirani. Minimalna debelina izolacije naj bo: ------------------------------------------------ primar sekundar ------------------------------------------------ cevi DN 20, DN 25/30 mm 30 mm cevi DN 32, DN 40/40 mm 30 mm cevi DN 50/50 mm 40 mm cevi DN 65/60 mm 50 mm cevi DN 80/80 mm 60 mm cevi DN 100/80 mm 60 mm ------------------------------------------------ Debelina izolacije za toplotne prenosnike, akumulatorje tople vode in bojlerje je 150 mm. Izolacijski material mora biti kemično nevtralen in tudi v vlažnem stanju ne sme povzročati korozije.
  15. člen Vse armature in naprave morajo biti opremljene z napisnimi tablicami. Izolirane cevi morajo biti označene z barvnimi trakovi in oznako smeri pretoka. Ročice zapornih elementov morajo biti pobarvane z enako barvo kot so označene cevi, v katere so vgrajeni. Pri izbiri barv je potrebno dosledno upoštevati naslednjo tabelo, izdelano na osnovi DIN 2403: -------------------------------------------------------------------- VRSTA MEDIJA BARVA OZNAKA PO RAL -------------------------------------------------------------------- Ogrevanje-primar-dovod-ventil 1 rdeča RAL 3000 Ogrevanje-primar-povratek-ventil 2 modra RAL 5019 Ogrevanje-sekundar-dovod temno rdeča RAL 3002 Ogrevanje-sekundar-povratek temno modra RAL 5013 Sanitarna hladna voda zelena RAL 6001 Sanitarna topla voda oranžna RAL 2008 Sanitarna voda-cirkulacija vijoličasta RAL 4005 Odvodnjavanje rjava-olivno-zelena RAL 6003 Odzračevalni vodi v barvi medija Konzole črna RAL 9005 -------------------------------------------------------------------- V. ZAGON INSTALACIJE V OBRATOVANJE
  16. člen Po končani montaži toplotne postaje in internih toplotnih naprav opravi izvajalec tlačni preizkus s hladno vodo, in sicer s tlakom 2.100.000 Pa na primarni strani. Na sekundarni strani se opravi tlačni preizkus z 1,5-kratnim maksimalnim dovoljenim obratovalnim tlakom. Preizkus mora trajati najmanj 2 uri, v tem času pa ne sme manometer pokazati padca tlaka. Pri tlačnem preizkusu primarnega dela morajo biti navzoči odgovorni vodja del, nadzornik nad gradnjo in predstavnik dobavitelja, ki sestavijo in podpišejo zapisnik o tlačnem preizkusu. Odjemalec lahko opravi tlačni preizkus sekundarnega dela priključne postaje in internih toplotnih naprav tudi brez navzočnosti predstavnika dobavitelja, vendar mora pred polnitvijo instalacije z mehčano vodo predložiti pisno izjavo o uspešno opravljenem tlačnem preizkusu.
  17. člen Tlačni preizkus in vsa dela, ki sledijo, se lahko opravijo šele, ko je objekt zaprt in ni nevarnosti, da bi instalacija zamrznila. Ogrevanje objekta v času izvajanja zaključnih gradbenih del se lahko izvede le, če je objekt zaprt in instalacije ustrezno izolirane, tako da ne more priti do zamrznitve. Po uspelem tlačnem preizkusu je potrebno vso instalacijo izprati s čisto vodo, da se odstranijo vse nečistoče.
  18. člen Po uspešno izvedenem tlačnem preizkusu se prične poskusno obratovanje, ki traja najmanj 30 dni v ogrevalni sezoni. V tem času izvede izvajalec del vso potrebno regulacijo na internih toplotnih napravah. Dobavitelj si pridržuje pravico do kontrole nad pravilno regulacijo internih toplotnih naprav.
  19. člen Po poskusnem obratovanju se investitor ali odjemalec in dobavitelj dogovorita za tehnični prevzem. Tehnični prevzem toplotne postaje in internih toplotnih naprav se lahko opravi istočasno z uspešno opravljenim tehničnim pregledom. V komisijo za tehnični pregled mora biti vabljen pooblaščeni predstavnik dobavitelja. Dokumentaciji, ki jo je po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) potrebno predložiti ob tehničnem pregledu je obvezno priložiti in predati v trajno arhiviranje pri dobavitelju še: – ateste, certifikate, tehnična soglasja ali druga dokazila o kvaliteti vgrajenih proizvodov, inštalacij in opreme, – ateste varilcev instalacije v toplotni priključni postaji, – zapisnik o tlačnem preizkusu, – Izjavo izvajalca, da so interne toplotne naprave odjemalca brezhibne, – zapisnik o poskusnem obratovanju in izvršeni regulaciji na internih toplotnih napravah, – en izvod projekta izvedenih del priključnega toplovoda, toplotne postaje (projekte strojnih in elektro instalacij) in internih toplotnih naprav (radiatorsko ogrevanje, toplozračno ogrevanje, klimatizacijo, vodovodne instalacije–pripravo sanitarne tople vode in podobno), – navodila za obratovanje in vzdrževanje toplotne postaje.
  20. člen Če pride med izvajanjem del do sprememb od projektne dokumentacije, mora investitor pridobiti od dobavitelja ustrezno soglasje. VI. VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH POSTAJ
  21. člen Vstop v toplotno postajo ima, poleg lastnika objekta ali njegovega pooblaščenca, samo še pooblaščeno osebje dobavitelja.
  22. člen V toplotni postaji mora dobavitelj voditi kontrolni list.
  23. člen Odjemalec je dolžan vsako leto izvesti redni letni pregled internih toplotnih naprav. Redni letni pregled ali po potrebi popravilo internih toplotnih naprav izvede odjemalcu strokovno usposobljeni izvajalec. Dobavitelj izvede vsako leto redni letni pregled priključnega toplovoda in toplotne postaje. Ugotovitve pregleda se vpišejo v kontrolni list. VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
  24. člen Ti tehnični pogoji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 310/03 Vransko, dne
  25. junija
  26. Župan Občine Vransko Franc Sušnik l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.